POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima v Republiki Moldaviji

I. Uvod

Dialog o vizumih med EU in Republiko Moldavijo za preučitev pogojev za potovanje brez vizumov za državljane Republike Moldavije v EU se je začel 15. junija 2010. Komisija je akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima (ANLVR)[1] moldavskim organom predložila 24. januarja 2011. Z ANLVR je določena vrsta meril za Republiko Moldavijo v zvezi s štirimi „sklopi“ pomembnih vprašanj, namen tega načrta pa je sprejetje zakonodajnega in strateškega okvira (faza 1) ter učinkovito izvajanje tega okvira (faza 2).

O izvajanju ANLVR je Komisija redno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu. Prvo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima v Republiki Moldaviji je bilo predloženo 16. septembra 2011.[2] Sestanek visokih uradnikov, na katerem je bilo predloženo prvo poročilo o napredku in na katerem se je razpravljalo o naslednjih korakih v procesu, je potekal 7. oktobra 2011.

V drugi polovici oktobra in začetku novembra 2011 so bili ocenjeni sklopi 2, 3 in 4 ANLVR, pri čemer so sodelovali strokovnjaki iz držav članic EU ter uradniki služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Namen zadevnih strokovnih misij je bil oceniti zakonodajni, strateški in institucionalni okvir na podlagi meril za prvo fazo ANLVR ter skladnost tega okvira z evropskimi in mednarodnimi standardi. Strokovna poročila so bila dokončana decembra 2011.

Drugo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima v Republiki Moldaviji je bilo izdano 9. februarja 2012.[3] Sestanek visokih uradnikov, na katerem je bilo predloženo drugo poročilo o napredku in na katerem se je razpravljalo o naslednjih korakih v procesu, je potekal 27. februarja 2012.

To poročilo Komisije je tretje in končno poročilo o napredku v zvezi s prvo fazo ANLVR. Vsebuje skupno oceno Komisije, kar zadeva napredek Republike Moldavije pri izpolnjevanju meril prve faze ANLVR v zvezi z vzpostavitvijo zakonodajnega, strateškega in institucionalnega okvira.

II. Ocena ukrepov v okviru štirih sklopov akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima

Sklop 1: Varnost dokumentov, vključno z biometričnimi podatki

Splošna ocena

Vzpostavljen je zakonodajni okvir. Predložen je bil jasen časovni načrt za popolno uvedbo biometričnih potnih listov, skladnih s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), in sicer tudi na moldavskih konzulatih v tujini, in za popolno opustitev potnih listov, ki ne ustrezajo tem standardom.

Komisija meni, da Republika Moldavija izpolnjuje merila, opredeljena v sklopu 1.

Podrobne pripombe

· Konsolidacija pravnega okvira za izdajo strojno berljivih biometričnih potnih listov, ki popolnoma ustrezajo najvišjim standardom organizacije ICAO, na podlagi varnega upravljanja identitet (register prebivalstva in izvorni dokumenti) in ob upoštevanju ustreznega varstva osebnih podatkov

Pravni okvir za izdajo strojno berljivih biometričnih potnih listov, ki popolnoma ustrezajo najvišjim standardom organizacije ICAO, je bil dopolnjen z dvema zakonoma, sprejetima 9. junija 2011, in vladnim sklepom z dne 10. maja 2011. S temi dodatnimi določbami je zagotovljen konsolidiran okvir za varno upravljanje identitet. Poleg tega je bil 27. decembra 2011 sprejet dodaten zakon, s katerim je upoštevanje načela „ena oseba, en dokument“ predvideno tudi v zvezi z diplomatskimi in službenimi potnimi listi.

· Sprejetje akcijskega načrta s časovnim okvirom za popolno uvedbo biometričnih potnih listov, ki ustrezajo standardom organizacije ICAO, in sicer tudi na moldavskih konzulatih v tujini, ter za popolno opustitev potnih listov, ki ne ustrezajo tem standardom

Sprejet je bil akcijski načrt z jasnim časovnim okvirom.

· Uvedba programov usposabljanja in sprejetje protikorupcijskih etičnih kodeksov za uradnike vseh javnih organov, ki obravnavajo potne liste, osebne izkaznice in druge izvorne dokumente

Etični kodeks za zaposlene na področju registrov prebivalstva in izdaje dokumentov je bil sprejet 1. aprila 2011. V zvezi s sankcijami v primeru kršitve njegovih določb napotuje na zakonik o delovnih razmerjih. Z njim so uvedene določbe o navzkrižju interesov, nezdružljivosti in obveznosti poročanja o nepravilnostih.

Generalni direktor državnega podjetja CSIR Registru je 31. maja 2011 odobril odredbo o nekaterih preventivnih protikorupcijskih ukrepih in ukrepih za preprečevanje protekcionizma, 11. avgusta 2011 pa je bil sprejet še akcijski načrt za obvladovanje tveganja v zvezi z dokumenti prebivalstva in registri osebnega stanja. Generalni direktor državnega podjetja CSIR Registru je 5. aprila 2012 odobril načrt za obvladovanje tveganja korupcije, povezane z dokumenti prebivalstva. V letu 2011 in prvem četrtletju leta 2012 so bili izvedeni tečaji za usposabljanje zaposlenih v teritorialnih podenotah za dokumente prebivalcev.

Sklop 2: Nezakonito priseljevanje, vključno s ponovnim sprejemom

Splošna ocena

Sprejeta je bila ustrezna zakonodaja v zvezi z upravljanjem meja. Vzpostavljen je institucionalni okvir, ki vključuje tudi določbe o usposabljanju in etične kodekse za boj proti korupciji.

Republika Moldavija je vzpostavila celostno podlago za učinkovit sistem upravljanja migracij, izoblikovan pa je tudi ustrezen zakonodajni okvir. Čeprav so potrebne nekatere izboljšave, sprejeti instrumenti večinoma ustrezajo evropskim in mednarodnim standardom. Institucionalni okvir je večinoma vzpostavljen, vendar bi bilo treba več sredstev nameniti za izvajanje upoštevnih določb.

Kar zadeva azil, je vzpostavljena trdna zakonodajna podlaga, ki večinoma ustreza evropskim in mednarodnim standardom.

Komisija meni, da Republika Moldavija na splošno izpolnjuje merila, opredeljena v sklopu 2.

Podrobne pripombe po področjih politike

Sklop 2 / tema 1 – Upravljanje meja

· Konsolidacija pravnega okvira za upravljanje meja, vključno s sprejetjem novega zakona o državnih mejah, na podlagi katerega bo lahko moldavska mejna straža sodelovala pri odkrivanju in preiskovanju čezmejnega kriminala v sodelovanju z vsemi pristojnimi organi kazenskega pregona in bodo njene pristojnosti razširjene na celotno ozemlje, ter s sprejetjem pravnega okvira za učinkovito medagencijsko sodelovanje med mejno stražo, organi kazenskega pregona in drugimi organi, ki sodelujejo pri upravljanju meja

Zakon o državnih mejah je bil sprejet 4. novembra 2011, objavljen je bil 20. aprila 2012, veljati pa začne 1. julija 2012. V njem so upoštevani opredelitve in okvir Zakonika o schengenskih mejah (Uredba (ES) št. 562/2006) ter pravni okvir Evropske unije za odgovornost prevoznikov. S tem je zagotovljen dober okvir za druge zakonodajne in strateške dokumente. Ustrezni izvedbeni predpisi naj bi bili sprejeti pred začetkom veljavnosti zadevnega zakona.

Zakon o mejni policiji je bil sprejet 28. decembra 2011, objavljen je bil 20. aprila 2012, veljati pa začne 1. julija 2012. Z njim je določena dobra podlaga za demilitarizacijo in profesionalizacijo mejne straže, ki bo preoblikovana v mejno policijo. Z zadevnim zakonom so postavljeni trdni temelji za sodobno upravljanje meja. Hkrati je mejna policija z njim pridobila pristojnosti in izvršna pooblastila, ki jih potrebuje za učinkovito policijsko dejavnost na mejah. Z zadevno zakonodajo bo mejni policiji omogočeno zlasti sodelovanje pri odkrivanju in preiskovanju čezmejnega kriminala v sodelovanju z vsemi pristojnimi organi kazenskega pregona. Hkrati se bo pristojnost mejne policije razširila na celotno ozemlje. Poleg tega je z zadevnim zakonom določen pravni okvir za učinkovito medagencijsko sodelovanje med mejno policijo, drugimi organi kazenskega pregona in preostalimi agencijami, ki sodelujejo pri upravljanju meja. Vendar je treba podrobneje določiti dogovore o sodelovanju, operativne postopke in delitev nalog. Zlasti bi se bilo treba vsaj s protokoli o sodelovanju dogovoriti o postopkih za nadzor tujcev ter obravnavo odkritih nezakonitih priseljencev in prosilcev za azil.

Zakon o spremembi zakonika o kršitvah je bil sprejet 21. oktobra 2011, objavljen je bil 16. decembra 2011, veljati pa začne 1. julija 2012. Z njim so mejni policiji podeljene pristojnosti za preučitev upravnih kršitev, kot so kršitve režima državnih meja in pravil o prehodu državnih meja, poškodovanje in uničenje obmejnih znakov ter kršitve pravil o pravicah tujcev do prebivanja v Republiki Moldaviji.

Zakon o spremembi zakonika o kršitvah v zvezi z odgovornostjo prevoznikov je bil sprejet 23. februarja 2012. Z njim so naložene sankcije za kršitev pravil o prevozu tujcev v državo, ki ustrezajo mednarodnim in evropskim standardom.

Moldavska mejna straža je sklenila sporazume in protokole o sodelovanju s sosednjima državama (Romunijo in Ukrajino), s katerimi je zagotovljena podlaga za sodelovanje z mejnima stražama v teh državah. Sporazumi o sodelovanju so bili sklenjeni z več državami članicami EU (Latvijo, Litvo, Estonijo, Madžarsko in Poljsko) ter z Rusijo in Gruzijo. Mejna straža namerava v letu 2012 dokončati sporazuma o sodelovanju z mejnima stražama Belorusije in Kazahstana. Republika Moldavija je avgusta 2008 sklenila delovni dogovor z agencijo FRONTEX ter si v celoti in dejavno prizadeva za sodelovanje z misijo EU za pomoč na mejah (EUBAM). Agencija FRONTEX in Republika Moldavija sta decembra 2011 sklenili nov načrt o sodelovanju za obdobje 2012–2014.

· Sprejetje akcijskega načrta za učinkovito izvajanje nacionalne strategije integriranega upravljanja meja, ki vsebuje časovni okvir in posebne cilje za nadaljnji razvoj zakonodaje, organizacije, infrastrukture in opreme ter opredeljuje zadostna finančna sredstva in človeške vire na področju upravljanja meja

Nacionalna strategija integriranega upravljanja meja za obdobje 2011–2013 je bila sprejeta 27. decembra 2010. Obravnava vse teme, pomembne za učinkovito upravljanje meja, ustreza evropskim standardom in je skladna z najboljšimi praksami.

Akcijski načrt za integrirano upravljanje meja za obdobje 2011–2013 je bil odobren 16. maja 2011. Vsebuje podrobnejše načrte o načinu izvedbe nacionalne strategije integriranega upravljanja meja, vključno s konkretnimi cilji in ukrepi. Podobno kot strategija integriranega upravljanja meja je dobro zasnovan tudi tovrstni akcijski načrt, saj vključuje vse teme, pomembne za izvajanje zadevne strategije. Glavni cilji obravnavajo področja v zvezi z izboljšanjem zakonodajnega in strateškega okvira, mejnega nadzora ter medagencijskega in mednarodnega sodelovanja, pa tudi v zvezi z razvojem organizacijske strukture, upravljanja človeških virov, logistike in sistema za analizo tveganja. Akcijski načrt za integrirano upravljanje meja bi bilo treba v izvedbeni fazi dopolniti z več podrobnimi načrti, ki bi med drugim vključevali število in lokacije opreme in naprav, pa tudi načrte za ustanovitev centrov za usklajevanje, službe za nadzor zračnega prometa in centra za preiskavo dokumentov.

Z zakonodajnim okvirom je določenih dovolj finančnih sredstev in človeških virov za upravljanje meja.

· Uvedba programov usposabljanja in sprejetje protikorupcijskih etičnih kodeksov, posebej namenjenih pripadnikom mejne straže, carinikom in drugim uradnikom, ki sodelujejo pri upravljanju meja

Uvedenih je bilo več programov teoretičnega in praktičnega usposabljanja na osnovni in univerzitetni ravni. Zagotovljeno je tudi permanentno usposabljanje (notranjega in zunanjega) osebja, s katerim naj bi se zvišala raven strokovnosti. Z vzpostavljenimi programi usposabljanja je izoblikovan dober okvir za zagotavljanje strokovnega upravljanja meja.

Vzpostavljen je ustrezen strateški okvir za preprečevanje korupcije in etično ravnanje uradnikov. Deontološki kodeks za pripadnike mejne straže, vključno s pravili za ravnanje v primeru navzkrižja interesov in načeli za uporabo sile, je bil odobren 13. junija 2008. Za carinsko službo velja podoben etični kodeks. Poleg tega zakon o mejni policiji določa pravice in obveznosti mejnih policistov ter vključuje tudi tovrstne etične standarde. Strategija integriranega upravljanja meja in akcijski načrt za to področje vključujeta ukrepe za preprečevanje korupcije. V njunem okviru se upoštevajo priporočila in najboljše prakse iz schengenskega kataloga. Poleg tega je bilo pod okriljem misije EUBAM začetih več protikorupcijskih dejavnosti.

Sklop 2 / tema 2 – Upravljanje migracij

· Konsolidacija pravnega okvira za migracijsko politiko, vključno z ukrepi za ponovno vključitev moldavskih državljanov (ki se vrnejo prostovoljno ali na podlagi sporazuma med EU in Republiko Moldavijo o ponovnem sprejemu) in bojem proti nezakoniti migraciji (vključno s prizadevanji za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu z glavnimi državami izvora in odkrivanjem nezakonitih priseljencev v državi)

Nov zakon o tujcih v Republiki Moldaviji je bil sprejet 16. julija 2011. To je okvirni zakon o pravnih postopkih, na podlagi katerih se tujcem v Republiki Moldaviji podeli pravica do prebivanja. Njegove izčrpne določbe obravnavajo vse vidike priseljevanja. Od julija 2011 so vzpostavljeni tudi dodatni operativni postopki, ki v novi zakon vnašajo več jasnosti. Vendar se za zakonito prebivanje tujcev v Republiki Moldaviji še vedno uporabljajo nekateri starejši nacionalni zakoni. Te bi bilo treba zaradi večje pravne varnosti razveljaviti in jih vključiti v novo zakonodajo (glej tudi sklop 4 v nadaljevanju).

Na podlagi novega zakona o tujcih je bil januarja 2011 v okviru urada za migracije in azil vzpostavljen sistem po načelu „vse na enem mestu“. Novi zakon pojasnjuje in poenostavlja postopke za vlogo za izdajo vizuma, bivanje in delo v Republiki Moldaviji. To je pomemben napredek v razvoju sistema za upravljanje migracij.

Zakon o integraciji tujcev je bil sprejet 27. decembra 2011, objavljen je bil 13. marca 2012, veljati pa začne 1. julija 2012. Zagotavlja večjo pravno varnost v zvezi s pravicami in sredstvi za integracijo, ki jih je treba zagotoviti upravičenim tujcem, ki prebivajo v Republiki Moldaviji.

Kar zadeva ponovno integracijo moldavskih migrantov v to državo, Republika Moldavija razvija nov akcijski načrt, ki bo nadomestil nekdanji načrt za spodbujanje vračanja moldavskih delavcev migrantov iz tujine. Izvedenih je bilo kar nekaj dejavnosti, na primer program PARE 1 + 1, v sklopu katerega sta predvidena usposabljanje o podjetniških spretnostih in finančna pomoč za ustanavljanje podjetij. Poleg tega so bile izvedene dejavnosti za izboljšanje sistema za priznavanje znanj in kvalifikacij ter krepitev lokalnega trga dela, in sicer tudi v okviru partnerstva za mobilnost med EU in Republiko Moldavijo.

Zakon o pristopu Republike Moldavije h Konvenciji o statusu oseb brez državljanstva je bil sprejet 27. decembra 2011, zakon o pristopu h Konvenciji o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva pa 8. decembra 2011. S tema zakonoma je bila odpravljena zakonodajna vrzel na tem področju.

Republika Moldavija je izdala metodološka priporočila o boju proti nezakonitemu prebivanju tujcev, s katerimi so zagotovljene operativne smernice za uradnike za priseljevanje, ki delajo na lokalni ravni.

Ob upoštevanju institucionalnih zmogljivosti so bile uradu za migracije in azil – kot glavnemu organu za upravljanje migracijskih tokov na ozemlju Republike Moldavije – podeljene kompleksne pristojnosti. Potrebne bodo nadaljnje krepitve zmogljivosti tega urada, zlasti na lokalni ravni, hkrati pa je treba pripraviti protokole za sodelovanje med ustreznimi organi ministrstva za notranje zadeve, da bi tako razjasnili delitev pristojnosti v postopkih priseljevanja.

Republika Moldavija je sporazume o ponovnem sprejemu sklenila z Evropsko unijo (velja od 1. januarja 2008), Ukrajino (1997), Švico (2004 in 2010), Norveško (2006), Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (2008), Srbijo (2011) in Dansko (2011). Republika Med letoma 2009 in 2011 je z 11 državami članicami EU podpisala dodatne izvedbene protokole k sporazumu o ponovnem sprejemu med EU in Republiko Moldavijo. Potekajo pa pogajanja s še 11 državami članicami EU.

Medtem se nadaljujejo pogajanja za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu med Republiko Moldavijo in glavnimi državami izvora nezakonitih priseljencev. Leta 2007 je bil odobren osnutek medvladnega sporazuma o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je bil nato poslan Rusiji, Uzbekistanu, Tadžikistanu, Gruziji, Azerbajdžanu, Armeniji, Kazahstanu, Belorusiji, Kirgizistanu, Turkmenistanu, Turčiji, Siriji, Bangladešu, Indiji, Libanonu, Pakistanu, Jordaniji, Afganistanu, Iranu, Iraku, Kitajski, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Trenutno potekajo pogajanja z Rusijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino. Začela so se pogajanja o sklenitvi novega sporazuma o ponovnem sprejemu z Ukrajino. Sporočene so bile nekatere spremembe v pogajanjih s Turčijo. Turški organi so moldavske organe zaprosili, naj obravnavajo možnost uvedbe brezvizumskega režima. Po navedbah Republike Moldavije bi bil eden od temeljnih pogojev za to sklenitev sporazuma o ponovnem sprejemu s Turčijo.

· Sprejetje nacionalne strategije za upravljanje migracij, s katero bo omogočeno učinkovito izvajanje pravnega okvira za migracijsko politiko, in akcijskega načrta, ki vsebuje časovni okvir, posebne cilje, dejavnosti, rezultate in kazalnike uspešnosti ter opredeljuje dovolj človeških virov in finančnih sredstev

Strategija za migracije in azil je bila sprejeta 6. julija 2011. To je pomembno strateško orodje za upravljanje migracijskih tokov. V njej so navedeni cilji za dovolj dolgo obdobje (2011–2020), opredeljena pa so tudi načela za zagotovitev celostnega in skladnega izvajanja politik. Z njo je še določeno, da je za usklajevanje dejavnosti v zvezi z migracijskim procesom v Republiki Moldaviji odgovorna vladna komisija. Zadevna strategija se bo izvajala z akcijskim načrtom (2011–2015), ki je bil sprejet 8. novembra 2011. Akcijski načrt vsebuje podrobne podatke o dejavnostih za doseganje dolgoročnih ciljev strategije, dodelitvi sredstev, pristojnih institucijah, rokih in kazalnikih napredka.

Zagotoviti bi bilo treba ustrezne človeške vire za pristojne organe (zlasti urad za migracije in azil), da bodo lahko izpolnili svoje naloge za celostno izvajanje strategije.

· Uvedba mehanizma za spremljanje migracijskih stanj in tokov, opredelitev migracijskega profila za Republiko Moldavijo, ki se bo redno posodabljal in bo vključeval podatke o nezakonitih in zakonitih migracijah, ter ustanovitev organov, pristojnih za zbiranje in analizo podatkov o migracijskih stanjih in tokovih

Priprava kompleksnega razširjenega migracijskega profila, ki jo vodi Mednarodna organizacija za migracije (MOM) v Republiki Moldaviji ob finančni podpori Evropske komisije, dobro napreduje. To orodje bo moldavskim organom pomagalo pri boljšem upravljanju migracij in vključevanju migracijskih vprašanj v druge politike, kot sta politika zaposlovanja in socialna politika, da bi tako zagotovili celosten razvoj države. Migracijski profil je bil na svetovnem forumu o migracijah in razvoju decembra 2011 obravnavan kot primer najboljše prakse, moldavski organi pa so dejavno sodelovali pri izmenjavi strokovnega znanja, ki so ga pridobili na tem področju. Urad za migracije in azil je postal odgovoren za redno posodabljanje migracijskega profila.

Trenutno poteka vzpostavitev informacijskega integriranega avtomatičnega sistema za migracije in azil, v okviru katerega se razvijajo različni podsistemi. Medagencijsko sodelovanje v zvezi z zbiranjem in analizo podatkov o migrantih, vključno z obsegom medsebojne povezanosti informacijskih sistemov, ki vsebujejo podatke o migrantih, bo treba dodatno pojasniti.

Sklop 2/tema 3 – Azilna politika

· Konsolidacija pravnega okvira za azilno politiko s sprejetjem zakonodaje o integraciji beguncev ali upravičencev do drugih oblik varstva

Republika Moldavija je v zelo kratkem času sprejela trden zakonodajni okvir za azil. Najpomembnejši zakon je zakon o azilu, ki je bil sprejet 18. decembra 2008 in je začel veljati 13. marca 2009. Z njim so določeni potreben institucionalni okvir, pravni postopki in načela. Zakon večinoma ustreza evropskim in mednarodnim standardom, vendar je treba nekatere njegove vidike izboljšati. Z zakonom je določeno, da lahko begunci zaprosijo za potno listino, vendar organi niso zavezani k izdaji take listine (to je „diskrecijska določba“). V izvedbeni fazi si bo treba prizadevati za to, da bo zagotovljena izdaja potne listine osebam, upravičenim do mednarodne zaščite. Organi menijo, da bodo zadevne dokumente lahko začeli izdajati do julija 2012. Poleg tega je z zadevnim zakonom določena širša podlaga za izključitev iz statusa begunca in za vračanje, kot je določeno s konvencijo iz leta 1951. Zato ga je treba ustrezno spremeniti. Vanj bi bilo treba vnesti tudi nekatere izboljšave, s katerimi bi prosilcem za azil omogočili pojasnitev morebitnih neskladnosti in vrzeli v njihovih spisih ter dostop do vsebine poročila razgovora.

Zakon o integraciji tujcev je bil sprejet 27. decembra 2011, objavljen je bil 13. marca 2012, veljati pa začne 1. julija 2012 (glej temo 2 zgoraj). Vsebuje določbe o tem, kako v praksi izvajati pravice beguncev in upravičencev do humanitarne zaščite iz zakona o azilu. V ta namen so s predlogom zakona določeni potrebni institucionalni okvir, pravni postopki, mehanizmi in načela. Z njim so izoblikovani tudi mehanizmi za uskladitev z javnimi organi na centralni in lokalni ravni. Republika Moldavija bi morala zaradi poenostavitve integracijskega procesa preučiti še možnost ublažitve zahtev v zvezi s stalnim prebivališčem za pridobitev državljanstva za begunce, osebe, upravičene do mednarodne zaščite, in osebe brez državljanstva, in sicer z znižanjem trenutno veljavne zahteve po osemletnem zakonitem ali običajnem prebivališču na pet let ali manj.

Uredba o dejavnosti centra za nastanitev prosilcev za azil večinoma ustreza evropskim in mednarodnim standardom. Obravnava najpomembnejše pravice, dolžnosti in postopke. Vendar bi bilo kljub temu mogočih nekaj izboljšav, tudi v zvezi s posebnimi določbami za ranljive skupine ali brezpogojno zagotovitvijo pravice do psihološke in socialne pomoči.

Sklop 3: Javni red in varnost

Splošna ocena

Vzpostavljen je bil zakonodajni in strateški okvir za preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu. Sprejet je bil zakon o organiziranem kriminalu, skupaj s strategijo in ustreznim akcijskim načrtom; navedeno večinoma ustreza evropskim in mednarodnim standardom.

Zakonodajni in strateški okvir za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej je bil konsolidiran v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi. Z akcijskim načrtom za obdobje 2012–2013 je določena celostna obravnava trgovine z ljudmi.

Kar zadeva protikorupcijsko politiko, je bil vzpostavljen celosten zakonodajni in strateški okvir, ki je že tudi v napredni fazi konsolidacije. Republika Moldavija je že sprejela – ali pa bo to storila v kratkem – številne zakonodajne spremembe za uskladitev zakonodajnega okvira z glavnimi evropskimi in mednarodnimi instrumenti. Sprejeta sta bila protikorupcijska strategija in akcijski načrt za obdobje 2012–2013. Sprejet je bil nov zakon o centru za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji (preimenovan v nacionalni protikorupcijski center). Potrebne bi bile nadaljnje izboljšave strateškega načrtovanja in ocene potreb, da bi tako zagotovili učinkovito izvajanje. Dodatno bi bilo treba okrepiti zmogljivosti, porazdelitev pristojnosti in sodelovanje med institucijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem korupcije.

Kar zadeva sodelovanje pri kazenskem pregonu, bi bile potrebne nadaljnje izboljšave, s katerimi bi omogočili učinkovito izmenjavo informacij. Vzpostavljen je zakonodajni in strateški okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti tem pojavom, ki ustreza evropskim in mednarodnim standardom.

Republika Moldavija je pristopila k vsem konvencijam ZN in Sveta Evrope s področja javnega reda in varnosti ter k večini konvencij ZN in Sveta Evrope v zvezi z bojem proti terorizmu. Zlasti EU bi morala sprejeti nadaljnje ukrepe, ki bi omogočili pogajanja o sklenitvi sporazumov z Europolom in Eurojustom.

Sprejeti zakonodajni in institucionalni okvir o varstvu podatkov večinoma ustreza evropskim standardom. Republika Moldavija je vzpostavila zakonodajni, strateški in institucionalni okvir, potreben pri izvajanju politike za boj proti drogam, ki ustreza evropskim in mednarodnim standardom. Dodatno je bil konsolidiran zakonodajni okvir za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Republika Moldavija je podpisala drugi dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki zdaj čaka na ratifikacijo.

Sprejete in nato dodatno razvite so bile pomembne institucionalne reforme v zvezi z vsemi vidiki javnega reda in varnosti, kot sta reforma ministrstva za notranje zadeve ter njegovih podrejenih in decentraliziranih struktur in reforma pravosodja: marca 2012 je bil ustanovljen center za reforme, izvaja se strateški razvojni načrt ministrstva za notranje zadeve za obdobje 2012–2014, v napredni fazi postopka sprejemanja je dodatna zakonodaja v zvezi z reformnim procesom. Izvaja se reforma pravosodja, parlament pa je odobril akcijski načrt za izvajanje strategije.

Kar zadeva akcijske načrte iz sklopa 3, bo dodatna pozornost namenjena njihovim pričakovanim rezultatom, časovnemu okviru in rokom, kazalnikom uspešnosti ter človeškim virom in finančnim sredstvom, potrebnim za njihovo izvajanje.

Komisija meni, da Republika Moldavija na splošno izpolnjuje merila, opredeljena v sklopu 3.

Podrobne pripombe

Sklop 3 / tema 1 – Preprečevanje organiziranega kriminala, terorizma in korupcije ter boj proti tem pojavom

· Sprejetje zakona in celostne strategije za preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu, skupaj z akcijskim načrtom, ki vsebuje časovni okvir, posebne cilje, dejavnosti, rezultate in kazalnike uspešnosti ter opredeljuje zadostne človeške vire in finančna sredstva

Parlament je 22. marca 2012 sprejel zakon o preprečevanju organiziranega kriminala in boju proti njemu. Z zadevnim zakonom je uvedeno razlikovanje med preventivni in procesni ukrepi, navedeni pa so tudi postopki, ki se uporabljajo na področju organiziranega kriminala. Med drugim vsebuje ukrepe za preprečevanje nastajanja novih skupin ali kriminalnih združb in boj proti tem pojavom, ukrepe za preprečevanje kriminalnih dejavnosti in boj proti njim, obveščevalne kampanje za preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu ter operativno spremljanje ranljivih oseb, ki bi lahko postale vpletene v organizirano kriminalno dejavnost. Navaja tudi organe s pristojnostmi na tem področju, in sicer urad generalnega državnega tožilca, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje, obveščevalna in varnostna služba, protikorupcijski center in mejna policija.

Ta zakon hkrati določa podlago za poklicno usposabljanje strokovnjakov v sodelovanju z mednarodnimi in nevladnimi organizacijami. Vendar bi ga bilo mogoče dodatno uskladiti s horizontalnimi evropskimi in mednarodnimi instrumenti, kot je Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Vključiti bi bilo mogoče podrobnejše opredelitve organiziranih skupin in kaznivih dejanj, ki jih zadevni zakon obravnava. Dodatno bi bilo mogoče uskladiti tudi kriminalizacijo udeležbe v organiziranih kriminalnih skupinah, zaseg in zaplembo, sodno pristojnost, premestitev obsojenih oseb, kriminalizacijo oviranja sodnih postopkov, zaščito prič, pomoč žrtvam in njihovo zaščito ter zbiranje in analizo podatkov o naravi in obsegu organiziranega kriminala.

Kar zadeva strateški okvir, je vlada 22. junija 2011 odobrila strategijo za preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu za obdobje 2011–2016, 11. novembra 2011 pa še akcijski načrt. S strategijo je predvideno stalno ocenjevanje groženj in tveganj organiziranega kriminala. Z njo so določeni temeljna načela za boj proti organiziranemu kriminalu, splošni cilji in pristojnosti organov po hierarhiji. Glavni cilji strategije so spodbujanje institucionalnega in funkcionalnega razvoja, izboljšanje upravljavskih zmogljivosti, uskladitev zakonodaje, izboljšanje operativne dejavnosti, utrditev mednarodnega sodelovanja in krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi. Če bodo izbrani metode in ukrepi učinkoviti, je z njo zagotovljena dobra podlaga za boj proti organiziranemu kriminalu. Akcijski načrt vključuje področja operativnega in institucionalnega razvoja, krepitve medagencijskega in mednarodnega sodelovanja, krepitve in posodobitve upravljavskih zmogljivosti, krepitve institucionalnih zmogljivosti ter prilagoditve pravnega okvira standardom EU. Vsebuje tudi več splošnih ciljev, ki so ustrezni, vendar ne določa rokov za vse ukrepe, nekateri kazalniki napredka pa niso merljivi ali niso dovolj natančni.

Kar zadeva institucionalni okvir, je za preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu pristojnih več organov. Urad generalnega državnega tožilca usklajuje vse operativne dejavnosti teh organov. Vlogo generalnega državnega tožilca bi bilo treba dodatno okrepiti v skladu s potekajočimi institucionalnimi reformami, zlasti z reformama na področju pravosodja in kazenske zakonodaje.

· Konsolidacija pravnega okvira za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej ter redno posodabljanje ustreznega nacionalnega načrta, vključno s časovnim okvirom, posebnimi cilji, dejavnostmi, rezultati, kazalniki uspešnosti ter zadostnimi človeškimi viri in finančnimi sredstvi

Že več let poteka konsolidacija pravnega in strateškega okvira za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej. Okvirni zakon o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej je bil sprejet leta 2005 in je bil odtlej dopolnjen z več drugimi pravnimi akti, tudi z ustreznimi določbami kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku ter mednarodnimi konvencijami.

Parlament je 19. decembra 2011 sprejel zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (Lanzarotska konvencija). Listine o ratifikaciji so bile Svetu Evrope predložene 12. marca 2012, Konvencija pa za Republiko Moldavijo začne veljati 1. julija 2012. Parlament je 12. aprila 2012 sprejel zakon o spremembah ter prilagoditvi kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku zaradi uskladitve nacionalne zakonodaje z določbami Lanzarotske konvencije.

Načrt za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej za obdobje 2010–2011 je bil odobren 13. septembra 2010 in je vključeval ukrepe za boj proti temu pojavu. Dodatni načrt, s katerim so bili določeni konkretnejši ukrepi, je bil odobren 21. decembra 2010. Eden od ciljev je bil izboljšati mehanizem za preiskovanje in kazenski pregon udeležbe javnih uslužbencev v zadevah, povezanih s trgovino z ljudmi. Hkrati si je prizadeval za večjo zaščito otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, kar je še vedno skrb vzbujajoča problematika. Zadeval je nacionalno in mednarodno sodelovanje, ozaveščanje in obveščanje. V oba akcijska načrta so bili večinoma vključeni vsi zahtevani elementi, in sicer časovni okvir, posebni cilji, dejavnosti in pričakovani rezultati, nista pa vsebovala niti kazalnikov uspešnosti niti posebnih podatkov o proračunskih sredstvih in drugih virih.

Pripravljen je bil osnutek novega akcijskega načrta za obdobje 2012–2013, ki naj bi bil odobren junija 2012. Vključuje elemente, ki so manjkali v predhodnih akcijskih načrtih. Tak primer sta preprečevanje in zaščita ranljivih skupin pred tveganjem, da bi postale žrtve trgovine z ljudmi, kar še zlasti velja za otroke, ki jih starši izseljenci pustijo v domovini (t. i. socialne sirote). Z novim akcijskim načrtom so določeni kazalniki napredka, niso pa podrobno opisane meritve uspešnosti. Vključuje del, katerega namen je okrepiti spremljanje in oceno akcijskega načrta. Osredotoča se predvsem na boljšo uskladitev dejavnosti za preprečevanje trgovine z ljudmi (na nacionalni in mednarodni ravni), na preprečevanje trgovine z ljudmi z dejavnostmi za krepitev zmogljivosti in ozaveščanje, na socialno pomoč žrtvam in njihovo zaščito ter na krepitev preiskovalnih in procesnih sistemov. To večinoma ustreza mednarodnim in evropskim instrumentom na področju trgovine z ljudmi.

Institucionalni okvir je vzpostavljen in konsolidiran. Center za boj proti trgovini z ljudmi je bil ustanovljen leta 2006 in polno deluje. Ustrezne strukture na teh področjih so vzpostavljene na upravni ravni (nacionalni odbor za boj proti trgovini z ljudmi, ki je posvetovalni organ vlade) in na ravni kazenskega pregona, ki ga nadzira usklajevalni svet pod predsedstvom generalnega državnega tožilca, za katerega se zdi, da polno sodeluje v boju proti trgovini z ljudmi. Poleg tega nacionalni sistem napotitev za pomoč in zaščito žrtev trgovine z ljudmi – to je okvir ali sodelovanje med vladnimi in nevladnimi organi – vključuje še multidisciplinarne skupine na regionalni ravni.

· Sprejetje zakonodaje o preprečevanju korupcije in boju proti njej ter krepitev protikorupcijske funkcije centra za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, krepitev usklajevanja in izmenjave informacij med organi, pristojnimi za boj proti korupciji

Okvirni zakon o preprečevanju korupcije in boju proti njej je bil sprejet leta 2008 in pozneje spremenjen. Dopolnjen je bil z več relevantnimi pravnimi akti (na primer z zakonom o navzkrižju interesov, zakonom o kodeksu ravnanja za zaposlene v javnem sektorju, zakonom o državni upravi in statusu javnih uslužbencev, zakonom o prijavi in spremljanju prihodka in premoženja visokih državnih uradnikov, zakonom o javnih naročilih itd.), vključno z upoštevnimi določbami kazenskega zakonika, zakonika o kazenskem postopku in zakonika o upravnih kršitvah.

Sprejetih je bilo več dodatnih ukrepov za izboljšanje pravnega okvira, da bi tako nacionalno zakonodajo uskladili z evropskimi in mednarodnimi zahtevami. V letih 2011 in 2012 je bilo pripravljenih in sprejetih več predpisov. Spremembe zakonodaje se med drugim nanašajo na razširitev obsega kaznivih dejanj korupcije z vključitvijo tujih in mednarodnih uslužbencev v javnem sektorju, razširitev obsega kaznivih dejanj podkupovanja s širitvijo elementov, ki se v sklopu te kršitve obravnavajo kot elementi kaznivega dejanja (na primer „ponujanje“ in „dajanje“), uvedbo kazenske odgovornosti za podkupovanje volivcev, uvedbo posebnih ukrepov zasega in previdnostnih ukrepov za nadomestilo škode ter ukrepov v zvezi z zasegom pri tretji strani, če je bila ta seznanjena z nezakonitim izvorom premoženja, spremembe sistema za sankcioniranje protekcionizma in navzkrižja interesov, opredeljenih v zakoniku o upravnih kršitvah, ter uvedbo odgovornosti pravnih oseb za dejavno sodelovanje pri kaznivih dejanjih korupcije.

Sprejete so bile dodatne zakonodajne spremembe, katerih namen je uskladitev s priporočili Skupine držav za boj proti korupciji (GRECO) ali zahtevami Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), kot so kriminalizacija računovodskih poneverb, krepitev sistema za sankcioniranje kršitev kodeksa ravnanj javnih uslužbencev in krepitev zahtev za poročanje o kaznivih dejanjih korupcije. V praksi bi bilo treba dodatno okrepiti zaščitne ukrepe za varstvo prijaviteljev zlorab v zasebnem in javnem sektorju pred povračilnimi ukrepi.

Priporočilo iz drugega ocenjevalnega kroga skupine GRECO v zvezi s pravnim okvirom za uporabo posebnih preiskovalnih ukrepov v vseh primerih korupcije je bilo obravnavano delno, ker je mogoče posebne preiskovalne ukrepe uporabiti le za „huda kazniva dejanja“, ne pa tudi za druga običajna kazniva dejanja korupcije. Zakonodajni okvir je bil spremenjen, da bi tako zvišali raven sankcij za aktivno in pasivno podkupovanje, tako da so take kršitve samodejno opredeljene kot „huda“ kazniva dejanja, v zvezi s katerimi je mogoče uporabiti posebne preiskovalne ukrepe. Vendar področje uporabe določb o uporabi posebnih preiskovalnih ukrepov ni bilo razširjeno na druga običajna kazniva dejanja korupcije, ki se uvrščajo pod prag „hudih kaznivih dejanj“ (na primer kaznivo dejanje trgovanja z vplivom).

Sprejeti so bili dodatni ukrepi za uskladitev z nekaterimi priporočili skupine GRECO iz tretjega ocenjevalnega kroga, zlasti v zvezi z inkriminacijami (na primer opredelitev kaznivih dejanj korupcije, odgovornost pravnih oseb, opredelitev kaznivih dejanj korupcije v zasebnem sektorju, kriminalizacija aktivnega trgovanja z vplivom itd.).

Financiranje političnih strank in volilnih kampanj ostaja področje, v zvezi s katerim je skupina GRECO izpostavila nekaj pomembnih pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati prednostno, da bi zagotovili popolno preglednost, učinkovitost nadzora ter učinkovit, sorazmeren in odvračilen sistem sankcioniranja, ki bi se uporabljal za redno financiranje strank in financiranje volilnih kampanj. Trenutno preverja financiranje strank in volilnih kampanj osrednja volilna komisija, ki jo sestavlja devet članov (od tega so le trije stalni). Sedanji okvir bi bilo mogoče dodatno okrepiti, da bi zagotovili potrebna jamstva za odkrivanje in učinkovito sankcioniranje vseh primerov nezakonitega financiranja strank. V pripravi je osnutek zakonodajnega akta o financiranju političnih strank in volilnih kampanj, s katerim se bodo upoštevala priporočila skupine GRECO.

Moldavski organi bodo v letu 2012 še naprej poročali o izvajanju priporočil skupine GRECO. Republika Moldavija bi morala še naprej izvajati priporočila skupine GRECO, predložiti pa bi morala tudi nadaljnje podatke o načinu izvedbe preostalih priporočil te skupine.

Javna naročila so še naprej eno od področij, najbolj dovzetnih za korupcijo, na katerem v praksi ostaja še veliko pomanjkljivosti. To področje obravnavajo številni zakoni, zato potekajo intenzivne razprave o tem, ali opredelitve v navedenih zakonih – glede na velika obstoječa tveganja – zadostujejo. V sedanji sistem je vključena obveznost, da se pred pripravo načrta za izvedbo postopka javnega naročanja objavi namera o oddaji javnega naročila. Vendar pa se pogosto niti ne objavi namera niti ne pripravi načrt. Sistem sankcioniranja ni učinkovit. Bolj si je treba prizadevati za zagotovitev popolnoma preglednega postopka javnega naročanja in odvračilnih sankcij v primeru kršitve zakonskih zahtev.

Vzpostavljen je zakonodajni okvir v zvezi z navzkrižjem interesov, nezdružljivostjo in prijavami premoženjskega stanja. Njegova največja pomanjkljivost je povezana z učinkovitostjo mehanizmov preverjanja in sankcioniranja. Parlament je decembra 2011 sprejel zakon o nacionalnem odboru za integriteto. Ta je pristojen za preverjanje navzkrižja interesov, nezdružljivosti in prijav premoženjskega stanja, vendar še ni začel delovati. Zakon določa naloge in pristojnosti tega odbora ter njegovo organizacijo in postopke. Čeprav je treba pozdraviti imenovanje enotne institucije za izvajanje temeljitih preverjanj navzkrižja interesov, prijav premoženjskega stanja in nezdružljivosti, so potrebna nadaljnja zagotovila glede neodvisnosti in nepristranskosti zadevnega odbora pri sprejemanju odločitev, saj njegova sestava dopušča možnost političnega nadzora. Predsednika nacionalnega odbora za integriteto naj bi imenoval parlament. Trije od petih članov predlaga parlamentarna večina, enega opozicija, le enega pa bi imenovala civilna družba na podlagi javnega izbirnega postopka. Ob taki sestavi ima politična večina možnost nadzora nad odločitvami zadevnega odbora. Odločitve v zvezi z navzkrižjem interesov, prijavami premoženjskega stanja in nezdružljivostjo bi morale biti nepristranske in sprejete brez morebitnih političnih vplivov. Z zakonom so zelo podrobno opisani naloge nacionalnega odbora za integriteto in postopki v zvezi s preverjanjem navzkrižij interesov, prijavami premoženjskega stanja in nezdružljivostjo. Učinkovitost preverjanj bo treba preizkusiti še v praksi. Člane in drugo osebje zadevnega odbora je treba izbrati na podlagi objektivnih meril, ki temeljijo na zaslugah kandidatov, postopek odločanja pa ne sme biti politično motiviran in nanj se ne smejo izvajati politični vplivi.

Nacionalni odbor za integriteto lahko v primeru „očitne razlike“ (ki ni zakonsko določena) med uradnikovimi prihodki in premoženjem o tem obvesti službe kazenskega pregona – če obstaja kakršen koli sum na storitev kaznivega dejanja – in davčne organe. Zadevnemu odboru niso podeljena nobena posebna pooblastila v zvezi s predlogom za zaseg neupravičeno pridobljenih premoženjskih koristi. V primeru ugotovitve navzkrižja interesov ali nezdružljivosti lahko odbor izda „akt o kršitvi“ in nazadnje javnim organom predlaga sprejetje disciplinskih ukrepov ali končanje mandata oziroma pogodbe zadevnega uradnika. Sodišču lahko predlaga tudi razveljavitev upravnega akta, ki ga je sprejel državni uradnik in v zvezi s katerim sta ugotovljena navzkrižje interesov oziroma nezdružljivost. Z zadevnim zakonom je bila uvedena obvezna objava prijav premoženjskega stanja na spletni strani nacionalnega odbora za integriteto. To je pozitiven korak, ki omogoča dostop do prijav premoženjskega stanja za širšo javnost, s čimer bi se lahko povečal delež odkritih primerov neupravičeno pridobljenih premoženjskih koristi.

Da bi bila preverjanja, ki jih izvaja nacionalni odbor za integriteto, lahko učinkovita, je treba zagotoviti dovolj proračunskih sredstev in človeških virov. Vsi vidiki, ki se nanašajo na neodvisnost pri odločanju ter na zmogljivost pri preverjanjih in predlogih za sankcioniranje, so ključni za učinkovitost sistema, ki jo je mogoče preizkusiti le na podlagi rezultatov pri izvajanju. Predložiti je treba nadaljnje informacije v zvezi s tehnično opremo in elektronskimi podatkovnimi zbirkami, ki so na voljo zadevnemu odboru.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti skladnost celotnega zakonodajnega postopka, da bi se tako izognili pravni negotovosti in zagotovili celostno izvajanje. Pravni okvir je bil že večkrat zapored spremenjen zaradi sprejetja številnih reformnih ukrepov na področju boja proti korupciji. Čeprav je razumljivo, da se reforme izvajajo čedalje hitreje, kar se ustrezno kaže v zakonodajnem okviru, to ne sme vplivati na skladnost in stabilnost zadevnega okvira na splošno. Pogosto se zgodi, da je en sam predpis v nekaj mesecih večkrat spremenjen z različnimi zakonodajnimi akti. V zvezi z zakonodajnimi pobudami je treba opraviti temeljite ocene učinka, vključno s potrebami po finančnih sredstvih in človeških virih, te pobude pa morajo biti tudi usklajene.

Parlament je julija 2011 sprejel protikorupcijsko strategijo za obdobje 2011–2015 ter pri tem določil jasne prednostne naloge in cilje. Strategija vsebuje kratko oceno stanja, pri čemer se opira na nekaj raziskav, v sklopu katerih so bile opravljene meritve dojemanja korupcije, vključuje pa tudi zelo splošno analizo vzrokov korupcije. Poleg tega opredeljuje glavna načela in smernice za ukrepanje ter nekaj splošnih meril učinkovitosti in splošnih ciljev, ki jih je treba doseči ob koncu izvedbenega obdobja. V njej je podrobno opisan postopek spremljanja izvajanja zadevne strategije, naloga usklajevanja pa je podeljena parlamentarni komisiji. Delovno skupino za spremljanje sestavlja več zainteresiranih strani, tudi predstavnikov zasebnega sektorja in civilne družbe.

Parlament je februarja 2012 odobril protikorupcijski akcijski načrt za obdobje 2012–2013. Vanj je vključenih kar nekaj podrobnih ukrepov, rokov, kazalnikov in pričakovanih ciljev, ne zajema pa ocene stroškov ter navedb v zvezi s proračunskimi sredstvi in človeškimi viri. Poleg tega se premalo sklicuje na ocene tveganja ali občutljive sektorje. Akcijski načrt se osredotoča na zakonodajne in institucionalne rešitve, vendar bi bilo treba večjo pozornost nameniti tudi operativnim ukrepom. Dodatno bi bilo treba razviti ukrepe v zvezi z mehanizmi notranjega nadzora in njihovo povezanostjo z organi kazenskega pregona.

Kar zadeva institucionalni okvir, je bil leta 2002 ustanovljen center za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, ki je bil odtlej večkrat prestrukturiran. Parlament je 25. maja 2012 sprejel nov zakon o centru za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, slednji pa je bil preimenovan v nacionalni protikorupcijski center. Njegova neodvisnost je bila okrepljena tako, da za svoje ravnanje odgovarja parlamentu, in z zagotovitvijo odprtega konkurenčnega postopka za izbor njegovega direktorja, ki ga imenuje parlament. V novem zakonu so precej dobro opisani tudi postopki razrešitve. Center je bil reformiran po več javnih posvetovanjih in ob pomoči mednarodne skupnosti; na podlagi tega je bil sprejet osnutek reformne strategije, ki je bil novembra 2011 predložen vladi in je vključeval predloge v zvezi s tremi glavnimi področji reform, to je neodvisnostjo, povečanjem zmogljivosti in podporo javnosti. Med temi področji se je novi zakon osredotočil predvsem na vprašanje neodvisnosti, učinkovitost in povečanje zmogljivosti pa je treba dodatno pojasniti in preizkusiti v praksi. Dokončuje se nova strategija za institucionalno krepitev centra, ki temelji na ciljih iz predhodne reformne strategije in se osredotoča zlasti na izvajanje novega pravnega okvira. Ključni elementi reforme za dopolnitev jamstev glede neodvisnosti bi morali vključevati zagotovitev ustrezne zmogljivosti centra za učinkovito izvajanje njegovih nalog.

Center je tudi z novo strukturo ohranil pooblastila na področju preprečevanja in odkrivanja. Kar zadeva prisilne ukrepe, center opravlja preiskovalne dejavnosti pod nadzorom tožilcev. Trenutno je pristojen le za preiskave v zvezi s korupcijo in kaznivimi dejanji, povezanimi s korupcijo. Vendar ni določeno nobeno razlikovanje na podlagi vrednosti povzročene škode ali položaja uradnika, zoper katerega teče preiskava. Vsa kazniva dejanja korupcije – manj pomembna in huda – so v pristojnosti centra. Vsa preostala dejanja gospodarskega in finančnega kriminala, ki niso povezana s kaznivimi dejanji korupcije, so bila prenesena v pristojnost ministrstva za notranje zadeve in carinskega organa. Pranje denarja in financiranje terorizma ostajata v pristojnosti centra, finančna obveščevalna enota pa je še naprej njegova samostojna enota (glej tudi oddelek o pranju denarja v nadaljevanju).

Direktorja centra bo imenoval parlament na podlagi javnega izbirnega postopka. Parlament odloči tudi o razrešitvi izvršnega direktorja, in sicer na podlagi razlogov, podrobno določenih z zakonom. Novi zakon o nacionalnem protikorupcijskem centru vključuje tudi nekaj jamstev v zvezi z integriteto in preverjanji integritete uslužbencev centra. Vendar je treba učinkovitost novega sistema še preizkusiti, odprta pa ostajajo tudi številna vprašanja glede delitve pristojnosti in usklajevanja z drugimi organi kazenskega pregona. Upravni odbor centra je januarja 2012 odobril strateški razvojni program centra za naslednji dve leti. Program je v zvezi s prihodnjimi konkretnimi ukrepi dokaj nedoločen. V njem so omenjeni proračunska sredstva in kadrovski ustroj v prejšnjih letih, ne vsebuje pa ocene stroškov ali potreb po človeških virih za prihodnji dve leti. Poleg tega ne vključuje niti časovnega razporeda ukrepov. Strateško načrtovanje dejavnosti centra ne omogoča jasne predstave o tem, kako bosta zagotovljena učinkovitost njegovih dejavnosti ter usklajevanje s preostalimi protikorupcijskimi institucijami in organi kazenskega pregona.

Kar zadeva medinstitucionalno sodelovanje, je treba storiti več za zagotovitev jasne delitve nalog in učinkovitega sodelovanja med vsemi institucijami, ki delujejo na področju preprečevanja korupcije in boja proti njej, vključno z nacionalnim odborom za integriteto, nacionalnim protikorupcijskim centrom, mehanizmi notranjega nadzora, finančno obveščevalno enoto, tožilstvom in organi kazenskega pregona. Sprejeti je treba nadaljnje ukrepe za spodbuditev učinkovite policijske dejavnosti na podlagi obveščanja, izboljšanje sistemov za izmenjavo informacij med temi institucijami pa bi bilo treba obravnavati kot prednostno nalogo.

· Konsolidacija pravnega okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ter boj proti tema pojavoma v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je določila projektna skupina za finančno ukrepanje glede pranja denarja in financiranja terorizma, redno posodabljanje ustrezne nacionalne strategije, vzpostavitev neodvisne finančne obveščevalne enote

Zakon o spremembi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter boju proti tema pojavoma iz leta 2007 je bil sprejet 7. aprila 2011.

Vlada je 3. septembra 2010 odobrila strategijo za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti tema pojavoma, in sicer skupaj z akcijskim načrtom za obdobje 2010–2012. Zadevna strategija je dobra delovna podlaga. Zlasti dobrodošla je bila ugotovitev, da predhodne strategije niso bile v celoti učinkovite, ker so bili ukrepi ob koncu leta črtani iz njih, ne glede na to, ali so bili učinkovito izvedeni ali ne. Na podlagi te izkušnje je bil izoblikovan nov pristop, ki temelji na petletni strategiji na podlagi letnih akcijskih načrtov, pri čemer se neizvedeni ukrepi prenesejo med dejavnosti naslednjega leta. Zdi se, da se s strategijo obravnava pomanjkanje postopkov v zvezi z zamrznitvijo in zasegom premoženjskih koristi, ne da bi bilo treba opredeliti predhodno kaznivo dejanje.

Kar zadeva ustanovitev neodvisne finančne obveščevalne enote, je bil z zakonom z dne 7. aprila 2011 ustanovljen urad za preprečevanje pranja denarja in boj proti njemu kot specializiran neodvisni oddelek centra za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji (glej tudi oddelek o preprečevanju korupcije zgoraj), ki so mu posebej podeljene pristojnosti finančne obveščevalne enote. Odobrenih je bilo več dodatnih odredb v zvezi z delovanjem te enote.

Urad za preprečevanje pranja denarja in boj proti njemu je popolnoma neodvisen od centra za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Finančna obveščevalna enota mora, da bi ustrezala mednarodnim standardom in bi lahko nadaljevala izvajanje svojih nalog, ostati neodvisna v razmerju do drugih agencij. Zadevna enota je priznana članica skupine Egmont in Camdenske meddržavne mreže uradov za odvzem premoženjske koristi (Camden Assets Recovery Inter-Agency Network (CARIN)).

Urad za preprečevanje pranja denarja in boj proti njemu pripravi nacionalno oceno tveganja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in ukrepi za boj proti financiranju terorizma. Ima operativno in preiskovalno vlogo, vodi postopke kazenskega pregona ter deluje kot povezovalna točka za organe, ki prejemajo podatke, preiskovalne organe in organe kazenskega pregona.

Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL) je v sklepnih ugotovitvah poročila o napredku z dne 14. aprila 2011[4] potrdil stalen napredek na področjih skrbnega preverjanja strank in poročanja. Iz sklepov odbora MONEYVAL izhaja, da so potrebni nadaljnji kazalniki uspešnosti sistema, zlasti v zvezi z obsodbami zaradi pranja denarja in odvzemom premoženjskih koristi. Odbor MONEYVAL naj bi v četrtem ocenjevalnem krogu predložil nadaljnje podatke o napredku na tem področju. Njegov terenski obisk v okviru četrtega ocenjevalnega kroga je potekal novembra 2011, osnutek poročila pa bo za pregled in sprejetje pripravljen decembra 2012. Vključeval naj bi nadaljnje podatke o napredku na zadevnem področju.

Od julija 2011 Republika Moldavija ni več pod nadzorom projektne skupine za finančno ukrepanje.

· Sprejetje nacionalne strategije za boj proti drogam in s tem povezanega akcijskega načrta, vzpostavitev sodelovanja z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)

Republika Moldavija je 27. decembra 2010 odobrila nacionalno strategijo za boj proti drogam za obdobje 2011–2018. Z njo so določeni cilji, potrebni ukrepi in jasne odgovornosti vseh zainteresiranih strani, ki sodelujejo v boju proti zasvojenosti z drogami in trgovini z njimi. Razvita je bila v skladu z evropsko strategijo na področju drog za obdobje 2005–2012 in upoštevnimi konvencijami ZN. Zadevna strategija predlaga celosten pristop k vprašanjem v zvezi z uporabo drog, ki temelji na kompleksnem, medresorskem in interdisciplinarnem sodelovanju na vseh ravneh, sestavljajo pa jo trije glavni vidiki: (a) zmanjšanje ponudbe drog (izvajanje pravnega nadzora nad gibanjem drog ter boj proti trgovini z drogami in njihovi nezakoniti distribuciji), (b) zmanjšanje povpraševanja po drogah (primarno preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija uporabnikov drog) in (c) zmanjšanje tveganja (škode).

Vlada je junija 2011 odobrila sklep o ustanovitvi nacionalnega odbora za boj proti drogam kot stalnega organa na vladni ravni, ki nadzira, razvija in usklajuje politike v zvezi z zmanjšanjem povpraševanja po drogah in ponudbe drog. Njegov sekretariat, ki je bil ustanovljen julija 2011 s sklepom vlade, je že začel zbirati in analizirati informacije in podatke, ki jih predložijo nacionalni organi.

Kar zadeva vidik kazenskega pregona, je bil v sklopu ministrstva za notranje zadeve ustanovljen oddelek za boj proti drogam. Na področju usklajevanja politik je vzpostavljena medresorska komisija. Poleg tega so bile vzpostavljene ustrezne strukture v okviru ministrstva za zdravje. Okrepljena je bila nacionalna opazovalnica za boj proti drogam.

Poteka sodelovanje z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Moldavski organi zagotavljajo nacionalne podatke in spremljajo trende na tem področju. Republika Moldavija je z dopisom z dne 28. oktobra 2011 zahtevala formalizacijo sodelovanja s centrom EMCDDA s sklenitvijo memoranduma o soglasju. Trenutno poteka postopek sklenitve zadevnega memoranduma med republiko Moldavijo in centrom EMCDDA, ki bo po pričakovanjih zaključen v letu 2012.

· Sprejetje relevantnih konvencij ZN in Sveta Evrope na zgoraj navedenih področjih in na področju boja proti terorizmu

Republika Moldavija je pristopila k vsem konvencijam ZN in Sveta Evrope v zvezi z zgoraj navedenimi področji. Kar zadeva boj proti terorizmu, je bila ratificirana velika večina konvencij ZN in Sveta Evrope, ki so tudi že začele veljati.

Sklop 3 / tema 2 – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

· Sprejetje pravnega okvira o medsebojni pravni pomoči

Zakonodajni okvir na področju medsebojne pravne pomoči je večinoma vzpostavljen.

Republika Moldavija izvaja zelo obsežno reformo svoje kazenske zakonodaje in zakonodaje o kazenskem postopku. Na podlagi sklepa vlade z dne 9. februarja 2011 je bila ustanovljena medinstitucionalna delovna skupina za spremembo zakonodaje o kazenskem postopku na področjih operativnega preiskovanja in kazenskega pregona. Delovna skupina je pripravila dokument za razpravo o reformi sistema kazenskega pregona in kazenskega postopka. Na podlagi tega je bil pripravljen osnutek zakona o spremembi nekaterih zakonodajnih aktov (zakona št. 45-XII z dne 12. aprila 1994 o operativnem preiskovanju in zakonika o kazenskem postopku), s katerim naj bi zadevne akte prilagodili novim določbam o boju proti čezmejnemu kriminalu in skupnih mednarodnih preiskovalnih enotah, revidiranim določbam nacionalne zakonodaje o prestrezanju telefonskih pogovorov ter revidiranim določbam upoštevne zakonodaje v okviru Konvencije o policijskem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi.

Parlament je 29. marca 2012 sprejel zakon o posebni preiskovalni dejavnosti. Nato je 5. aprila 2012 sprejel še zakon o spremembi nekaterih zakonodajnih aktov (zakonika o kazenskem postopku). Treba bo dodatno pojasniti povezavo med navedenima zakonoma.

· Pristop k drugemu protokolu k Evropski konvenciji o medsebojni pomoči

Republika Moldavija je 13. marca 2012 podpisala drugi dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki zdaj čaka na ratifikacijo.

· Sklenitev sporazuma z Eurojustom

Eurojust je v Republiki Moldaviji ustanovil kontaktno točko. Leta 2006 so bili navezani stiki, na podlagi katerih naj bi začeli pogajanja o sklenitvi sporazuma o sodelovanju med Republiko Moldavijo in Eurojustom. Med letoma 2008 in 2010 so v tem okviru potekali trije sestanki. Za napredek v zadevnih pogajanjih je potrebna polna konsolidacija novega moldavskega pravnega okvira o varstvu podatkov za namene pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj je zagotovitev ustrezne ravni varstva podatkov temeljni pogoj za sklenitev sporazuma o sodelovanju z Eurojustom (glej tudi temo 4 o varstvu podatkov v nadaljevanju). Republika Moldavija je februarja 2012 Eurojustu predložila dodatne informacije o varstvu podatkov. Po pričakovanjih se bodo pogajanja o sklenitvi sporazuma začela v drugi polovici leta 2012.

Sklop 3 / tema 3 – Sodelovanje na področju kazenskega pregona

· Vzpostavitev ustreznega mehanizma usklajevanja med pristojnimi nacionalnimi organi in skupno podatkovno zbirko za zagotovitev neposrednega dostopa pristojnim uradnikom

Usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi kazenskega pregona se zagotavlja z dejavnostjo nacionalnega virtualnega središča, ki je bilo leta 2006 ustanovljeno v okviru konvencije SELEC (Konvencija o Centru jugovzhodne Evrope za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj) in organizacije GUAM (Organizacija za demokracijo in gospodarski razvoj). Zadevno središče je pododdelek ministrstva za notranje zadeve, katerega namen je razviti sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi in evropskimi institucijami v zvezi z bojem proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu in varnostjo meja. Nacionalno virtualno središče konvencije SELEC in organizacije GUAM zagotavlja usklajevanje med naslednjimi organi kazenskega pregona: ministrstvom za notranje zadeve, mejno stražo, carinsko službo, varnostno-informacijsko službo ter centrom za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Ti organi imajo neposreden dostop do podatkovne zbirke središča, kar zadeva preiskovanje in preprečevanje čezmejnega organiziranega kriminala ter boj proti njemu. Informacije se izmenjujejo prek kanalov konvencije SELEC in organizacije GUAM.

Glavni cilji nacionalnega virtualnega središča so: (1) zagotovitev organizacijskega okvira, potrebnega za sodelovanje in razvoj posebnih ukrepov na nacionalni in mednarodni ravni za preprečevanje čezmejnega kriminala in drugih oblik hudih kaznivih dejanj ter boj proti tem pojavom v državah članicah konvencije SELEC in organizacije GUAM, (2) izmenjava informacij med organi kazenskega pregona v državah članicah konvencije SELEC in organizacije GUAM v zvezi s preprečevanjem čezmejnega kriminala in bojem proti njemu ter (3) analiza, dajanje na voljo in uporaba informacij, zbranih za raziskave ter boj proti čezmejnemu kriminalu in njegovo preprečevanje.

Center uporablja podatkovno zbirko „Registru“. Ta podatkovna zbirka vsebuje podatke o osebah, vozilih, družbah (o lastnikih, vrsti dejavnosti in prevoznih sredstvih, registriranih na ime družbe), vozniških dovoljenjih, preverjanjih raznovrstnih dokumentov, kot so potni ali rojstni listi, ter prehodih meje. Ker obstajajo različne vrste podatkovnih zbirk, ki jih upravljajo različni subjekti („Registru“ pod okriljem ministrstva za informacijsko tehnologijo in komunikacije, podatki o prehodu državnih meja iz podatkovne zbirke mejne straže, podatki o nepremičninah iz podatkovne zbirke „Cadastru“), središče do teh podatkovnih zbirk dostopa prek pooblaščenih uradnikov za povezavo.

Leta 2006 je bil z zakonom o elektronskem informacijskem sistemu za evidentiranje kriminala, kazenskih zadev in storilcev kaznivih dejanj vzpostavljen mehanizem za usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi in podatkovno zbirko. V zvezi z usklajevalnim mehanizmom so bile odobrene tri skupne odredbe: (1) odredba o enkratnem evidentiranju kršitev, kazenskih zadev in storilcev kaznivih dejanj iz leta 2008, (2) odredba o enkratnem evidentiranju operativnih spisov (iskanj in identifikacij) v zvezi z iskanimi osebami, osebami neznane identitete in neidentificiranimi trupli iz leta 2006 ter (3) odredba o enkratnem evidentiranju označenih predmetov, starin in umetniških del ter izgubljene in najdene lastnine iz leta 2004.

Še naprej bi si bilo treba prizadevati za vzpostavitev ustreznega mehanizma za usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi, in sicer z vzpostavitvijo usklajevalnega odbora vseh agencij, ki sodelujejo pri obveščevalnih in preiskovalnih dejavnostih. Ta usklajevalni odbor bi moral voditi generalni državni tožilec, ki bi imel vodilno vlogo, odbor pa bi bilo treba redno sklicevati.

Ni jasno, ali je predvidena kakršna koli medagencijska struktura za izboljšanje izmenjave informacij o organiziranem kriminalu ali pa bo to nalogo prevzelo zgoraj navedeno nacionalno virtualno središče. Trenutno ni centralizirane strukture, ki bi omogočila neposreden dostop do vseh potencialno zanimivih podatkovnih zbirk, kot so podatki o prebivalstvu (register), vozilih, prečkanjih meja, ukradenem blagu, prstnih odtisih in DNK, podatkovne zbirke davčne uprave, carine in varnostno-informacijske službe, kazenske evidence, podatki o zaprtih osebah, kataster itd. Obstoječi organi trenutno nimajo neposrednega dostopa do vseh podatkovnih zbirk, ki so na voljo, zato so odvisni od uradnikov za povezavo, ki vzpostavijo stik s svojo upravo in jim omogočijo dostop do informacij, ki jih potrebujejo.

Čeprav ni splošnega standarda glede „skupne podatkovne zbirke“ – nekatere države imajo le eno, druge pa več ločenih podatkovnih zbirk –, je treba kljub temu vzpostaviti orodja, potrebna za proaktivne poizvedbe v vseh podatkovnih zbirkah, ki so na voljo. Organi bi morali predvideti vzpostavitev medagencijskega orodja, kot je načrtovana informacijsko-analitična enota, prek katere bi bil predstavnikom vseh obveščevalnih služb in organov kazenskega pregona zagotovljen dostop do raznovrstnih podatkovnih zbirk.

· Sklenitev operativnega sporazuma o sodelovanju z Europolom za zagotovitev ustrezne ravni varstva podatkov

Pogajanja o sklenitvi operativnega sporazuma z Europolom so odvisna od ocene Europola glede ustreznih standardov za varstvo podatkov. Trenutno potekajo dejavnosti v zvezi z oceno varstva podatkov. Europol je končal prvi pregled prejetega gradiva in je januarja 2011 Republiki Moldaviji poslal dodatna vprašanja. Republika Moldavija je odgovorila 23. marca 2011 in ob tem poslala dodatne informacije o varstvu osebnih podatkov. Aprila 2012 je bila Europolu predložena dodatna zakonodaja (glej temo 4 o varstvu podatkov v nadaljevanju). Europol trenutno ocenjuje zakonodajo o varstvu podatkov v Republiki Moldaviji ter čaka na morebitne dodatne informacije in pojasnila, ki bi jih lahko potreboval. Ko zakonodaja začne veljati in je na voljo nekaj prakse v zvezi z njeno uporabo, se lahko opravi študijski obisk v zvezi z varstvom podatkov. Pogajanja o sklenitvi operativnega sporazuma z Europolom se lahko začnejo šele po odobritvi upravnega odbora Europola na podlagi mnenja skupnega nadzornega organa, ki temelji na poročilu Europola o varstvu podatkov.

Europol je aprila 2011 za moldavske organe kazenskega pregona organiziral seminar za ozaveščanje. Republika Moldavija je bila julija 2011 povabljena k napotitvi stalnega uradnika za povezavo na Europol.

Sklop 3 / tema 4 – Varstvo podatkov

· Konsolidacija pravnega okvira za varstvo osebnih podatkov, vključno s pristopom k dodatnemu protokolu h Konvenciji Sveta Evrope iz leta 2001 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejne podatkovne tokove

Republika Moldavija je 8. julija 2011 sprejela nov zakon o varstvu podatkov, ki je začel veljati 14. aprila 2012. Z njim je razveljavljen zakon o varstvu podatkov iz leta 2007, hkrati pa je zakonodaja Republike Moldavije o varstvu podatkov usklajena z ustreznimi instrumenti Sveta Evrope in pravnim redom EU. Poleg tega je bil 21. oktobra 2011 sprejet zakon o spremembi in dopolnitvi nekaterih zakonodajnih aktov, s katerim so med drugim okrepljene neodvisnost in pristojnosti nadzornega organa ter uvedene sankcije za kršitve določb v zvezi z varstvom podatkov. Te zakonodajne spremembe naj bi predvidoma začele veljati 16. junija 2012.

Trenutno potekajo nadaljnja prizadevanja za konsolidacijo pravnega okvira v celoti, in sicer z uskladitvijo preostale zakonodaje in vladnih uredb z novim zakonom o varstvu podatkov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti predpisom o varstvu podatkov v policijskem sektorju (zlasti celostnemu izvajanju relevantnih priporočil Sveta Evrope), vključno z revizijo zakonika o kazenskem postopku in zakona o posebni preiskovalni dejavnosti (glej tudi oddelek o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah zgoraj). Temeljni pogoj za sklenitev operativnih sporazumov o sodelovanju z Eurojustom in Europolom sta polna konsolidacija in učinkovito izvajanje pravnega okvira (glej tudi temi 2 in 3 zgoraj).

Republika Moldavija je ratificirala dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope iz leta 2001 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejne podatkovne tokove. Ratifikacija je začela veljati 1. januarja 2012.

Sredi leta 2009 je začel na podlagi zakona o varstvu podatkov iz leta 2007 delovati nacionalni center za varstvo podatkov. Njegova neodvisnost in pristojnosti so bile okrepljene z novim pravnim okvirom. Zadevni center je institucija pod okriljem parlamenta ter je nepristranski in neodvisen od katerega koli drugega vladnega ali upravnega organa.

Sklop 4: Zunanji odnosi in temeljne pravice

Splošna ocena

Republika Moldavija je sprejela ustrezno zakonodajo in tako hitro napredovala pri reviziji nacionalne zakonodaje, s katero je želela izpolniti zahtevana merila. S sprejetjem celostnega zakona o zagotavljanju enakosti je dopolnila okvir, s katerim želi zagotoviti učinkovito izvajanje meril na področju zunanjih odnosov in temeljnih pravic. Vlada Republike Moldavije je spremenila tudi akcijski načrt, ki vključuje podporne ukrepe za Rome, pri čemer je upoštevala priporočila v zvezi z mednarodnimi standardi o politikah vključevanja. Poleg tega je dodatno pojasnila vidike zakonodaje, navedene v predhodnem poročilu, zlasti v zvezi z določanjem statusa oseb brez državljanstva.

Komisija meni, da Republika Moldavija na splošno izpolnjuje merila, opredeljena v sklopu 4.

Podrobne pripombe

Sklop 4 / tema 1 – Svoboda gibanja v Republiki Moldaviji

· Revizija pravnega in regulativnega okvira za postopke prijave in odjave za tujce ali osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v tej državi, da bi preprečili neutemeljene omejitve

Vlada je maja 2011 odobrila sklep št. 337 o spremembi vladnega sklepa št. 376 z dne 6. januarja 1995 o dodatnih ukrepih za konsolidacijo nacionalnega sistema potnih listov. Sklep je bil v uradnem listu Republike Moldavije objavljen junija 2011 in je že začel veljati. Na njegovi podlagi se bodo znova preučile določbe glede pravil o evidentiranju prebivalstva, pri čemer je zlasti vzpostavljen mehanizem za pridobitev in obdelavo biometričnih podatkov, določena pa je tudi ureditev pravnih razmerij med posamezniki, pravnimi osebami, organi kazenskega pregona in lokalnimi organi, da se zagotovita prosto gibanje v Republiki Moldaviji in pravica do proste izbire stalnega ali začasnega prebivališča kjer koli v državi.

Da bi preprečili in izključili primere oseb brez državljanstva v povezavi z nasledstvom držav, je parlament junija 2011 sprejel spremembe zakona št. 1024-XIV z dne 2. junija 2000 o državljanstvu, ki so bile v uradnem listu Republike Moldavije objavljene 8. julija 2011. Poleg tega je Republika Moldavija aprila 2012 uradno predložila listini o pristopu h konvencijama Združenih narodov o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva (sprejeta 30. avgusta 1961 v New Yorku) in o statusu oseb brez državljanstva (sprejeta 28. septembra 1954 v New Yorku) (glej tudi temo 2 iz sklopa 2 zgoraj).

S spremembami zakona št. 1024-XIV z dne 2. junija 2002 o državljanstvu naj bi se prilagodila zakonodaja, da bi tako preprečili in rešili primere oseb brez državljanstva, ki so se pojavili ob razpadu Sovjetske zveze, ter težave v zvezi z nasledstvom držav. S pristopom Republike Moldavije h konvencijama Združenih narodov o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva in o statusu oseb brez državljanstva bo omogočen nadaljnji razvoj mehanizma in postopka za določitev statusa oseb brez državljanstva, vzpostavljen pa bo tudi institucionalni okvir za določitev takega statusa. Kar zadeva postopek za določitev statusa oseb brez državljanstva, bi Republika Moldavija lahko preučila možnost, da prosilcem v času trajanja postopkov omogoči zakonito zaposlitev, kot je to storila za prosilce za azil.

Vlada je novembra 2011 odobrila akcijski načrt za nadaljnje horizontalne zakonodajne spremembe, s katerimi naj bi odpravili vse nepotrebne omejitve v zvezi z obveznim testiranjem za HIV/aids ob prijavi tujcev. Ta odločitev je temeljila na oceni delovne skupine, ustanovljene in odgovorne za pregled vseh relevantnih veljavnih zakonskih aktov, ki vključujejo določbe v zvezi s tem. Na podlagi tega je parlament sprejel zakonodajne spremembe zakona št. 23/2007 o zaščiti pred HIV/aidsom, vlada pa je odobrila osnutek zakona o spremembi in dopolnitvi zakona št. 180/2008 o delovnih migracijah in zakona št. 200/2010 o režimu za tujce ter ga poslala parlamentu, da bi tako poenostavili dokumentacijski postopek za tujce v Republiki Moldaviji.

Sklop 4 / tema 2 – Pravice državljanov, vključno z zaščito manjšin

· Sprejetje celostne protidiskriminacijske zakonodaje po priporočilih ZN in nadzornih organov Sveta Evrope za zagotovitev učinkovite zaščite proti diskriminaciji

Parlament je poleg protidiskriminacijskih ustavnih določb in določb v kazenski, civilni in upravni zakonodaji maja 2012 sprejel še celosten protidiskriminacijski zakon, to je zakon o zagotavljanju enakosti. Namen tega zakona je preprečevanje diskriminacije in boj proti njej ter zagotovitev enakih pravic za vse osebe na ozemlju Republike Moldavije na političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter na drugih področjih življenja, in sicer brez razlikovanja na podlagi rase, barve kože, državljanstva, etnične pripadnosti, jezika, veroizpovedi, prepričanja, spola, starosti, invalidnosti, mnenja, političnega prepričanja ali podobnih meril. Ta merila so bila pojasnjena na najvišji politični ravni.[5]

Na podlagi predhodnega javnega posvetovanja so bile v zakon vključene določbe, s katerimi je njegova uporaba omejena na zakonsko zvezo in posvojiteljsko razmerje, ki ju ureja veljavna zakonodaja, ter na verske kulte in njihove sestavine, povezane z verskim prepričanjem. Izboljšana so bila pravila v zvezi z delom Sveta za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej ter zagotavljanje enakosti, to je organa, ki bo deloval nepristransko in popolnoma neodvisno od javnih organov na podlagi celostnega mandata na tem področju. Organ za zagotavljanje enakosti je pristojen tudi za izdajo odločb in lahko naloži sankcije na podlagi odločbe o obstoju diskriminacije. Člena 12(1)(k) in 15(6) določata, da lahko pri pregledu pritožb v zvezi z domnevnim diskriminatornim obravnavanjem ali ukrepom ugotovi, da je zadevno dejanje upravna kršitev, in na podlagi tega naloži sankcije v skladu z zakonikom o kršitvah.

S prepovedjo diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri zaposlovanju je določen splošni okvir v skladu z Direktivo 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost in Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

EU je v dialogu o človekovih pravicah z Republiko Moldavijo, ki je potekal 23. maja 2012, prejela zagotovila, da je namen zakona zajeti vse razloge za diskriminacijo v skladu z mednarodnimi obveznosti Republike Moldavije. Hkrati se je moldavska stran zavezala, da bo izdala smernice za izvajanje zadevnega zakona, kar bo EU spremljala v okviru obstoječih dialogov.

Čeprav sta Komisija in urad ZN v Republiki Moldaviji v različnih osnutkih protidiskriminacijskega zakona izpostavila več pomanjkljivosti, od katerih so nekatere ostale tudi v končni različici, je ta zakon pravna podlaga, potrebna za izvajanje meril na področju boja proti diskriminaciji. Zato ga je treba še izboljšati na podlagi opredelitev neposredne diskriminacije in spolnega nadlegovanja, določb, ki se uporabljajo za zasebni sektor za blago in storitve, in nadaljnjega usklajevanja s pravnim redom EU, da bi tako izrecno pojasnili nekatere pomembne vidike, kot so razumne prilagoditve za invalidne osebe.

· Sprejetje celostnega nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice, dejavno izvajanje posebnih priporočil organov ZN, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Sveta Evrope in Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) ter mednarodnih organizacij za človekove pravice v okviru nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice, in sicer zlasti pri izvajanju protidiskriminacijskih politik, zaščiti manjšin in zasebnega življenja ter zagotavljanju svobode veroizpovedi

Parlament je 12. maja 2011 potrdil celostni nacionalni akcijski načrt za človekove pravice, ki temelji na posebnih priporočilih organov ZN, organizacije OVSE in urada ODIHR, Sveta Evrope in komisije ECRI ter mednarodnih organizacij za človekove pravice. V njem so določeni ukrepi na številnih področjih, vključno z izvajanjem protidiskriminacijskih politik ter zaščito manjšin in zasebnega življenja. Vladi je bila naložena obveznost objave konsolidiranega letnega poročila o napredku pri izvajanju akcijskega načrta, ki ga mora parlamentu vsako leto predložiti do 1. aprila. O zadevnih poročilih se bo razpravljalo na letnih konferencah. Akcijski načrt je bil pripravljen ob tesnem posvetovanju s civilno družbo in mednarodnimi organizacijami.

Julija 2010 je bil ob posvetovanju s civilno družbo in predstavniki romske skupnosti sprejet akcijski načrt za Rome za obdobje 2011–2015. To je bil pomemben korak, ki dokazuje politično voljo vlade, da se posebej posveti izboljšanju položaja Romov. Nadaljnje razprave z mednarodnimi organizacijami kažejo, da bi bilo mogoče akcijski načrt še dodatno konsolidirati. Organi so navedli, da bo vanj dodano novo poglavje o uvedbi romskih mediatorjev. Vlada je januarja 2012 spremenila akcijski načrt, pri čemer je upoštevala priporočila v zvezi z mednarodnimi standardi, in sicer zlasti v zvezi s politikami vključevanja. Začela je tudi kampanjo za zagotovitev potrebnih proračunskih sredstev za njegovo izvajanje na podlagi spremembe srednjeročnega okvira za odhodke vlade. Izvajanje se je že začelo.

Nacionalni akcijski načrt za človekove pravice vsebuje informacije o spremljanju in oceni ter sredstvih, ki jih je treba dodeliti za njegovo izvajanje. Vendar naj bi se večina dejavnosti financirala v okviru splošnih dodelitev proračunskih sredstev, le za nekatere od njih pa so bile uvedene posebne dodelitve proračunskih sredstev. Organi bodo vsako leto znova preučili stroške dejavnosti, in sicer na podlagi prednostnih nalog, finančnih možnosti in ocenjevalnih rezultatov.

Akcijski načrt za človekove pravice ne vključuje ukrepov v zvezi s svobodo mišljenja, vesti in veroizpovedi. Ti vidiki naj bi se obravnavali v zakonu o svobodi mišljenja, vesti in veroizpovedi, ki je bil sprejet 27. decembra 2011 in je revidirana različica zakona o verskih kultih in njihovih sestavinah, s katero so želeli nacionalno zakonodajo in prakse uskladiti z mednarodnim pravom. Pričakuje se, da se bo z novim zakonom izoblikovala pozitivnejša dinamika v zvezi z manjšinskimi verskimi kulti kot v prejšnjih letih.

· Ratifikacija ustreznih instrumentov ZN in Sveta Evrope v zvezi z bojem proti diskriminaciji

Republika Moldavija se je zavezala, da bo po sprejetju zakona o zagotavljanju enakosti preučila možnost izdaje izjave na podlagi člena 14 Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Republika Moldavija je leta 2000 podpisala Protokol številka 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah iz leta 1950, vendar ga še ni ratificirala. Moldavski organi so hkrati pokazali pripravljenost, da po sprejetju zakona o zagotavljanju enakosti preučijo še ratifikacijo Protokola številka 12. Vlada trenutno razpravlja o odpravi ozemeljskih pridržkov, ki jih je Republika Moldavija vnesla v pogodbe o človekovih pravicah.

· Opredelitev pogojev in okoliščin za pridobitev državljanstva Republike Moldavije

Kar zadeva pogoje in okoliščine za pridobitev državljanstva Republike Moldavije, je vlada 3. maja 2011 odobrila spremembe zakona o državljanstvu št. 1024-XIV z dne 2. junija 2000 in spremenila sklep vlade o pravilih evidentiranja prebivalstva v Republiki Moldaviji. Parlament je spremembe sprejel 9. junija 2011. Njihov namen je bil odstraniti ovire za to, da bi osebe brez državljanstva, ki v skladu s členom 12(2) zadevnega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev državljanstva, vendar so bile obsojene na zaporno kazen zaradi storitve naklepnega kaznivega dejanja in imajo kazensko evidenco ali je v času pregleda njihove vloge v zvezi z njimi potekal kazenski pregon, pridobile državljanstvo.

Moldavska vlada se še naprej dejavno ukvarja s položajem v Pridnestrju. Aprila 2012 je skupaj z de facto organi v Tiraspolu obnovila delovanje dvostranske delovne skupine za vprašanja osebnega stanja. Trenutno nacionalni organ za prijavo izvaja posebne ukrepe za potrditev državljanstva in zagotavlja brezplačen dostop do nacionalne osebne izkaznice za prebivalce iz Pridnestrja, in sicer v skladu s spremenjenim zakonom o državljanstvu št. 1024-XIV z dne 2. junija 2000 ter sklepom vlade št. 959 z dne 9. septembra 2005 o varnostnih ukrepih za potrditev državljanstva in dokumente prebivalstva iz predelov v Pridnestrju.

Po najnovejših podatkih moldavskih organov so bili 229 489 državljanom Republike Moldavije, ki prebivajo v Pridnestrju, izdani moldavski potni listi, od katerih jih je 175 764 še veljavnih (jim torej še ni potekla veljavnost). Organi v Kišinjovu so v prvih treh mesecih leta 2012 prebivalcem Pridnestrja izdali 2 722 biometričnih potnih listov. Ministrstvo za informacijsko tehnologijo in komunikacijo je v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za notranje zadeve razvilo pravni okvir za postopke identifikacije oseb iz Pridnestrja ob izdaji prvega dokumenta, in sicer na podlagi dodatnih podatkov o družinskih članih in sorodnikih (izvorni dokumenti staršev, poročni listi ipd.).

Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju učinkovitega izvajanja zgoraj navedenega zakonodajnega okvira v drugi fazi ANLVR.

III. Sklep

Komisija že od začetka dialoga o vizumih med EU in Republiko Moldavijo junija 2010 in predložitve akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima (ANLVR), ki so ga moldavski organi prejeli januarja 2011, Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o napredku Republike Moldavije pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izpolnitev meril, opredeljenih v okviru štirih sklopov prve faze ANLVR.

Zlasti sta bili predloženi dve poročili o napredku pri izvajanju ANLVR (septembra 2011 in februarja 2012).[6] Drugo poročilo o napredku je bilo pripravljeno na podlagi analize zakonodajnega okvira, ugotovitev iz ocen sklopov 2, 3 in 4, ki so bile oktobra in novembra 2011 organizirane ob sodelovanju strokovnjakov držav članic, ter na podlagi poročil o napredku, ki jih je Republika Moldavija predložila o izvajanju ANLVR.

Komisija je poleg opisanega intenzivnega poročanja v zvezi z ANLVR še naprej spremljala tudi napredek Republike Moldavije na upoštevnih področjih ANLVR v okviru:

(1) skupnega odbora EU in Republike Moldavije za poenostavitev izdajanja vizumov;    (2) skupnega odbora EU in Republike Moldavije za ponovni sprejem;   (3) skupnega pododbora EU in Republike Moldavije št. 3[7] ter   (4) partnerstva za mobilnost med EU in Republiko Moldavijo.

Dialog in sodelovanje med EU in Republiko Moldavijo v vseh navedenih odborih in okvirih sta dobro napredovala. Komisija je v okviru zadnjih skupnih odborov o poenostavitvi izdajanja vizumov in ponovnem sprejemu, ki sta se sestala 23. maja 2012 (ob udeležbi držav članic EU), ugotovila, da je izvajanje obeh sporazumov na splošno zadovoljivo.

Dialog o vizumih med EU in Republiko Moldavijo se je izkazal za pomembno orodje, s katerim je mogoče doseči napredek pri reformah pravosodja in notranjih zadev ter širših področij. Republika Moldavija je v preteklih dveh letih nenehno in občutno napredovala na področjih, vključenih v navedene štiri sklope ANLVR, moldavski organi pa so pokazali, da si močno prizadevajo za to, da bi postalo izvajanje ANLVR prednostni vidik zakonodajne in upravne agende te države.

Zakonodajni ukrepi, zahtevani v okviru prve faze ANLVR, so bili nazadnje le sprejeti. Ocene služb Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in strokovnjakov iz držav članic kažejo, da ti ukrepi ustrezajo merilom, opredeljenim v štirih sklopih ANLVR.

Na podlagi navedenega bo Komisija še naprej usklajevala spremljanje zakonodajnega in strateškega okvira v naslednjih fazah dialoga, da bi lahko ocenila, ali so bili potrebni izvedbeni predpisi v okviru štirih sklopov akcijskega načrta tudi dejansko sprejeti in izvedeni. Poleg tega bo Komisija zlasti pozorna na to, ali bo Republika Moldavija dodelila ustrezna in potrebna finančna sredstva in človeške vire za izvajanje navedenih zakonodajnih aktov in izvedbenih predpisov v zvezi z njimi.

Komisija na podlagi rezultatov stalnega spremljanja in ocen, opisanih zgoraj, meni, da je Republika Moldavija nazadnje izpolnila vsa merila prve faze ANLVR in je zato mogoče začeti ocenjevanje meril druge faze ANLVR.

[1]               Dokument Sveta št. 18078/10.

[2]               SEC(2011) 1075 final.

[3]               SWD(2012) 12 final.

[4]                http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/moneyval/Evaluations/Progress%20reports%202y/MONEYVAL(2011)6_ProgRep2_MLD_en.pdf.

[5]               Glej med drugim izjavo Vlada Filata, predsednika vlade Republike Moldavije, z dne 8. junija 2012.

[6]               SEC(2011) 1075 final in SWD(2012) 12 final.

[7]               Pododbor št. 3: carina, čezmejno sodelovanje, pranje denarja, droge in nezakonito priseljevanje.