SPOROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

„Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest“

(Besedilo velja za EGP)

1.           Uvod

EU je odločena ostati v koraku z glavnimi mednarodnimi konkurentkami in uresničiti cilje strategije Evropa 2020. Pri tem bo za premagovanje poglavitnih družbenih izzivov ključna industrija, konkurenčna na svetovni ravni. Zmožnost Evropske unije za razvoj in industrijsko uvajanje ključnih omogočitvenih tehnologij (Key Enabling Technologies, v nadaljnjem besedilu: KET) ima pomembno vlogo pri pospeševanju trajnostne konkurenčnosti in rasti.

Evropska komisija je prepričana, da so poleg temeljne potrebe po fiskalni konsolidaciji potrebna dodatna prizadevanja za spodbuditev rasti, konkurenčnosti in novih delovnih mest. Evropski voditelji so na zasedanju Evropskega sveta marca 2012 ta pristop podprli ter se posebej zavzeli za okrepitev ključnih omogočitvenih tehnologij (KET)[1].

V tem sporočilu je predstavljena enotna strategija za KET, da se čim bolj izkoristi potencial EU na konkurenčnih trgih. Sporočilo poleg tega zagotavlja povratne informacije Parlamentu in Svetu po prvem sporočilu o KET[2] iz leta 2009 in odgovarja na priporočila strokovne skupine na visoki ravni za ključne omogočitvene tehnologije[3].

2.           Gospodarski okvir – vloga KET pri pospeševanju rasti v EU

Komisija opredeljuje KET kot tehnologije, ki „zahtevajo veliko znanja in zelo intenzivne raziskave in razvoj, hitre inovacijske cikluse, velike investicijske izdatke ter visoko usposobljeno delovno silo. Omogočajo inovacije pri procesih, izdelkih in storitvah v celotnem gospodarstvu in so sistemsko pomembne. So multidisciplinarne, segajo na mnoga tehnološka področja ter težijo h konvergenci in združevanju. KST lahko pomagajo vodilnim tehnološkim ponudnikom na drugih področjih pri izkoriščanju njihovih raziskovalnih prizadevanj“.[4] Kot KET EU so bile na podlagi najnovejših raziskav, ekonomskih analiz tržnih gibanj in njihovega prispevka k reševanju družbenih izzivov opredeljene mikro- in nanoelektronika, nanotehnologija, fotonika, napredni materiali, industrijska biotehnologija in napredne proizvodne tehnologije (priznane kot „medsektorske“ KET).

KET so ključni vir inovacij. Zagotavljajo nujno potrebne tehnološke gradnike, ki omogočajo najrazličnejše aplikacije, vključno s tistimi, ki so potrebne za razvoj energetskih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, boljšo energetsko učinkovitost in učinkovitejšo rabo virov, boj proti podnebnim spremembam ali zdravo staranje.

Tržni potencial KET je sicer težko natančno opredeliti, saj lahko omogočajo napredek v vseh gospodarskih panogah in sektorjih, njihov neposredni gospodarski vpliv pa je znaten. Poročilo Komisije o evropski konkurenčnosti za leto 2010 navaja, da trenutni obseg trgovanja na svetovni ravni znaša 646 milijard EUR (v obdobju 2006–2008), do leta 2015 pa naj bi presegel 1 bilijon EUR[5].

Znatna je tudi „socialna“ donosnost naložb v KET. Študije primerov kažejo, da lahko javne naložbe ustvarijo donos v obliki dodatnih davkov in prispevkov za socialno varnost, ki je lahko več kot štirikrat večji od izhodiščne naložbe[6]. Še znatnejše so aplikacije KET, ki neposredno in posredno krepijo konkurenčnost ter pospešujejo zaposlovanje, rast in blaginjo v gospodarstvu[7].

KET na najrazličnejše načine prispevajo k številnim industrijskim vrednostnim verigam in sektorjem. Vrednost ustvarjajo v celotni verigi, od materialov, opreme in naprav do izdelkov in storitev. Zaradi medsektorskega značaja in sistemskega pomena za evropsko industrijo bodo KET v prihodnjih letih odločilne za krepitev in posodobitev industrijske baze ter obenem gonilo razvoja popolnoma novih panog.

Ta medsektorska in večstranska vloga se odraža v številu MSP, dejavnih na področju KET, in številu ustvarjenih visokokakovostnih delovnih mest. Ocene glede zaposlovanja na področju nanotehnologije na primer kažejo, da je leta 2008 ta sektor na svetovni ravni zaposloval 160 000 delavcev. To je 25-odstotni porast glede na leto 2000[8]. Mikro- in nanoelektronika ter iz njiju izhajajoče panoge IKT so v zadnjem desetletju v Evropi ustvarile več kot 700 000 dodatnih delovnih mest, kar kaže na težnjo k bolj storitveno naravnanim in visokokvalificiranim delovnim mestom ter hitremu okrevanju po krizi[9]. Industrijska biotehnologija velja za vodilno KET na področju biogospodarstva. Po ocenah bo vsak euro, vložen v raziskave in inovacije na tem področju, zagotovil desetkraten donos[10]. Poleg tega se pričakuje, da bodo MSP, ki so gonilo inovacij in zaposlovanja v Evropi, ustvarila večino prihodnjih delovnih mest na področju KET. Med 5 000 evropskimi podjetji na področju fotonike v Evropi je večji del MSP. Približno 80 % podjetij na področju nanotehnologije v Nemčiji so mala in srednja podjetja[11].

3.           Analiza stanja – močne prednosti, a tudi nevarnost izgube konkurenčnega položaja

Evropska unija ima na svetovni ravni vodilno vlogo v razvoju KET. Ima vse, kar potrebuje, da ta položaj tudi ohrani. Poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2010 in poročilo strokovne skupine na visoki ravni za ključne omogočitvene tehnologije sta na podlagi podatkov o patentih potrdila močno konkurenčno prednost EU: EU je edina regija, ki obvladuje vseh šest KET. Evropa je z leti s svojo trdno bazo raziskav in razvoja obvladala vseh šest KET ter imela z 32-odstotnim deležem patentnih prijav v obdobju 1991–2008 vodilno mesto na svetovni ravni[12]. Kljub tem prednostim pa EU ne izrablja svoje baze znanja.

Kot je bilo ugotovljeno v sporočilu o KET iz leta 2009 in kot je potrdila strokovna skupina na visoki ravni za ključne omogočitvene tehnologije, je šibkost EU zlasti pri pretvarjanju znanja v blago in storitve. Proizvodnja, povezana s KET, se zmanjšuje[13], patenti iz EU pa se vse pogosteje uporabljajo zunaj EU. Pregled uspešnosti na področju inovacij za leto 2011 kaže podobna gibanja in negativen vpliv na MSP[14]. Strokovna skupina na visoki ravni za ključne omogočitvene tehnologije je to vrzel med pridobivanjem osnovnega znanja in njegovim nadaljnjim trženjem v obliki blaga in storitev poimenovala „dolina smrti“. Da je ukrepanje nujno potrebno, potrjujejo tudi zadnje spremembe v industriji obdelovalnih strojev, ki je ena izmed ključnih panog za aplikacije KET: evropski delež v svetovni proizvodnji je s 44 % leta 2008 padel na 33 % leta 2010 v prid azijskih konkurentk, predvsem Kitajske (vključno s Tajvanom) in Koreje[15]. Pomanjkanje proizvodnje, povezane s KET, EU škodi predvsem iz dveh razlogov. Prvič, kratkoročno bodo zamujene priložnosti za rast in nova delovna mesta; drugič, dolgoročno lahko tako pomanjkanje oslabi pridobivanje znanja, saj so raziskave in razvoj ter proizvodnja neločljivo povezani, se vzajemno krepijo in pogosto potekajo v neposredni bližini.

Obstaja več razlogov, zakaj EU ni zadostno in pravočasno unovčila prednosti svoje izvrstne raziskovalne baze na področju KET.

Do nedavnega v EU ni bilo skupne opredelitve in razumevanja KET. Ključne omogočitvene tehnologije EU so bile prvič opredeljene v sporočilu o KET iz leta 2009, v katerem se je Komisija zavzela tudi za skupno razumevanje na ravni držav članic. V sporočilu so bile poleg tega opredeljene ključne politike za pospešitev industrijskega uvajanja KET. Politike v tistem času, katerih namen je bil (1) izkoristiti sinergijski učinek KET in (2) pospešiti njihov „vstop na trg“, so bile nezadostne.

Večina današnjih inovativnih izdelkov, pa naj bo to pametni telefon ali električni avtomobil, hkrati vključuje več KET v obliki samostojnih ali integriranih delov. Za kar največji sinergijski učinek je zato pomembno medsebojno povezovanje KET. Čeprav je sodelovanje danes že vzpostavljeno, zlasti z industrijo v okviru javno-zasebnih partnerstev in načrta SET[16], je treba interdisciplinarni značaj posameznih KET v vsej vrednostni verigi še okrepiti, kar zahteva celostni pristop k podpiranju KET.

Za pravočasno trženje KET je potreben razvoj zelo tveganih projektov na področju predstavitve izdelkov in potrditve koncepta. Komisija je ta pristop podprla v svoji vodilni pobudi „Unija inovacij“[17], predlogi iz pobude Obzorje 2020[18] pa naj bi okrepili dejavnosti predstavitve izdelkov v tem okviru. Zaradi obsega, dometa in stroškov takih dejavnosti industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja, ki so pogosto obsežnejše od temeljnih raziskovalnih dejavnosti, je treba javna sredstva učinkoviteje uporabljati in usklajevati. Poleg tega so ti inovacijski projekti bliže trgu, za javno podporo pa veljajo pravila o državni pomoči, kadar taka podpora zajema državno pomoč.

Izdelki, ki temeljijo na KET, so kapitalsko zelo intenzivni. Razvoj raziskav in inovacij na tem področju je dolgotrajen, proizvodni procesi pa vključujejo zapletene montažne metode. Za zasebne vlagatelje so KET zato povezane z izjemno visokim tveganjem. To dejstvo dodatno zaostruje omejen dostop do ustreznih virov rizičnega kapitala v EU, od katerega so posebno odvisna nova podjetja in MSP, zaradi česar mnoge inovacije nikoli ne pridejo na trg. Z gospodarsko krizo se je položaj še poslabšal. Leta 2000 je bilo v Evropi na primer zagotovljenih 22 milijard EUR tveganega kapitala. Leta 2010 se je ta znesek zmanjšal na samo 3 milijarde EUR. Glede na sedanje omejene javne finance je treba nujno združiti in uskladiti javna sredstva iz različnih instrumentov EU ter poskrbeti za njihovo čim učinkovitejšo in ciljno usmerjeno uporabo.

Zaradi razdrobljenosti notranjega trga EU, neusklajevanja in drugih ovir, ki onemogočajo učinkovito konkurenco na trgih KET (npr. vstopne ovire), se potencial rasti KET zmanjšuje. Gre za največji integrirani trg na svetu, ki je odprt za inovacije iz vodilnih svetovnih panog na področju avtomobilske in kemične industrije, letalstva, vesolja, zdravja in energetike, med katerimi jih veliko uporablja KET v svojih izdelkih. Zato sodelovanje med akterji v industrijski vrednostni verigi EU zagotavlja velik potencial v smislu ustvarjanja partnerstev in dostopa do trgov. Vendar zaradi asimetrije informacij zlasti pri novih podjetjih in MSP, ki se pri iskanju pravih partnerjev spopadajo z vstopnimi ovirami in visokimi transakcijskimi stroški, ostaja velik del tega potenciala neizkoriščen[19]. Zato je potreben učinkovitejši in preglednejši pretok informacij in podatkov o razvoju in uvajanju KET v EU. S premagovanjem regulativnih razlik med državami članicami ter diskriminatornega izvrševanja predpisov in drugih oblik samovoljnih praks se lahko dodatno izkoristi potencial notranjega trga. Okrepiti bo treba tudi sodelovanje med različnimi regijami in državami članicami.

V EU je pomanjkanje ustrezno kvalificirane delovne sile in podjetnikov, ki se znajdejo v izjemno multidisciplinarnem okolju KET, še vedno velika težava. Na področju e-kompetenc, na primer, se število diplomantov računalništva zmanjšuje, čeprav bo za zapolnitev prostih delovnih mest v EU do leta 2015 potrebnih do 700 000 strokovnjakov za IKT. Natančneje, ocene na področju KET v nanotehnologiji kažejo, da bo do leta 2015 v Evropi potrebnih 400 000 novih delovnih mest[20]. Na področju fotonike se ocenjuje, da bo zaradi pričakovane hitre rasti panoge in upokojevanja usposobljenih delavcev potrebnih 80 000 dodatnih kvalificiranih strokovnjakov[21].

Za rešitev teh vprašanj je torej potrebna skladna evropska strategija, da se v celoti izkoristijo relativne prednosti Evropske unije v korist rasti in novih delovnih mest.

4.           Pot naprej – evropska strategija za KET

Ukrepi na področju KET so trenutno razdrobljeni med različnimi akterji (EU, nacionalni in regionalni organi). Krovni cilj tega sporočila je ustvariti sinergije med politikami in instrumenti EU ter zagotoviti usklajevanje dejavnosti EU in posameznih držav članic.

Poleg zagotavljanja političnega okvira za pobude, ki se podrobneje nanašajo na posamezne tehnologije[22], je glavni namen te horizontalne strategije, ki je pomembna za vse KET, zlasti uskladiti prizadevanja za čim boljšo uporabo javnih sredstev na osredotočen in k rezultatom usmerjen način. Cilj tega novega okvira ni povečanje javnega financiranja za KET, temveč učinkovitejše in produktivnejše dodeljevanje teh sredstev.

Komisija je KET že opredelila kot prednostno nalogo v okviru strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud[23], zdaj pa predlaga evropsko strategijo za KET, oprto na tri stebre: tehnološke raziskave, predstavitev izdelkov in konkurenčne proizvodne dejavnosti.

Strategija za KET bo pomagala zajeziti izgubljanje pomena predelovalne industrije ter pospešila prenos, uporabo in izkoriščanje KET v EU in tako spodbudila rast in nova delovna mesta.

EU pa se teh izzivov ne more lotiti sama. Za uvajanje KET je potreben celosten pristop. Dejavnosti na ravni EU so lahko uspešne le, če so tesno usklajene z dopolnjujočimi dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni. Komisija je v Letnem pregledu rasti 2012[24] poudarila, da si je treba s strukturnimi reformami na nacionalni ravni bolj prizadevati za trajnostno rast in konkurenčnost. KET so gonilo razvoja novih izdelkov in storitev, zato je njihova prednostna obravnava nedvomno v interesu držav članic EU. Okrepiti je treba nacionalna prizadevanja za prilagoditev politik industrijskih inovacij in vzpostavitev ustreznih mehanizmov.

Svojo vlogo pa bodo morale odigrati tudi zainteresirane strani EU, zlasti industrija. Komisija je pokazala svojo pripravljenost za spodbujanje bolj tveganih in dražjih inovacijskih projektov, ki so bližje trgu in ključnega pomena za konkurenčnost EU. V času omejenih javnih financ je pri javnih sredstvih še pomembneje zagotoviti donosnost naložb v prid rasti in novim delovnim mestom. Člani strokovne skupine na visoki ravni so se v tem okviru dogovorili o zavezah zainteresiranih strani za vzpostavitev industrijskih pilotnih linij. Na podlagi teh zavez naj bi zainteresirane strani iz industrije razvile in podpisale vzajemni memorandum o soglasju, ki bi moral izražati njihovo zavezo, da s KET prispevajo k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Poskrbeti je treba zlasti, da bodo imeli oblikovalci politike na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni na voljo ustrezne instrumente in regulativni okvir, ki bodo omogočili razvoj vseh ključnih faz raziskav, razvoja in inovacij ) KET na način, ki zagotavlja učinkovito delovanje konkurenčnih trgov.

Cilji strategije iz tega sporočila so: · v naslednjem večletnem finančnem okviru osredotočiti politike EU na raziskave, inovacije in kohezijsko politiko ter pri posojilni dejavnosti EIB prednostno obravnavati uvajanje KET; · usklajevati dejavnosti EU in posameznih držav članic za sinergije in dopolnjevanje navedenih dejavnosti ter združevanje virov, kjer je to potrebno; · ustanoviti zunanjo skupino za vprašanja KET, ki bo Komisiji svetovala pri vprašanjih politik, povezanih s KET; · uporabiti obstoječe trgovinske instrumente za zagotovitev poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni.

5.           Celoviti okvir za KET

Komisija je v svojih predlogih za novo generacijo finančnih programov EU ponovno poudarila potrebo po usklajeni obravnavi KET.

Komisija je v naslednjem večletnem finančnem okviru predlagala bolj uravnoteženo in učinkovitejše dodeljevanje sredstev EU za vse faze raziskav, razvoja in inovacij na področju KET. Dejavnosti v okviru Obzorja 2020, kohezijske politike EU (strukturnih skladov) in politik Evropske investicijske banke se zato prilagajajo in tesno usklajujejo za prispevek k evropski strategiji za KET.

Ključni element tega usklajevanja je spodbujanje učinka vzvoda pri instrumentih financiranja, ki jih ima EU na voljo. V ta namen bo s predlagano uredbo o skupnih določbah[25] nove kohezijske politike zagotovljena možnost skupnega financiranja projektov KET prek Obzorja 2020, strukturnih skladov in posojil EIB. Diagram v Prilogi pojasnjuje vlogo, ki jo ima pri podpori pobudam na področju KET vsak izmed teh instrumentov, ki se bodo tudi medsebojno dopolnjevali.

Spodbujati bi bilo treba tudi uporabo javnih naročil inovacij, zlasti kadar gre za predkomercialno naročanje. Javna naročila predstavljajo 19 % BDP EU in imajo v nekaterih specializiranih sektorjih, ki uporabljajo KET, lahko za podjetja bistveno vlogo.

Javno financiranje, namenjeno KET, mora biti osredotočeno na dokazane primere nedelovanja trga, ki onemogočajo razvoj in uvajanje KET. Neizkrivljena konkurenca je najučinkovitejše gonilo naložb v KET; tako financiranje mora biti zato v skladu s pravili o državni pomoči, da se prepreči izkrivljanje konkurence, kot so izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur ali ohranjanje neuspešnih podjetij. Glede na sedanje makroekonomsko okolje je treba poskrbeti zlasti za učinkovitost pri odločanju o javni porabi in njeni zasnovi za čim večji prispevek k rasti in novim delovnim mestom.

Komisija namerava še izboljšati skladnost in ustvariti sinergije, kot je predstavljeno v naslednjih poglavjih.

5.1.        Financiranje raziskav in inovacij na področju KET – celostni pristop

Obzorje 2020[26] je novi okvirni program, ki prvič združuje raziskave in inovacije v celotni vrednostni verigi. Program podpira povezovanje dejavnosti raziskav in inovacij ter tako omogoča pretvarjanje znanja v tržno blago in storitve.

Obzorje 2020 namenja posebno pozornost razvoju in uporabi KET ter poudarja njihov pomen za rast in delovna mesta. KET s predlaganim skupnim predvidenim proračunom v višini 6,663 milijarde EUR predstavljajo znaten del sklopa „vodilna vloga na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ iz predloga Komisije. Za ta prednostni sklop je bil predlagan sistemski pristop s strateškimi in operativnimi cilji za vsako od šestih KET. To vključuje podporo za tehnološko specifične in multidisciplinarne raziskave ter predvsem za celostni pristop.

Tak pristop je ključnega pomena za učinkovito pretvarjanje raziskav in tehnološkega razvoja v tržne izdelke in gospodarsko rast. Ta pristop se lahko učinkovito izvaja z inovacijsko usmerjenimi evropskimi tehnološkimi platformami in javno-zasebnimi partnerstvi. Ta vključujejo skupno tehnološko pobudo ENIAC za nanoelektroniko, tovarne prihodnosti in energetsko učinkovite stavbe iz javno-zasebnih partnerstev. V okviru Obzorja 2020 se lahko uvedejo tudi nova javno-zasebna partnerstva za področje fotonike in predelovalne industrije. Ta javno-zasebna partnerstva morajo izpolnjevati izbirna merila iz Obzorja 2020[27] in bi morala temeljiti na merilu odličnosti, se osredotočati na resnično čezmejne elemente za okrepitev baze znanja EU, spodbujati dodatne naložbe v raziskave in inovacije, doseči dolgoročno zavezanost industrije k skupni viziji in si odločno prizadevati za skupne cilje ter spremljati napredek pri doseganju dogovorjenih ciljev.

Čeprav so posamezne KET nepogrešljiv vir inovacij, je medsebojno bogatenje različnih KET ključno, zlasti za prehod z raziskav in razvoja na pilotno in industrijsko proizvodnjo. Znaten del dejavnosti na področju KET, načrtovanih v okviru Obzorja 2020, bo namenjenih medsektorskim dejavnostim, ki bodo združevale različne KET za razvoj inovativnih izdelkov in reševanje družbenih izzivov.

Na ta način:

· bo posebna podpora za obsežnejše projekte pilotnih linij in predstavitvene projekte, ki se opirajo na interdisciplinarni značaj KET, omogočila validacijo pod industrijskimi pogoji in delujoče proizvodne sisteme za hitrejši vstop na trg;

· bodo povezave med KET ter razvojem in uporabo izdelkov potrebnim multidisciplinarnim raziskavam in inovacijam omogočile inovativne odgovore na družbene izzive[28], tudi na mednarodno priznane razvojne izzive, ter zagotovile hitrejši vstop na trg; ter

· bo medsektorska skupina znotraj Komisije in v okviru struktur upravljanja Obzorja 2020 poskrbela za pripravo skupnega delovnega programa za medsektorske KET in zagotovila skladnost vseh programov, povezanih s KET, v okviru Obzorja 2020. To zajema sinergije z družbenimi izzivi in dejavnostmi v okviru kohezijske politike ter Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT).

V vodilni vlogi na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij so inovacijski projekti na področju KET, ki so blizu trga, ključnega pomena za konkurenčnost Evropske unije. Odličnost je sicer glavno merilo za izbiro in uspešnost, vendar so za to potrebne dodatne obveznosti pri sporazumu o dodelitvi sredstev, kot sta priprava podrobnega poslovnega načrta in zahteva za ustanovitev konzorcijev v ustreznih delih industrijske vrednostne verige. Od udeležencev projekta se lahko zahteva tudi, da v svojem načrtu izrabe prikažejo, kako bodo rezultati projekta prispevali k tržni vrednosti v EU. Namen takih zahtev bi bil povečati učinek finančnega vzvoda raziskovalnih in inovacijskih projektov, tj. zagotoviti socialno donosnost naložb in ustvariti nova delovna mesta v EU v skladu s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Komisija: · je v okviru Obzorja 2020 predlagala dodelitev finančnih sredstev v višini 6,663 milijarde EUR za industrijske zmogljivosti KET. To zajema podporo za pilotne linije in predstavitvene projekte, vključno z obsežnejšimi projekti, kar bo omogočilo validacijo tehnologije in izdelkov pod industrijskimi pogoji ter tesnejše povezovanje in medsebojno bogatenje vseh šestih KET. Poseben poudarek bo na projektih, ki omogočajo povezovanje različnih KET ali povezovanje KET in njihovih aplikacij za reševanje družbenih izzivov; · si bo v letu 2012 prizadevala za sintezo dejavnosti različnih skupin na področju KET (evropske tehnološke platforme, javno-zasebnih partnerstev, skupnih tehnoloških pobud), da bo lahko ocenila aktualne medsektorske dejavnosti na področju KET in opredelila prihodnje tehnološke potrebe na trgu. Namen te sinteze bo priprava večletnega delovnega programa za medsektorske dejavnosti na področju KET in tesno usklajevanje z drugimi ustreznimi programi (skupnosti znanja in inovacij ETI, strukturni skladi itd.); ter · je predlagala uvedbo inovacijsko usmerjenih javno-zasebnih partnerstev za tiste KET, ki izpolnjujejo potrebne pogoje iz Obzorja 2020. Takšna javno-zasebna partnerstva bodo tesneje povezala raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter podprla sodelovanje vseh zainteresiranih strani, tudi končnih uporabnikov, v celotni vrednostni verigi. Temeljila bodo na dolgoročni zavezanosti vseh partnerjev s skupno vizijo in jasno opredeljenimi cilji.

5.2.        KET v kohezijski politiki

KET lahko v regije prinesejo rast in okrepijo njihovo splošno konkurenčnost. Poleg tega lahko povežejo industrijske vrednostne verige v evropskih regijah, od razvijalcev tehnologije in dobaviteljev do proizvajalcev, ter tako vsaki evropski regiji omogočijo, da najde svojo posebno tržno nišo. Zlasti v manj razvitih regijah je dostop do teh tehnologij ključnega pomena za posodobitev industrijske baze in izboljšanje konkurenčnosti.

Zato je Komisija v svojem predlogu za preoblikovanje Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) opredelila KET kot eno od prednostnih naložb pri financiranju regionalnih inovacij. Z uvedbo novega koncepta „pametne specializacije“ kot predhodnega pogoja je bil predlagan bolj strateški pristop k financiranju regionalnih inovacij. Pametna specializacija od vseh regij zahteva, da za doseganje pametne rasti svojo raznolikost izkoristijo sebi v prid.

Za predlagano novo obdobje finančnega načrtovanja bodo države članice in regije pozvane, naj razvijejo nacionalne in/ali regionalne raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo ob upoštevanju svojih edinstvenih in konkurenčnih prednosti. Regije so pozvane, naj v zvezi z razvojem in/ali uvajanjem KET opredelijo svojo tržno nišo v evropskih vrednostnih verigah. Novi predlog ESRR regijam odpira nove možnosti podpore vseh ključnih faz razvoja tehnologije in izdelkov. Do financiranja so upravičeni „tehnološke in uporabne raziskave, pilotne linije, ukrepi za zgodnje validiranje izdelkov, napredne proizvodne zmogljivosti in začetna proizvodnja“[29]. Ustrezno pozornost je treba nameniti zgoraj navedenemu medsebojnemu bogatenju različnih KET.

Komisijina politika grozdov[30] predstavlja dodatno orodje za krepitev sodelovanja med različnimi akterji v evropskih regijah in med njimi. Omogoča plodno poslovno okolje za podjetja, zlasti za nova ter mala in srednja podjetja, v katerem lahko sodelujejo z raziskovalnimi ustanovami, dobavitelji, potrošniki, uporabniki iz industrije in konkurenti z istega geografskega območja. Ob vedno večji svetovni konkurenci postaja kritična masa vse pomembnejša. Z okrepljenim nadregionalnim sodelovanjem lahko regije izkoristijo medsebojno dopolnjevanje. Pri tem procesu bi lahko dodatno pomagale dejavnosti usposabljanja in navezovanja stikov med upravljavci grozdov. Cilj evropskega teritorialnega sodelovanja (zlasti Interreg[31]) je regijam zagotoviti sredstva za tovrstno sodelovanje.

Komisija bo: · spodbujala ukrepe v zvezi z grozdi na področjih, povezanih s KET, kot so usposabljanja izobraževalcev, namenjena upravljavcem grozdov, obiski grozdov za krepitev sodelovanja in izmenjavo znanja med grozdi ter mednarodni dogodki navezovanja stikov za spodbujanje trženja izdelkov, ki temeljijo na KET, v tujini; · naročila študijo o nacionalnih politikah v zvezi s KET za spodbuditev izmenjave dobre prakse na tem področju ter · zagotovila, da se v skladu s Protokolom o sodelovanju med Evropsko Komisijo in Odborom regij okrepi sodelovanje z Odborom regij na področju KET. Države članice in regije so pozvane, naj: · uporabijo raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo ter tako podprejo učinke prelivanja, ki izhajajo iz rešitev, temelječih na KET, ter okrepijo obstoječe vrednostne verige evropske industrije in po možnosti razvijejo nove; · spodbudijo organe upravljanja, odgovorne za razvoj strategij za pametno specializacijo, k tesnemu sodelovanju z organi, odgovornimi za politike na področju raziskav in inovacij, zlasti v zvezi s programi Obzorja 2020. To bi omogočilo kar največ sinergij na področju KET. Komisija bo podprla ta proces s platformo pametne specializacije[32]; ter · uporabijo tudi Interreg in druge programe strukturnih skladov ter tako izkoristijo dopolnjevanje regionalnih strategij za pametno specializacijo in podprejo učinke prelivanja, ki izhajajo iz rešitev, temelječih na KET, ter z nadnacionalnim in multidisciplinarnim sodelovanjem okrepijo obstoječe vrednostne verige evropske industrije in po možnosti razvijejo nove.

5.3.        Državna pomoč

Ukrepi za podporo KET z najmanjšim učinkom izkrivljanja so ukrepi, ki niso državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (npr. splošni fiskalni ukrepi, spodbujanje partnerstev za znanje, splošni ukrepi usposabljanja itd.). Kadar je državna pomoč nujna, mora skladna z notranjim trgom. Pravila o državni pomoči državam članicam zagotavljajo merila združljivosti in opredeljujejo vrsto možnosti, ki jih imajo države članice na voljo. Tako lahko podjetja, dejavna na področju KET, podpirajo z državno pomočjo za raziskave, razvoj in inovacije (R&R&I) ter z drugimi vrstami pomoči, kot je pomoč za naložbe rizičnega kapitala.

Okvir za državno pomoč za R&R&I[33] je podlaga za oceno državne pomoči, namenjene dejavnostim R&R&I na področju KET v EU. Če državna pomoč odpravlja jasno opredeljene primere nedelovanja trga, je omejena na najnujnejše in ima dejansko spodbujevalen učinek, je v okviru R&R&I mogoča pomoč za vrsto dejavnosti. Te vključujejo študije tehnične izvedljivosti, industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj ter stroške pravic industrijske lastnine za MSP in pomoč za mlada inovativna podjetja in inovacijske grozde. V vseh primerih okvir R&R&I določa jasna merila združljivosti na podlagi člena 107(3)(c) PDEU in tako omogoča pravno varnost tudi za zelo velike projekte ali niz projektov, skupaj priglašenih Komisiji[34]. Poleg tega lahko države članice dodelijo pomoč za R&R&I brez predhodne priglasitve Komisiji, če je taka pomoč v mejah iz Uredbe o splošnih skupinskih izjemah[35]. S to uredbo se je dodeljevanje pomoči znatno poenostavilo[36]. Okvir R&R&I večinoma temelji na členu 107(3)(c) PDEU, ki je pravna podlaga tudi za vse primere državne pomoči za KET v sedanjem okviru R&R&I. Okvir R&R&I poleg tega določa posebna merila za oceno pomoči za R&R&I za pomemben projekt skupnega evropskega interesa v smislu člena 107(3)(b) PDEU. Ta pravna podlaga se je za projekte zelo redko uporabljala in samo pred začetkom veljavnosti sedanjega okvira R&R&I (npr. za francoski program „Medea+“: Odlok št. 702/A/2001 z dne 12. 3. 2002, ki je omogočil podporo za projekte na področju mikro- in nanoelektronike, ter podporo za televizijo visoke ločljivosti). Taka pomoč se lahko na podlagi vsakokratne ocene posameznega primera odobri do ravni, ki se izkaže za potrebno za odpravljanje primerov nedelovanja trga in tveganj, ki ovirajo uvajanje obsežnih čezmejnih projektov. Okvir za državno pomoč za R&R&I se uporablja do 31. 12. 2013 in bo pregledan v skladu s cilji nedavno sprejete pobude za posodobitev področja državnih pomoči.

Komisija: · ponavlja svojo namero za posodobitev pravil o državni pomoči, kot je napovedala v sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči[37], vključno z okvirom za R&R&I, s čimer bo podprla izvajanje strategije Evropa 2020 za rast ter izboljšala kakovost javne porabe. Posodobljena pravila bi morala zlasti olajšati obravnavo primerov državne pomoči, ki je dobro zasnovana, odpravlja dokazane primere nedelovanja trga ter ima jasen spodbujevalni učinek in omejen vpliv na konkurenco.

5.4.        Evropska investicijska banka

Skupina Evropske investicijske banke (EIB) kot institucija EU za financiranje podpira cilje politik EU s financiranjem izvedljivih kapitalskih projektov. EIB ima ključno vlogo pri gradnji na znanju temelječega gospodarstva EU. V obdobju 2000–2011 je dejavno podpirala evropske projekte R&R s posojili v višini skoraj 103 milijard EUR, pri čemer je bilo samo v letu 2011 10 milijard EUR naloženih v posojila, garancije ter rizični in tvegani kapital. EIB letno nameni približno 1 milijardo EUR za KET. Poleg tega je EIB z ugledom, ki si ga je pridobila s svojo preudarno posojilno politiko ter močnim tržnim in tehnološkim znanjem, pomemben katalizator za privabljanje dodatnega javnega in zasebnega financiranja.

EIB bo še naprej glavni akter pri financiranju vseh ključnih faz razvoja in uvajanja KET. Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), ki je kot skupen finančni produkt EIB in Komisije na voljo javnim ustanovam in zasebnim podjetjem vseh velikosti, ponuja privlačen vir financiranja v podporo bolj tveganim raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim projektom na področju KET. Doslej je z zneskom v višini več kot 7 milijard EUR financiral raziskovalne, razvojne in inovacijske projekte 75 podjetij. Komisija bo gradila na uspehu tega programa z razširitvijo RSFF v okviru pobude Obzorje 2020.

Komisija in EIB/Evropski investicijski sklad sta 5. decembra 2011 vzpostavila instrument delitve tveganja za MSP, ki bo inovativnim in hitro rastočim MSP v pomoč pri financiranju raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov. Ta pilotni program bo upravljal Evropski investicijski sklad, izvajal pa se bo z jamstveno shemo delitve tveganja v sodelovanju z bankami. Sprejeti so bili dodatni ukrepi za lažje financiranje raziskovalnih infrastrukturnih projektov s sredstvi RSFF. Te nove sheme bi morale tudi olajšati dostop do financiranja širši skupini udeležencev iz sektorja KET. EIB bo poleg tega nadaljevala s pomembnim kreditiranjem v obliki posojil in jamstev za projekte, ki so bližje trgu, kot so pilotne linije, demonstracijski obrati in naložbe v inovativna sredstva, povezana s proizvodnimi zmogljivostmi. EIB in Komisija pa bosta v skupnem sporazumu tudi opredelili prednostne naložbene dejavnosti za KET.

Komisija bo: · z EIB pripravila sporazum, v katerem bodo KET opredeljene kot skupno prednostno področje in določene podrobnosti glede podpore, do katere bodo upravičeni projekti, povezani s KET, vključno z vsemi fazami raziskav, razvoja in inovacij, vse do prve proizvodnje; · skupaj z EIB zagotovila nujno kreditiranje upravičenih naložb zasebnega sektorja pri projektih predstavitve izdelkov in prve proizvodnje, ki spodbujajo KET v vseh evropskih regijah, ter · z EIB še naprej namenjala nujno podporo raziskavam, razvoju in inovacijam pri projektih KET, zlasti v okviru RSFF, ter zagotavljala dodatne vire z novim instrumentom delitve tveganja za MSP (instrument delitve tveganja, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad) za naslednje obdobje financiranja.

5.5.        Okrepitev mednarodnega sodelovanja v korist KET

Komisija si na dvostranski in večstranski ravni prizadeva za ugodnejše trgovinsko okolje. Številne od teh dejavnosti so ključnega pomena za akterje na področju KET. To vključuje prizadevanja za izboljšanje zaščite pravic intelektualne lastnine in določbe za odpravo tarifnih in netarifnih ovir[38]. Poleg tega si Komisija prizadeva za zagotovitev poštene konkurence in odpravo neumestnega subvencioniranja. V okviru večstranskega zasedanja vlad in organov o polprevodnikih (Government/Authorities Meeting on Semiconductors – GAMS) je Komisija izvedla dejavnosti v zvezi z bojem proti ponarejanju, preglednostjo državnih ukrepov pomoči in liberalizacijo tarif pri novih polprevodniških izdelkih.

V skladu s predlogom Obzorje 2020 bo Komisija še naprej spodbujala sodelovanje s tretjimi državami na področju KET, ki temelji na skupnem interesu in vzajemni koristi. To mednarodno sodelovanje v znanstvenih, tehnoloških in inovacijskih dejavnostih prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 in izpolnjevanju zavez Unije glede razvojnih ciljev novega tisočletja[39].

Komisija: · si bo prizadevala zagotoviti ugodno trgovinsko okolje in enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni. To vključuje: lažji dostop do trga in naložbenih priložnosti ob preprečevanju izkrivljanja mednarodnega trga, boljšo zaščito pravic intelektualne lastnine, spodbujanje vzajemnosti, zlasti pri javnih naročilih, zmanjšanje uporabe subvencij ter tarifnih in netarifnih trgovinskih ovir na svetovni ravni in preverjanje skladnosti z veljavnimi predpisi EU in STO.

5.6.        Spretnosti

Hitro rastoči trgi v sektorjih, povezanih s KET, zahtevajo vse več strokovnjakov na vseh tehničnih ravneh in na različnih področjih. Med ponudbo in povpraševanjem v izobraževanju in poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pa že danes zeva vrzel[40].

Prihodnja evropska panorama spretnosti, ki jo bo Komisija vzpostavila do konca leta 2012, bo služila kot orodje za napovedovanje, namenjeno spremljanju sedanjih in prihodnjih potreb trgov dela po spretnostih. S tem spletnim orodjem bo mogoče napovedati kratkoročne in srednjeročne potrebe po spretnostih in zaposlitvene možnosti na nacionalni, sektorski in poklicni ravni.

Tehnološke spremembe imajo daljnosežne posledice za formalne sisteme izobraževanja in dostop do vseživljenjskega učenja za odrasle. Komisija se je na te potrebe odzvala s sporočilom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“[41], pri čemer je poudarila, da je treba v odgovor na izzive gospodarstva, temelječega na znanju, prilagoditi učne načrte, programe usposabljanja ali potrebne kvalifikacije ter posodobiti sisteme izobraževanja in usposabljanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podjetništvu, spretnostim IKT, multidisciplinarnosti in ustvarjalnosti. Te spretnosti so skupaj s specialističnim znanjem bistvenega pomena, če želimo kar najbolj izkoristiti tehnološki napredek, ki ga omogočata razvoj in uvajanje KET. Šole, višje strokovne šole in visokošolske izobraževalne ustanove morajo zagotoviti izobraževanje, naklonjeno tehnologiji, in razviti pristop ustvarjalnega reševanja težav. Pomembni elementi strategij za vseživljenjsko učenje so tudi usposabljanje v podjetjih ali učenje ob delu, odprto in prilagodljivo učenje z IKT ter razvoj spretnosti na delovnem mestu.

V tem okviru sta ključnega pomena krepitev in medsebojno povezovanje dejavnosti okrog trikotnika znanja, ki povezuje raziskave, izobraževanje in inovacije. Privabljanje nadarjenih strokovnjakov je sicer pomembno, vendar je še pomembneje imeti prave spretnosti ob pravem času na pravem mestu. Komisija bo zato podprla dejavnosti usposabljanja, namenjene izboljšanju spretnosti (ne le tehničnih, temveč tudi podjetniških in poslovnih), v projektih predstavitve izdelkov v okviru pobude Obzorje 2020. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ter njegove skupnosti znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu: SZI) bodo pri tem odigrali zelo pomembno vlogo, med drugim pri preoblikovanju izobraževalnega prostora na ustreznih prednostnih področjih. Sodelovanje med lokalnimi oziroma regionalnimi šolami in podjetji pri pripravi programov usposabljanja bi lahko bilo ena od obetavnih rešitev pri razvijanju ustreznih spretnosti.

SZI z vzpostavitvijo tesnejše povezave med potrebami trga dela ter ponudbo izobraževanja ali usposabljanja spodbujajo skupne programe podiplomskega strokovnega usposabljanja in industrijskega praktičnega usposabljanja. Za naslednji finančni načrt je Komisija kot eno od novih skupnosti znanja in inovacij po letu 2013 predlagala proizvodnjo z dodano vrednostjo[42]. Ta SZI bi zagotovila forum za izmenjavo in spodbujanje transdisciplinarnih spretnosti in kompetenc ter odgovorila na potrebo po visokokvalificirani delovni sili na področjih, povezanih s KET.

Nadaljnji ukrepi Komisije vključujejo dejavnosti Marie Curie, s katerimi se izboljšujejo možnosti usposabljanja in možnosti poklicnega napredovanja raziskovalcev, tudi na področjih, ki neposredno podpirajo KET. Tudi koalicije znanja, ki so bile vzpostavljene kot pilotni projekt Komisije v letu 2011, bodo prispevale h krepitvi spretnosti, povezanih s KET. Kot prihodnji del programa „Erasmus za vse“ bodo združevale podjetja in visokošolske ustanove v strukturirana partnerstva za krepitev in razvoj evropskega inovacijskega potenciala. Poleg tega bo Komisija leta 2012 preizkusila koalicije sektorske spretnosti, pri katerih gre za strateška partnerstva za poklicno izobraževanje in usposabljanje, katerih cilj je zagotovitev spretnosti in izboljšanje konkurenčnosti tradicionalnih ali novih sektorjev. Nazadnje pa bi v skladu s pobudami, kot sta direktiva EU o modri karti[43] ali predlog Komisije o osebah, premeščenih znotraj podjetja v EU[44], za reševanje pomanjkanja teh spretnosti v EU lahko privabili visokokvalificirano delovno silo iz tretjih držav.

Komisija bo: · v okviru pobude Obzorje 2020 še naprej izvajala in krepila ukrepe za pritegnitev mladostnikov h KET ter vključitev dejavnosti usposabljanja, namenjenih izboljšanju spretnosti, v projekte predstavitve izdelkov KET; · prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo spodbujala ustanovitev SZI za proizvodnjo z dodano vrednostjo, ki bi povezala podjetja, raziskave in visokošolsko izobraževanje na tem področju ter med drugim omogočila usmerjen razvoj spretnosti ter povezanih dejavnosti izobraževanja in inovacij; · do konca leta 2012 objavila sporočilo, ki bo obravnavalo hitro spreminjajoče se izzive pri ponudbi spretnosti v EU; · razvijala partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, na primer v obliki koalicij znanja za visoko šolstvo, da se spodbudijo inovacije in omogoči razvoj bolj ciljno usmerjenih učnih načrtov glede na potrebe trga, vključno s KET, ter · iskala poti za povečanje ponudbe strokovno usposobljene delovne sile na področjih KET, vključno z nadarjenimi visokokvalificiranimi delavci iz tretjih držav.

5.7.        Zbiranje tržnih podatkov o KET – mehanizem za spremljanje KET

Validirani tržni podatki o razvoju in uporabi KET v EU še niso na voljo. Zato bo Komisija vzpostavila mehanizem spremljanja (opazovalno skupino) za spremljanje, ukrepanje in oceno uvajanja KET v EU. V ta namen je bila naročena študija izvedljivosti, da bo leta 2013 lahko ustanovljena opazovalna skupina. Cilj opazovalne skupine je oblikovalcem politik EU ter nacionalnim in regionalnim oblikovalcem politik zagotoviti informacije za boljši razvoj in izvajanje industrijskih politik v zvezi z uvajanjem KET. Poleg tega bo zainteresiranim stranem zagotovila ustrezne informacije o gibanjih in razvoju industrijskih sektorjev EU, povezanih s KET, tudi v primerjavi z drugimi konkurenčnimi gospodarstvi.

Komisija bo: · leta 2013 vzpostavila mehanizem za spremljanje KET, ki bo zagotovil ustrezne tržne podatke o ponudbi in povpraševanju na področju KET v EU in drugih regijah, ter · rezultate tega spremljanja javno objavljala na posebnem spletnem mestu.

6.           Sklepne ugotovitve in naslednji koraki

Zmogljivost Evropske unije za razvoj in industrijsko uvajanje KET bo v veliki meri določala njen uspeh v prihodnosti. Pred Evropsko unijo so trije glavni izzivi: (a) ohranitev tehnološkega vodstva v svetu; (b) obvladovanje družbenih izzivov na podlagi aplikacij KET; ter (c) posodobitev in okrepitev industrijske baze.

KET, opredeljene v letu 2009, so postale prednostna naloga EU. To ponazarja tudi njihova ključna vloga v predlogih Komisije v zvezi s pobudo Obzorje 2020 in Evropskim skladom za regionalni razvoj. S tem sporočilom Komisija predlaga splošno in dolgoročno strategijo, ki zajema vse ustrezne instrumente Skupnosti in ključne zainteresirane strani.

Sistemski pomen KET za zmogljivost EU za inovacije in posodobitev industrijske baze od Komisije zahteva stalno pozornost. Komisija bo zato zagotovila redno spremljanje, oceno in prilagoditev svojih politik. To bo vključevalo redne razprave z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

Priloga

1.         Opredelitev izdelka, ki temelji na KET

Izdelek, ki temelji na KET, je:

(a) izdelek, ki omogoča razvoj blaga in storitev ter povečuje njihovo tržno in družbeno vrednost;

(b) sestavljen iz delov, ki temeljijo na nanotehnologiji, mikro- in nanoelektroniki, industrijski biotehnologiji, naprednih materialih in/ali fotoniki, ter je med drugim

(c) proizveden z napredno proizvodno tehnologijo.

2.           Upravičeno financiranje KET z instrumenti EU

Finančni instrumenti, ki se uporabljajo za financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, povezanih s KET, uporabljajo nekoliko različno terminologijo. Spodnji diagram prikazuje stopnje tehnološkega razvoja s pripadajočo terminologijo. Skupina na visoki ravni za KET si je pri njegovi pripravi pomagala z lestvico „ravni tehnološke pripravljenosti“, ki jo uporabljajo številne zainteresirane strani iz javnega sektorja in gospodarstva za oceno stopnje zrelosti razvijajočih se tehnologij (materiali, sestavni deli, naprave itd.). Pri tem je treba upoštevati, da lestvica ravni tehnološke pripravljenosti in instrumenti EU opisujejo procese, lestvica EIB pa stopnjo razvoja izdelka.

Ta diagram je zgolj okviren.

2.1.       Opredelitve in merila, ki se uporabljajo za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v okviru politik in zakonodaje EU

[1]               Glej Sklepe Evropskega sveta z dne 2. marca 2012, v katerih Svet poziva k pospešitvi prizadevanj za „krepitev ključnih osnovnih tehnologij, ki so sistemskega pomena za inovativnost industrije in celotnega gospodarstva“.

[2]               „Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU“, COM(2009) 512.

[3]               Komisija je v skladu s sporočilom COM(2009) 512 kot zunanji posvetovalni organ ustanovila strokovno skupino na visoki ravni za ključne omogočitvene tehnologije. Njena naloga je bila (1) oceniti konkurenčni položaj relevantnih tehnologij v EU s posebnim poudarkom na industrijskem uvajanju in njihovem prispevku k premagovanju glavnih družbenih izzivov, (2) podrobno analizirati razpoložljive javne in zasebne zmogljivosti za raziskave in razvoj KET v EU (na vseh ravneh) ter (3) pripraviti konkretna priporočila glede politik za učinkovitejšo industrijsko uvajanje KET v EU.

[4]               Trenutni položaj ključnih spodbujevalnih tehnologij v Evropi, SEC(2009) 1257.

[5]               Izvirni podatki so bili 830–970 milijard USD in 1 300–4 400 milijard USD, SEC(2010) 1276, str. 176.

[6]               Izračuni za obdobje 1994–2010 so pokazali, da je javna podpora za mikro- in nanoelektroniko v obliki subvencij in donacij v Dresdnu znašala okoli 1,219 milijarde EUR. Donos v obliki davkov je znašal 1,956 milijarde EUR, v obliki prispevkov za socialno varnost pa 3,932 milijarde EUR. Glej VDI-TZ/Prognos (2008): Der Halbleiterstandort Dresden; Deutsches Institut für Wirtschaftsforschung (DIW) (2002): Gesamtwirtschaftliche und regionale Bedeutung der Entwicklung des Halbleitstandorts Dresden.

[7]               Glavni sektorji aplikacij so avtomobilski, prehranski in kemični sektor, elektronika, tekstil, energetika, okolje, farmacija, gradbeništvo, letalska in vesoljska industrija ter telekomunikacije. SEC(2010) 1276, str. 153. Za podrobno analizo glej Juluissen, Robinson (2010): The future competitiveness of the European automotive embedded software industry, JRC-IPTS/European Commission, http://ipts.jrc.ec.europa.eu/publications/pub.cfm?id=3780.

[8]               Glej OECD: „Nanotechnology: An overview based on indicators and statistics“, Direktorat za znanost, tehnologijo in industrijo, 2009 (prek ObservatoryNano).

[9]               Evropska komisija, Poročilo o raziskavah in razvoju na področju IKT v Evropski uniji za leto 2010; ter Evropska komisija, Poročilo o raziskavah in razvoju na področju IKT v Evropski uniji za leto 2011, http://is.jrc.ec.europa.eu/pages/ISG/PREDICT.html.

[10]             Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo, COM(2012) 60.

[11]             Glej OECD (2009) (prek ObservatoryNano).

[12]             SEC(2010) 1276.

[13]             Glej tudi Académie Royale de Belgique (2010): The de-industrialisation of Europe; EIB Papers 11. št. 1/2006, An industrial policy for Europe? Context and concepts.

[14]             Če se je uspešnost na področju raziskav in razvoja v Evropi med letoma 2010 in 2011 povečala, kot na primer potrjuje 6-odstotni porast mednarodnih znanstvenih soobjav, pa so se dejavnosti trženja zmanjšale, kot kažeta 0,7-odstotno zmanjšanje števila evropskih MSP z inovativnimi izdelki ali procesi na trgu ter 1,2-odstotni upad prodaje inovacij, novih za trg in podjetje. Glej sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2011, 7. februar 2012, http://www.proinno-europe.eu/inno-metrics/page/innovation-union-scoreboard-2011. Gibanja v pregledu uspešnosti za leto 2010 so bili enaka.

[15]             Glej CECIMO: „Study on the Competitiveness of the European Machine Tool Industry“, http://www.cecimo.eu/comunications/news/161-cecimocompstudy.html.

[16]             Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET), COM(2009) 519.

[17]             COM(2010) 546.

[18]             COM(2011) 808, 809, 810 in 811 z dne 30. novembra 2011.

[19]             Glej InnovaEurope in Technopolis: „Feasibility study on new forms of EU support to Member States and Regions to foster SMEs innovation capacity“, poglavje 8.

[20]             Glej OECD: „Nanotechnology: An overview based on indicators and statistics“, Direktorat za znanost, tehnologijo in industrijo, 2009 (prek ObservatoryNano).

[21]             Glej poročilo delovne skupine o fotoniki, strokovna skupina na visoki ravni za ključne omogočitvene tehnologije.

[22]             Glej na primer „Biogospodarstvo za Evropo“, COM(2012) 60; „Osvetlimo prihodnost“, COM(2011) 889.

[23]             Glej Unija inovacij (COM(2010) 546), Industrijska politika za dobo globalizacije (COM(2010) 614), Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245).

[24]             Letni pregled rasti 2012, COM (2011) 815.

[25]             Glej člen 55(8) predloga uredbe o skupnih določbah, COM(2011) 615.

[26]             COM(2011) 808, 809, 810 in 811 z dne 30. novembra 2011.

[27]             Člen 19, COM(2011)809 final.

[28]             Kot so zdravje in blaginja, čista in učinkovita energija, pametni, zeleni in integrirani promet, učinkovitost virov ali podnebne spremembe.

[29]             Glej člen 5(1)(c) predloga ESRR COM(2011) 614.

[30]             Na poti k vrhunskim grozdom v Evropski uniji, COM(2008) 652.

[31]             http://ec.europa.eu/regional_policy/how/index_sl.cfm#3.

[32]             SWD(2012) 61.

[33]             Okvir skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

[34]             Od leta 2007 je Komisija državam članicam za podporo KET odobrila več kot 200 shem pomoči v okviru R&R&I. Poleg tega je bilo odobrenih več kot 30 posameznih ukrepov za obsežnejše inovacijske projekte na področju KET v skupni vrednosti več kot 1,7 milijarde EUR pomoči.

[35]             Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008, UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

[36]             Od njenega sprejetja leta 2008 so države članice uveljavile več kot 300 shem pomoči za R&R&I.

[37]             COM(2012) 209 final z dne 8. 5. 2012.

[38]             Glej na primer sporazum o prosti trgovini z Južno Korejo: http://ec.europa.eu/trade/creating-opportunities/bilateral-relations/countries/korea/.

[39]             Uvodna izjava 30, COM(2011) 809/3.

[40]             Glej OECD/Pisa (2009). Po podatkih nemškega združenja inženirjev (VDI) je bilo leta 2011 samo v Nemčiji nezasedenih skoraj 80 000 inženirskih delovnih mest: http://www.vdi.de/uploads/media/Ingenieurmonitor_2012-02.pdf.

[41]             COM(2010) 682.

[42]             Proizvodnja z dodano vrednostjo pomeni celovit sistem, ki dosega vrednost z inovacijami na področju izdelkov/storitev, z odličnostjo procesov, doseganjem visoke ravni prepoznavnosti blagovne znamke in/ali prispevkom k trajnostni družbi. Glej Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi, COM(2011) 822.

[43]             Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve.

[44]             Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja, COM(2010) 378.