Priporočilo za

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Cipra za leto 2012 in mnenje Sveta o ciprskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2015

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2], zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[3],

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2) Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[5], ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3) Svet je 12. julija 2011 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Cipra za leto 2011 ter dal mnenje o dopolnitvi ciprskega programa stabilnosti za obdobje 2011–2014.

(4) Komisija je 23. novembra 2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[6], v katerem je Ciper opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5) Evropski svet je 2. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave.

(6) Poleg tega je Evropski svet 2. marca 2012 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne reformne programe.

(7) Ciper je 7. maja 2012 predložil program stabilnosti za obdobje 2012–2015 in 10. maja 2012 nacionalni reformni program za leto 2012. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Komisija je v poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 preučila tudi, ali so Ciper prizadela makroekonomska neravnotežja. V njem[7] je ugotovila, da se Ciper spopada z notranjim neravnotežjem zaradi svojega bančnega sektorja in zadolženosti podjetniškega sektorja ter z zunanjim in notranjim neravnotežjem glede fiskalne dinamike in konkurenčnosti, ki pa ni čezmerno.

(8) Na podlagi ocene programa stabilnosti 2012 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, za obdobje 2012–2014 optimističen. Čeprav vsebuje velik popravek navzdol pri predvideni prihodnji rasti, je še vedno izpostavljen negativnim tveganjem, ki se nanašajo zlasti na razvoj domačega povpraševanja v obdobju 2012–2013. Namen proračunske strategije, opisane v programu, je do leta 2012 odpraviti čezmerni primanjkljaj, do leta 2014 doseči srednjeročni proračunski cilj in ga ohraniti tudi leta 2015. Program potrjuje prejšnji srednjeročni proračunski cilj uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu, ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Predvideno odpravljanje čezmernega primanjkljaja je skladno z rokom, ki je bil določen v priporočilu Sveta, izdanem 13. julija 2010 v okviru postopka o čezmernem primanjkljaju. Na podlagi (ponovno izračunanega) strukturnega primanjkljaja[8] je povprečni letni fiskalni napor, načrtovan v višini 1,5 % BDP za obdobje 2011-2012, enak naporu, ki ga priporoča Svet. Predvideno približevanje srednjeročnemu cilju leta 2013 je zadovoljivo, saj je v skladu s spomladansko napovedjo Komisije iz leta 2012 in programom višje od 0,5-odstotne referenčne vrednosti iz Pakta za stabilnost in rast. Ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov glede prihodkov stopnja rasti javnofinančnih odhodkov ustreza referenčni vrednosti za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast v obdobju 2013–2014, vendar ne v letu 2015. Obstajajo tveganja glede proračunskih ciljev programa, povezana z makroekonomskim scenarijem, ki se za obdobje 2012–2014 zdi optimističen, in načrtovano konsolidacijo leta 2013, ki deloma temelji na nenatančno določenih ukrepih. V skladu s programom se bo razmerje med dolgom in BDP, ki je leta 2011 znašalo 71,6 %, leta 2012 povečalo na 72,1 %, potem pa se bo postopno zmanjševalo ter doseglo leta 2015 65,4 %. Ciper bo glede cilja zmanjšanja dolga iz Pakta za stabilnost in rast med letoma 2013 in 2015 v prehodnem obdobju, načrti, predstavljeni v programu, pa bodo zagotovili zadosten napredek pri doseganju skladnosti z navedenim ciljem. Vendar pa pri tej napovedi obstajajo tveganja, povezana z morebitnim reševanjem finančnih družb.

(9) Davčna uprava je neučinkovita, saj so upravni stroški v razmerju z zbranimi prihodki na Cipru zelo visoki. Zbrani davčni prihodki so razmeroma nizki. Zlasti odhodki za davčno upravo kot delež BDP in upravni stroški v razmerju z neto zbranimi prihodki so visoki in še naraščajo. Potrebni so ukrepi za odpravo neformalnega/neprijavljenega dela in preprečevanje davčnih utaj. Poleg tega je treba okrepiti pobude za učinkovitejše pobiranje davkov.

(10) Na bančna sredstva, dobičkonosnost, kapitalske in likvidnostne rezerve zaradi velike izpostavljenosti ciprskih bančnih institucij grškemu gospodarstvu negativno vplivajo prestrukturiranje grškega javnega dolga in vse več slabih posojil grškim posojilojemalcem. Skupna izpostavljenost konsolidiranega ciprskega bančnega sektorja Grčiji je zelo velika. Ciprski parlament je 14. decembra 2011 sprejel osnutka zakona za okrepitev odpornosti finančnega sistema na bančne krize. Vendar napredek pri krepitvi nadzora nad zadružnimi kreditnimi institucijami, v katerih je približno 40 % vseh domačih vlog, do zdaj ni bil zadovoljiv.

(11) Ciper se spopada z izzivi pri zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti na področju pokojnin. Izvedel je dva pomembna strukturna ukrepa za reformo pokojninskega sistema. Vendar kljub temu, da so sprejeti ukrepi ustrezni in verodostojni, odziv Cipra ni dovolj ambiciozen, da se zagotovita vzdržnost in primernost sistema ter dolgoročno izboljša njegova pravičnost. Še vedno so potrebni ukrepi, da se ohrani zaposljivost delavcev v podjetjih in podpre povišanje dejanske upokojitvene starosti. Kar zadeva revščino pri starejših, je Ciper le delno rešil vprašanje visoke stopnje tveganja revščine. Sprejeti ukrepi so nezadostni za to, da se kratkoročno izboljša ustreznost pokojnin za upokojence na robu revščine.

(12) Nepravičnost in neučinkovitost v sektorju zdravstvenega varstva nista bili odpravljeni na smiseln način. Kljub lanskoletnemu priporočilu do zdaj ni bil predstavljen jasen časovni okvir za napredek v nacionalnem sistemu zdravstvenega zavarovanja. To predstavlja tveganje za dolgoročen nadzor in vzdržnost javnih financ ter kakovost zdravstvenega varstva.

(13) Ciprska vlada je sprejela nekatere ukrepe kot odziv na priporočilo iz leta 2011 glede indeksacije plač (nadomestilo življenjskih stroškov – COLA), in sicer zlasti dvoletno zamrznitev plač v širšem javnem sektorju. Vlada in socialni partnerji so se tudi dogovorili za začetek dialoga, da bi se do konca junija 2012 pregledal sistem COLA. Celovito reformo sistema je treba izvajati v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, da bi se okrepila povezava med razvojem dejanskih plač in produktivnosti ter bi sistem postal pravičnejši. To ne bi zgolj spodbudilo konkurenčnosti države, temveč bi privedlo tudi do učinkovitejše razdelitve dela. Ti dogodki so sicer prvi koraki v pravo smer, vendar sta njihova ustreznost in verodostojnost močno odvisni od stopnje ambicioznosti in izvrševanja rezultatov socialnega dialoga, ki trenutno poteka o reformi sistema indeksacije plač.

(14) Poslabšanje makroekonomskih obetov negativno vpliva na ciprski trg dela, povečuje stopnjo brezposelnosti in povzroča veliko povečanje brezposelnosti mladih. Za reševanje tega je Ciper sprejel številne pozitivne ukrepe. Ti so ustrezni, vendar ne dovolj ambiciozni, zlasti na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kjer je treba pospešiti izvajanje. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za odpravo brezposelnosti mladih ter pridobivanje novih spretnosti ter nadgrajevanje znanj in veščin delovne sile, da bi se olajšali potrebni prehodi na trgu dela z osredotočenostjo zlasti na tiste skupine z nizko stopnjo udeležbe v dejavnostih vseživljenjskega učenja, kot so nizko kvalificirani delavci, brezposelni in starejši delavci.

(15) Glede storitvenega sektorja je Ciper s horizontalnim zakonom, ki ga spremljajo številni za sektor specifični zakoni in predpisi o spremembah, prenesel Direktivo o storitvah. Vendar je v nekaterih sektorjih (npr. trgovina na drobno, turizem in gradbeništvo) sprejetje za sektor specifične zakonodaje še v obravnavi. Pri nekaterih reguliranih poklicnih storitvah, kot so storitve odvetnikov in arhitektov, še vedno obstajajo fiksne tarife.

(16) Na podlagi analize iz poglobljenega pregleda je mogoče ugotoviti, da so Ciper prizadela neravnotežja. Zlasti makroekonomski razvoj tekočega računa, javnih financ in finančnega sektorja zahteva natančno spremljanje in nujno potrebno pozornost ekonomske politike, da bi preprečili kakršne koli neželene učinke na delovanje gospodarstva ter ekonomsko in monetarno unijo. Za ciprsko gospodarstvo so natančneje značilni vztrajni in obsežni primanjkljaji tekočega računa zaradi primanjkljajev v trgovinski bilanci, do katerih je prišlo zaradi postopne izgube cenovne/stroškovne konkurenčnosti, neravnotežja v javnih financah, oziroma letni primanjkljaji, ki so se povečali tudi ko si je gospodarstvo opomoglo od recesije, in povečanje zadolženosti zasebnega sektorja. Zlasti nefinančne družbe so zelo ranljive zaradi visoke zadolženosti skupaj z nizko dobičkonosnostjo, kar je povzročilo znatno povečanje slabih posojil v tem sektorju. Tudi velika izpostavljenost bančnega sektorja grškim državnim obveznicam in grškemu gospodarstvu je zelo tvegana. Poleg tega so možnosti za rast majhne, kar dodatno ovira relativno počasno odpravo neravnotežij.

(17) Ciper je v okviru pakta „euro plus“ sprejel več zavez. Te zaveze in izvajanje zavez, predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti, izboljšanje stopnje zaposlenosti, vzdržnost javnih financ in krepitev finančne vzdržnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz pakta „euro plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih.

(18) V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Cipra. Ocenila je program stabilnosti in nacionalni reformni program ter predstavila poglobljen pregled. Glede na potrebo po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja Evropske unije z zagotavljanjem prispevka na ravni EU za prihodnje nacionalne odločitve pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Cipru, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila, pripravljena med evropskim semestrom, so izražena v priporočilih v točkah od (1) do (7) v nadaljevanju.

(19) Svet je ob upoštevanju te ocene preučil ciprski program stabilnosti za leto 2012, njegovo mnenje[9] pa je izraženo zlasti v priporočilu v točki (1) v nadaljevanju.

(20) Svet je ob upoštevanju rezultatov poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene proučil nacionalni reformni program Cipra za leto 2012 in njegov program stabilnosti. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih (1), (2) in (7) v nadaljevanju –

PRIPOROČA, naj Ciper v obdobju 2012–2013 sprejme naslednje ukrepe:

1. Sprejme naj dodatne ukrepe, da bi v letu 2012 dosegel trajno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Dosledno naj izvaja proračunsko strategijo, podprto z dovolj natančno opredeljenimi ukrepi, za leto 2013 in pozneje, da se zagotovi doseganje srednjeročnega proračunskega cilja do leta 2014 in upoštevanje referenčne vrednosti za odhodke ter zadosten napredek, kar zadeva referenčno vrednost zmanjševanja dolga. Pospeši naj uvajanje izvršljivega večletnega proračunskega okvira z zavezujočo zakonsko podlago in popravnim mehanizmom. Sprejme naj ukrepe, da se obdrži strog nadzor nad odhodki in čim prej izvede priprava proračuna na podlagi programov in rezultatov. Izboljša naj upoštevanje davčnih predpisov in se bori proti davčnim utajam.

2. Uskladi naj nadzor nad zadružnimi kreditnimi družbami v skladu s standardi, ki se uporabljajo za komercialne banke. Okrepi naj regulativne določbe za učinkovito dokapitalizacijo finančnih institucij, da bi se omejila izpostavljenost finančnega sektorja zunanjim pretresom.

3. Nadalje naj izboljša dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema ter obravnava visoko stopnjo tveganja revščine pri starejših. Uskladi naj zakonsko določeno upokojitveno starost z daljšo pričakovano življenjsko dobo.

4. Na podlagi načrta naj čim prej vzpostavi in izvaja nacionalni sistem zdravstvenega varstva, ki bi moral zagotoviti finančno vzdržnost in univerzalno pokritost.

5. Izboljša naj usposobljenost delovne sile, da se okrepi njena poklicna mobilnost k dejavnostim, ki prinašajo visoko rast in visoko dodano vrednost. Sprejme naj nadaljnje ukrepe za odpravo brezposelnosti mladih s poudarkom na delovni praksi v podjetjih in spodbujanjem samozaposlovanja. Sprejme naj ustrezne ukrepe politike na strani povpraševanja, ki spodbujajo inovativnost podjetij.

6. Odpravi naj neupravičene ovire na trgih storitev, zlasti z izboljšanjem izvajanja direktive o storitvah v storitvenih sektorjih z največjim potencialom rasti (vključno s turizmom) in liberalizacijo zagotavljanja poklicnih storitev.

7. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami naj izboljša konkurenčnost, da bo bolje odražala razvoj produktivnosti. Sprejme naj ukrepe za diverzifikacijo strukture gospodarstva. Izboljša naj fiskalni saldo, tako da omeji odhodke.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

[3]               COM(2012) 308 final.

[4]               P7_TA(2012)0048 in P7_TA(2012)0047.

[5]               Sklep Sveta 2012/238/EU z dne 26. aprila 2012.

[6]               COM(2012) 68 final.

[7]               SWD(2012) 152 final.

[8]               Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in začasnih ukrepov, ki so ga službe Komisije ponovno izračunale na podlagi informacij, predloženih v programu, z uporabo skupno dogovorjene metodologije.

[9]               V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.