Boljše upravljanje enotnega trga

Uvod

Kriza je razkrila potrebo EU po ukrepih za izboljšanje njenega ekonomskega modela in ponovno vzpostavitev konkurenčnosti. Za to bodo potrebne zdrave javne finance, korenite strukturne reforme in ciljno naravnane naložbe. Evropa 2020 je strategija EU za spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest, pri čemer bo ključno vlogo igral enotni trg.

Enotni trg je osnovno gonilo gospodarske rasti. Vendar če želimo uživati njegove koristi, je treba poskrbeti, da se njegova pravila ustrezno izvajajo in uveljavljajo. Čeprav je v ta namen Komisija že sodelovala v partnerstvu z državami članicami, trenutno stanje kaže, da je še veliko prostora za izboljšave. Povprečni zaostanek pri prenosu zakonodaje se je spet dvignil z 0,7 % leta 2009 na 1,2 % februarja 2012, države članice pa potrebujejo še več časa (v povprečju 8 mesecev), da prenesejo direktive po iztečenem roku za prenos. Trajanje postopkov za ugotavljanje kršitev se je še podaljšalo na povprečno 25,5 mesecev[1]. In celo kadar so predpisi ustrezno preneseni v nacionalno zakonodajo, v praksi pogosto ne delujejo najbolje. Podjetja in državljani večkrat ne razumejo svojih pravic in se srečujejo s številnimi težavami, kadar jih želijo uveljavljati[2].

Izboljšano delovanje tega, kar že imamo, je hitra rešitev za rast in delovna mesta. Boljše izvajanje direktive o storitvah bi na primer lahko na podlagi ocen prispevalo k 1,8-odstotnem povečanju BDP EU, kar je navedeno v sporočilu, ki ga je Komisija danes sprejela[3]. Prav tako je bilo izračunano, da bi učinkovitejši prenos zakonodaje EU lahko zmanjšal upravne obremenitve za tretjino, kar bi skupaj zmanjšalo stroške za skoraj 40 milijard EUR[4].

Na Evropskem svetu marca 2012 je bila prepoznana potreba po okrepitvi upravljanja enotnega trga ter izboljšanju njegovega izvajanja in uveljavljanja. K temu je že pozval tudi Evropski parlament[5]. V odgovor na te pozive to sporočilo opozarja, da je treba obnoviti zavezo k prizadevanjem, da bi enotni trg učinkovito služil rasti. Predlaga zlasti:

· posebej ambiciozen potek dejavnosti za hiter napredek na ključnih področjih z največjim potencialom za rast (del I);

· konkretne ukrepe za dodatno izboljšanje „cikla upravljanja“ enotnega trga, tj. načina, kako se pravila enotnega trga oblikujejo, izvajajo, uporabljajo in uveljavljajo (del II).

1. Mobilizacija: osredotočenje naših prizadevanj na hiter napredek na področjih z največjim potencialom za rast 1.1. Osredotočenje na ključna področja

V času trenutne ekonomske krize je omejena sredstva treba usmeriti na najpomembnejše: sprejemanje potrebnih ukrepov, da bo potencial za rast enotnega trga zaživel v polnem zagonu na področjih, kjer je ta potencial največji. Zato se je Komisija odločila, da bo še naprej pozorno spremljala in uveljavljala skladnost s predpisi iz Pogodbe, obenem pa tudi redno določala ter pregledovala „ključna področja“, in sicer na podlagi ekonomskih kazalnikov. Države članice in Komisija se morajo dogovoriti o konkretnih dejavnostih in ciljih, da se čim prej izboljša način delovanja enotnega trga na teh področjih.

Glede na analizo trenutnega stanja evropskega gospodarstva bi bilo po mnenju Komisije v obdobju 2012–2013 pozornost treba nameniti glavnim storitvenim sektorjem in mrežnim dejavnostim. V storitvenem sektorju bi bilo pozornost treba nameniti zlasti trgovini na debelo in trgovini na drobno, poslovnim storitvam, gradbeništvu in storitvam finančnega posredništva. Nato bi se ogromno lahko pridobilo tudi z boljšim delovanjem enotnega digitalnega trga in stabilnejšim enotnim trgom v energetskem in prometnem sektorju. Priloga k temu sporočilu podrobno navaja, kako so bila ta ključna področja izbrana in kateri zakonodajni akti bi lahko na teh področjih prejeli posebno pozornost. Seznam področij in delov zakonodaje bo redno pregledovan, da se odkrijejo morebitne potrebe po prilagoditvah.

Poleg tega bi bilo kot prednostno nalogo treba šteti tudi hitro izvedbo ključnih dejavnosti za spodbujanje rasti ter zaupanja potrošnikov in podjetij, ki so vključene v Aktu za enotni trg, zlasti ob upoštevanju njihovega hkratnega ugodnega vplivanja na boljše delovanje enotnega trga in njihovega potenciala za prispevanje k rasti.

Da bi dosegli hiter napredek na teh ključnih področjih, so potrebna posebna prizadevanja, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov (točka 1.2). Poleg tega bo Komisija uporabila postopek evropskega semestra za spremljanje, kako enotni trg deluje na teh področjih, in opredelitev novih dejavnosti, tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni (točka 1.3).

1.2. Določitev ambicioznih ciljev za zagotavljanje ustreznega izvajanja

V zadnjih letih so bili na omenjenih ključnih področjih sprejeti pomembni deli zakonodaje (glej prilogo). Zdaj se moramo osredotočiti na njihovo dobro delovanje v praksi. Zato morajo Komisija in države članice združiti moči ter zagotoviti hiter prenos v nacionalno zakonodajo in učinkovito izvajanje predpisov.

Kar zadeva direktive, ki še niso bile prenesene, pa bo Komisija okrepila pomoč pri prenosu. Tako bo na primer karseda zgodaj v tem procesu vzpostavila dvostranske neformalne stike z nacionalnimi uradniki ter ustanovila skupino strokovnjakov in spletne forume za razpravo ter izmenjavo najboljših praks med nacionalnimi strokovnjaki. Opravila bo sistematična preverjanja skladnosti in sprejela podporne ukrepe, da bodo v vseh državah članicah predpisi delovali v praksi.

Države članice bi morale:

· Komisiji neformalno predložiti specifične vidike osnutkov ukrepov za prenos, kadar Komisija ali države članice same menijo, da je to ustrezno, da bo tako pomoč Komisije karseda učinkovita med obdobjem prenosa in da se zagotovi hitro izvajanje;

· spoštovati „ničelno toleranco“ v zvezi s prenosom direktiv, tj. spoštovati cilj 0 % zaostanka pri prenosu[6] in odstopanja od skladnosti[7];

· na spletu objaviti razlago, kako so prenesle predpise in kako ti predpisi delujejo v praksi[8].

Komisija bo prav tako okrepila prizadevanja za zagotavljanje ustreznega izvajanja uredb. Poleg tega bo Komisija za zakonodajo, ki je že nekaj časa prenesena in se že tudi izvaja, opravila poglobljene preglede, da bo ugotovila, kako se predpisi izvajajo in kako delujejo v praksi ne samo v pravnem smislu, temveč tudi v praktičnem in ekonomskem. V tem okviru lahko predlaga medsebojne strokovne preglede.

V primerih, ko težave ne bodo rešene, bo Komisija najodločnejše uporabila svoja izvršilna pooblastila in države članice pozvala k sodelovanju, da se tako zagotovi čimprejšnje prenehanje kršitev zakonodaje EU. Države članice bi se morale zlasti zavezati k:

· aktivnemu sodelovanju v tem procesu in hitri predložitvi informacij, da se zagotovi čimprejšnja skladnost, s čimer bo trajanje postopkov za ugotavljanje kršitev na ključnih področjih skrajšano na povprečno 18 mesecev, s tem pa bo izpolnjen v zvezi s tem zastavljeni politični cilj[9];

· zagotavljanju hitrega upoštevanja navedb iz obrazloženih mnenj, da se tako zagotovi učinkovito delovanje enotnega trga, ne da bi bilo zadeve treba pripeljati pred Evropsko sodišče;

· pospešitvi procesa za izvrševanje sodb Evropskega sodišča. Politični cilj bi morala biti izpolnitev vseh zahtev v povprečno 12 mesecih[10].

1.3. Spremljanje in opredelitve sanacijskih ukrepov v postopku evropskega semestra

Glede na to, da ima enotni trg ključno vlogo pri spodbujanju trajnostne rasti in ustvarjanju delovnih mest, Komisija predlaga uporabo procesa evropskega semestra za spremljanje delovanja enotnega trga, povečanje medsebojnega pritiska na ravni predsednikov držav ali vlad in predstavitev ukrepov za odpravo preostalih ovir tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni.

Zato bo Komisija pripravila letno poročilo o povezanosti enotnega trga. Vsebovalo bo analizo stanja povezanosti enotnega trga in vpogled v delovanje enotnega trga v praksi, zlasti na ključnih področjih in za ključne udeležence tega trga, vključno s podjetji in potrošniki. S pomočjo konkretnih mejnih vrednosti bo v največji možni meri izmerilo, kako dobro enotni trg deluje na teh področjih.

Na osnovi tega bo Komisija opredelila glavne izzive politik in določila prednostne naloge za dejavnosti, ki bodo naslednje leto izvedene tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni. Te dejavnosti bodo lahko vključevale tako zakonodajne kot tudi nezakonodajne pobude. Posebna pozornost bo namenjena zmanjšanju bremen za MSP[11]. Kadar bo to potrebno, bodo ocene zajemale več kot le obstoječe predpise, da se tako v celoti izkoristi potencial enotnega trga, zlasti prek spodbujanja najboljših praks.

Letno poročilo bo del letnega pregleda rasti, da bosta o njem lahko razpravljala Svet in Evropski parlament in da bo lahko podprt na spomladanskem evropskem svetu. Letno poročilo bo prispevalo k oblikovanju priporočil za posamezne države, ki bodo temeljila na globlji analizi doseganja rezultatov procesa evropskega semestra v vsaki državi članici.

Da bi se potencial enotnega trga za rast v celoti izkoristil, se morajo države članice in Komisija zavezati, da bodo dosegle hiter napredek na področjih z največ potenciala za rast. Ta ključna področja so navedena v prilogi, ki navaja tudi zakonodajne akte, ki se navezujejo na ta področja in ki zahtevajo posebno pozornost.

Komisija bo:

· sprejela konkretne ukrepe, s katerimi bo zagotovila pravočasno, pravilno in učinkovito izvajanje predpisov EU na teh ključnih področjih;

· pripravila letno poročilo o povezanosti enotnega trga, s katerim bo spremljala, kako enotni trg deluje v praksi, ter opredelila naslednje ukrepe, ki bodo sprejeti na ravni EU in nacionalni ravni;

· redno pregledovala seznam ključnih področij in zakonodajnih aktov, da bi odkrila morebitne potrebe po prilagoditvah.

Kar zadeva ključne zakonodajne akte, ki se navezujejo na področja s potencialom za rast, bi se države članice morale zavezati, da:

· bodo izpolnjevale roke za prenos ter da bodo zakonodajo pravilno prenesle (0 % zaostanka pri prenosu in odstopanja od skladnosti);

· bodo Komisiji neformalno predložile specifična vprašanja v zvezi z osnutkom ukrepov za prenos, po njihovem sprejetju pa na spletu objavile razlago, kako so prenesle predpise in kako ti delujejo v praksi;

· si bodo na vse možne načine prizadevale za hitro zagotovitev skladnosti ter temu primerno v skladu s političnima ciljema skrajšale trajanje postopkov ugotavljanja kršitev na povprečno 18 mesecev, čas, potreben za popolno skladnost s sodbami Evropskega sodišča, pa na povprečno 12 mesecev.

Komisija namerava redno meriti izpolnjevanje teh zavez.

 

2. Uspešnost: izboljšanje delovanja enotnega trga tako, da bo koristnejši za podjetja in državljane

V zadnjih 20 letih se je enotni trg občutno razvil. Njegovo upravljanje mora biti v koraku s tem razvojem. V zadnjih letih je bilo narejenih nekaj pomembnih korakov v smeri izboljšanja načina, kako se predpisi oblikujejo, prenašajo, izvajajo in uveljavljajo, tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni[12]. Zdaj je čas za konsolidacijo in uveljavitev najboljših praks, da se zagotovi uspešno delovanje enotnega trga po vsej Evropski uniji:

2.1. Uporaba načel pametne pravne ureditve pri oblikovanju in izvajanju predpisov enotnega trga

Če želimo, da bo enotni trg deloval v praksi, mora biti njegov zakonodajni okvir najvišje kakovosti tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni. Zlasti je pomembno, da so predpisi oblikovani, preneseni in izvedeni tako, da dobro „služijo“ tistim, katerim so namenjeni. Zato je ključnega pomena, da vse institucije EU in države članice izpolnjujejo obstoječa priporočila v zvezi s tem, kako doseči pametno pravno ureditev[13], in da administrativna bremena, zlasti kar zadeva MSP ter mikrosubjekte, obdržijo na najnižji ravni, v skladu z načelom „najprej pomisli na male“[14].

Zadevni organi bi morali pred sprejetjem predpisov na ravni EU zlasti preveriti, ali osnutki predpisov izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve: (i) predpisi morajo biti jasni, lahko razumljivi in nedvoumni; (ii) predpisi morajo dosegati učinek, kateremu so namenjeni, ne da bi pri tem povzročali nepotrebna bremena za podjetja, državljane ali uprave (brez čezmernega prenašanja); (iii) v primeru, da morajo podjetja in državljani izpolnjevati zahteve določenih postopkov, jim je treba omogočiti, da to opravijo hitro in prek elektronskih sredstev; (iv) predpisi morajo zagotavljati, da podjetja in državljani najdejo informacije ter pomoč in da imajo dostop do hitre in učinkovite poprave krivic, kadar je to potrebno.

Da se doseže skladnost s temi načeli, je zainteresirane strani treba v največji možni meri vključiti v vse faze oblikovanja in izvajanja zakonodaje. Najboljše prakse, ki so se razvile na nekaterih področjih[15], se morajo zato še naprej izvajati.

Komisija bo zagotovila, da so vsi predlogi zakonodaje v zvezi z enotnim trgom izvedljivi in izvršljivi po najnižjih upravnih stroških. Kadar bo to ustrezno, bo predlagala uredbe namesto direktiv, zlasti kadar ni nobene potrebe po nadaljnji diskreciji pri izvajanju predlaganih predpisov EU. Tudi Svet in Parlament bi kot sozakonodajalca pri svojem vsakdanjem delu morala zagotavljati popolno skladnost z omenjenimi načeli.

Ko je zakonodaja EU enkrat sprejeta, pade na pleča držav članic, ki morajo zagotoviti, da so njihovi domači izvedbeni ukrepi skladni z navedenimi načeli pametne pravne ureditve. 

2.2. Pametnejša uporaba orodij informacijske tehnologije za obveščanje podjetij in državljanov, ki jim bo obenem omogočala uveljavljanje njihovih pravic in izkoriščanje priložnosti

Da bi enotni trg deloval v praksi, morajo podjetja in državljani poznati svoje pravice in prepoznati svoje priložnosti ter znati to učinkovito izkoristiti. V zadnjih letih so bila razvita različna orodja in sistemi, s katerimi se lahko zadovoljijo te potrebe, vendar je mogoče narediti še več, in sicer z nadaljnjo nadgradnjo že obstoječih orodij, pametnejšo uporabo informacijske tehnologije in boljšimi pobudami za povezovanje na nacionalni ravni in ravni EU.

Komisija si bo še naprej prizadevala, da se zagotovi dostop do praktičnih informacij in pomoči v zvezi s pravicami na enotnem trgu prek enotnega portala, tj. portala Tvoja Evropa. Tudi države članice morajo okrepiti svoja prizadevanja za zagotavljanje uporabnikom prijaznih informacij v zvezi z delovanjem predpisov v praksi na njihovem ozemlju in sodelovati s Komisijo, da se zagotovi interoperabilnost med nacionalnimi informacijami in informacijami na ravni EU. Komisija bo leta 2013 objavila akcijski načrt, v katerem bodo določeni konkretni ukrepi in cilji, s pomočjo katerih bodo v celoti zagotovljene visokokakovostne informacije o pravicah na enotnem trgu, prav tako pa bo izboljšana osveščenost ljudi o teh pravicah tako na nacionalni kot tudi na ravni EU.    

Poleg tega bi morali biti dostopni e-upravni postopki, kadar koli morajo podjetja in državljani opraviti administrativne formalnosti, da bodo lahko uveljavljali svoje pravice na enotnem trgu, zlasti v čezmejnem okviru[16].

Kadar pa morajo uprave sodelovati med seboj v čezmejnem okviru, bi bilo tako sodelovanje treba olajšati s spletnimi orodji, kot je npr. informacijski sistem za notranji trg, ki ga Komisija namerava razširiti na druga področja. Nova Uredba o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (Uredba IMI), za katero Komisija upa, da jo bosta Evropski parlament in Svet kmalu sprejela, bo veliko prispevala k upravnemu sodelovanju, ki bo v celoti skladno s predpisi o zaščiti osebnih podatkov[17].

Od januarja 2013 dalje bo treba v vsej novi zakonodaji predvideti sistematične obveznosti v zvezi z obveščanjem in uporabo orodij informacijske tehnologije pri komuniciranju z organi ali za komunikacijo med organi samimi.

Da pa ti stroški virov ne bi ušli z vajeti, si bo Komisija obenem prizadevala za dosledno strategijo za nadaljnji razvoj obstoječih orodij, da bodo ta uporabna za vse informacije ter potrebe e-vlade in upravnega sodelovanja, in sicer na več področjih politik, ne da bi se ustvarjala podvajanja[18]. Prav tako bo še naprej spodbujala izmenjavo najboljših praks na tem področju in spremljala napredek.

2.3. Zagotavljanje hitrega in učinkovitega reševanja težav in dostop do pravnega varstva

Še vedno ostaja nerešenih preveč težav, s katerimi se na enotnem trgu srečujejo podjetja in državljani, ali pa njihovo reševanje traja veliko časa in povzroča visoke stroške. Da bi bilo izvrševanje zakonodaje na področju enotnega trga učinkovitejše, obstaja potreba po nadaljnjem razvoju ter okrepitvi obstoječih mehanizmov in doseganju boljših sinergij med njimi. Treba je sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili uspešno reševanje težav na nacionalni ravni in, kjer je to mogoče, prek neformalnih sredstev. Hkrati imajo državljani in podjetja vedno pravico, da se s pritožbami obrnejo na Komisijo. Komisija bo v svoji vlogi varuha Pogodb prednostno obravnavala najhujše primere neskladnosti s pravom EU.

Da bi bilo izvrševanje učinkovitejše ter da bi bolje odgovarjalo potrebam podjetij in državljanov, Komisija načrtuje zlasti naslednje ukrepe:

Najprej bi morala obstajati enotna, lahko dostopna služba za prvo posvetovanje na nacionalni ravni, na katero bi se lahko obrnila podjetja in državljani, ko bi se srečali s težavami pri uveljavljanju svojih pravic in izkoriščanju priložnosti, ki jim jih ponuja enotni trg. Tovrstno službo za pomoč bi lahko vzpostavili z nadaljnjim razvojem obstoječih centrov SOLVIT, in sicer na osnovi dobrih praks, ki so že razvite v različnih državah članicah. Podjetja in državljani, ki bi uporabljali takšno storitev za pomoč (centre SOLVIT „druge generacije“), bi morali dobiti hitre in uporabne rešitve težav, kadar pa to ne bi bilo možno, pa hiter nasvet, kam naj se obrnejo po pomoč in popravo krivice. V ta namen bo Komisija sprejela pobudo za modernizacijo priporočila v zvezi s centri SOLVIT do konca leta 2012 in ukrepe za podporo tej pobudi[19]. Prav tako si bo prizadevala za nadaljnje izboljšanje svojega sodelovanja z mrežo SOLVIT, na primer tako, da ji bo posredovala pritožbe in bolj sistematično spremljala nerešene primere.

Obenem je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje, da bodo za vsako težavo, povezano z zakonodajo enotnega trga, na voljo hitri in učinkoviti mehanizmi za reševanje težav, ki jih bo tudi lahko najti. V ta namen bo Komisija okrepila svoja prizadevanja za zaznavanje preostalih vrzeli v neformalnem reševanju težav in njihovo odpravo ter za spremljanje uspešnosti teh prizadevanj v praksi. Zlasti namerava aktivno sodelovati z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, da se zagotovi, da so kakovostna alternativna orodja za reševanje sporov in postopki mediacije uspešno vzpostavljeni ter v praksi delujejo[20], in da se zagotovi spletna platforma po vsej EU za čezmejne pritožbe[21]. Prav tako razmišlja o pobudi za omogočanje reševanja težav, povezanih z dvojno obdavčitvijo.

Vsakodnevno delovanje enotnega trga je v veliki meri odvisno od učinkovitosti in kakovosti nacionalnih sodnih sistemov. Države članice se morajo zavezati k zagotavljanju hitrega in učinkovitega sodnega varstva, vključno s spodbujanjem uporabe evropskega postopka v sporih majhne vrednosti[22]. Komisija bo nadalje razvila evropski pravosodni portal, da se izboljša dostop do pravnega varstva po vsej EU. Poleg tega morajo biti razpoložljive primerne odškodnine, kadar je podjetjem in državljanom povzročena škoda zaradi kršitve njihovih pravic EU.

Nacionalni organi bi morali izvajati tudi skupni nadzor trga in izvršilne ukrepe, kot so skupni ukrepi (usmerjene preiskave oz. akcije „sweep“) za zagotavljanje skladnosti s pravili na področju varstva potrošnikov. 

Komisija bo v svoji vlogi „varuha Pogodbe“ zagotovila učinkovito in hitro uporabo instrumentov, ki jih ima na voljo (faza pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev), da se odpravijo ovire za rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Komisija se bo odločno osredotočila na sistemske težave (kot so prepozen ali nepravilen prenos), ki imajo ekonomsko negativen učinek na delovanje enotnega trga.

2.4. Boljše spremljanje, usklajevanje in nadzor

Do zdaj so bile obveznosti za delovanje enotnega trga v praksi v državah članicah in znotraj Komisije pogosto razpršene po številnih storitvah in stopnjah, in sicer na vseh ravneh. Dobra praksa, ki je že razvita v več državah članicah, pa kaže, da se najboljši rezultati dosežejo takrat, kadar obstaja ena stopnja v okviru državne uprave, ki je odgovorna za nadzor in spremljanje delovanja enotnega trga na nacionalni ravni[23]. Komisija zato priporoča, da se takšne dobre prakse izvajajo povsod. Zlasti bi takšni nacionalni koordinacijski subjekti („centri za enotni trg“) morali:

· spremljati pravočasen prenos in učinkovito izvajanje pravil enotnega trga (in sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi parlamentarnimi organi v zvezi s tem);

· zagotoviti, da so državljani in podjetja seznanjeni z relevantnimi nacionalnimi pravili in postopki (skupaj z obstoječimi orodji in ustreznimi omrežji, kot so na primer mreža Enterprise Europe Network in evropski centri za varstvo potrošnikov);

· ponujati pomoč in spodbujati dobre prakse med zadevnimi upravami;

· odkrivati težave ter zbirati podatke in dokaze o teh težavah ter o ovirah za učinkovito delovanje enotnega trga v njihovih državah in

· delovati kot kontaktna točka za institucije EU.

Ti subjekti bi lahko bili odgovorni tudi za prvo posvetovanje v primeru kršitve pravic (glej zgoraj).

Komisija bo ustanovila evropsko mrežo teh nacionalnih subjektov, in sicer tako, da bo dala novo pooblastilo obstoječemu svetovalnemu odboru za notranji trg za pregled vprašanj v zvezi s povezovanjem enotnega trga in upravljanjem ter uporabljala spletne platforme. Seveda pa je naloga držav članic, da odločijo o institucionalnih oblikah takšnih subjektov in njihovi povezavi z obstoječimi strukturami.

Da bi se dodatno izboljšal način, kako se pravila enotnega trga oblikujejo, prenesejo, izvajajo in izvršujejo, bi morale države članice sodelovati med seboj in s Komisijo, da se zagotovi, da:

· je pravni okvir za enotni trg najvišje kakovosti in učinkovito deluje v praksi;

· so na voljo uporabnikom prijazne informacije o pravicah na enotnem trgu in o tem, kako se te pravice uveljavljajo;

· lahko podjetja in državljani po elektronski poti izpolnijo upravne formalnosti, potrebne za uveljavljanje svojih pravic na enotnem trgu;

· so uprave, ki morajo medsebojno komunicirati, druga z drugo elektronsko povezane;

· so vzpostavljeni učinkoviti centri za prvo posvetovanje na nacionalni ravni, kamor se lahko podjetja in državljani obrnejo v primeru težav na enotnem trgu („centri SOLVIT druge generacije“);

· so za vse težave, povezane z enotnim trgom, na voljo hitra in učinkovita pravna sredstva;

· je vzpostavljena mreža nacionalnih „centrov za enotni trg“ za nadzor in spremljanje prizadevanj za izboljšanje delovanja enotnega trga.

Komisija bo spremljala napredek, dosežen pri vseh teh ukrepih, in redno ocenjevala njihovo učinkovitost.

Sklepna ugotovitev

Enotni trg je gonilna sila EU za rast, obenem pa tudi merilo zavezanosti k strukturni reformi v državah članicah. Da bi nova prizadevanja za reformo na ravni EU obrodila sadove, je potrebna sprememba pristopa pri upravljanju. To pomeni ponovno uvedbo političnega nadzora na najvišji ravni, odpravljanje kakršnih koli umetnih razlikovanj med tem, kar se zgodi na ravni EU in na ravni držav članic, ter razvoj učinkovitejših orodij, ki bodo zagotavljala, da enotni trg dobro služi državljanom in podjetjem.

Komisija poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje teh dejavnosti in izpolnjujejo cilje, predlagane v tem sporočilu.

Komisija bo državam članicam pri tem pomagala prek sodelovanja z njimi in bo poleg izvajanja drugih ukrepov iz tega sporočila tudi objavila prvo poročilo o povezovanju enotnega trga in izvajanju tega sporočila kot del letnega pregleda rasti za leto 2013.

Priloga

Ključna področja in zakonodajni akti, ki zahtevajo posebno pozornost

Enotni trg prispeva k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropi. Analiza pa kaže, da bi lahko bile koristi, ki izhajajo iz uvedbe enotnega trga, občutno večje, če bi se odpravile preostale ovire in čezmejne prepreke. Stanje se razlikuje od sektorja do sektorja[24]. Da bi se dosegel hiter napredek, Komisija predlaga osredotočenje na sektorje ali horizontalna vprašanja, pri katerih je verjetno, da bo nadaljnje povezovanje trgov (in zato boljše delovanje enotnega trga) prineslo največje povečanje rasti in delovnih mest v vsej EU.

Glede na ekonomsko analizo so ključna področja, opredeljena za obdobje 2012–2013, storitveni sektor (vključno s prodajo na drobno in prodajo na debelo, poslovnimi storitvami, gradbeništvom in storitvami finančnega posredništva), promet, digitalno gospodarstvo in energetski sektor. Na ta seznam je treba dodati še ključne ukrepe, vključene v Akt za enotni trg, saj so bili opredeljeni kot ključni za spodbujanje rasti, delovnih mest in zaupanja ter imajo horizontalni učinek na boljše delovanje enotnega trga.

Ta priloga navaja, kako je Komisija opredelila ključna področja za obdobje 2012–2013. Predstavlja tudi seznam najpomembnejših delov zakonodaje s teh področij, pri katerih si je treba še posebej prizadevati, da se zagotovijo pravočasen prenos, ustrezna uporaba in strogo izvrševanje.

1.         Metodologija in merila za opredelitev ključnih področjih za izboljšanje delovanja enotnega trga

Za opredelitev ključnih področjih je Komisija uporabila primerjalno analizo, pri kateri je ocenila delovanje vsakega sektorja gospodarstva vsake države EU27 v primerjavi z ravnijo učinkovitosti, ki šteje za dosegljivo in ki so jo zabeležile najuspešnejše države v EU[25]. Takšna primerjalna analiza daje začetno oceno neizkoriščenega potenciala enotnega trga po sektorjih.

Sektorji so opredeljeni z uporabo štirih meril ali štirih „preskusov“:

· primerjalna analiza proizvodnje: ta preskus uporablja določene ključne količinske kazalnike, ki zajemajo vložke v proizvodnjo blaga in storitve, da bi odkrili, kateri sektorji kažejo največji neizkoriščen potencial za ustvarjanje rasti, s primerjanjem njihove učinkovitosti z učinkovitostjo najuspešnejšega zadevnega sektorja izmed vseh držav. Kazalniki vključujejo merila delovne produktivnosti, inovativnosti, rasti zaposlovanja in trajnosti;

· gospodarski pomen: ta preskus analizira, ali je sektor dovolj relevanten v smislu gospodarskega obsega, da bi lahko imel znaten vpliv na rast, če se temeljni vzroki za njegov neizkoriščen potencial odpravijo;

· dinamični dejavniki: namen tega preskusa je proučiti, ali se zdi, da določen sektor že obravnava svoj neizkoriščeni potencial, to pa se prouči na podlagi dejavnikov, kot sta zmožnost sektorja za ustvarjanje rasti zaposlovanja in njegovo možno zbliževanje z mejnimi vrednostmi ravni produktivnosti dela;

· dejavniki enotnega trga: namen tega preskusa je ugotoviti, ali obstajajo dokazi, da bi izboljšave enotnega trga lahko izkoristile potencial, ki je še neizkoriščen. Obravnava vprašanja, kot so obstoj različne zakonodaje/različnih predpisov v državah članicah, zadovoljstvo potrošnikov, (pomanjkljiva) konkurenca, (pomanjkljivo) povezovanje nacionalnih trgov, dolgoročen upad povpraševanja ter obstoječe politične pobude. 

Po uporabi teh štirih preskusov na 67 gospodarskih sektorjih (kot je opredeljeno v „klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti[26]“), ki sestavljajo gospodarstvo EU, se zdi, da bi v primeru boljšega delovanja enotnega trga največji potencial rasti ponujala naslednja področja:

· storitve (vključno s prodajo na drobno in prodajo na debelo, poslovnimi storitvami in gradbeništvom)

· finančne storitve (posredništvo)

· promet (železniški, cestni, zračni in pomorski)

· digitalno gospodarstvo (vključno s širokopasovnimi storitvami in e-poslovanjem)

Poleg tega Komisija meni, da je v politikah enotnega trga energetski sektor treba šteti kot ključni trg, ker ima strateško vlogo industrije, ki zagotavlja osnovno storitev drugim sektorjem gospodarstva.

Metodologija, ki se uporablja za opredelitev ključnih področij, bo redno pregledovana, med drugim v okviru postopka evropskega semestra.

2.         Seznam ključnih zakonodajnih aktov 

Na vseh navedenih ključnih področjih so bili že ali pa še bodo sprejeti zakonodajni akti za izboljšanje enotnega trga. V nadaljevanju je seznam ključnih zakonodajnih aktov v teh sektorjih, tj. aktov, ki se morajo pravilno izvajati, prenesti in izvršiti, da se zagotovi, da bo potencial enotnega trga za rast v teh sektorjih lahko v celoti izkoriščen.

Komisija meni, da bodo potrebna prizadevanja in zaveze tako držav članic kot tudi Komisije, če želimo v celoti izkoristiti potencial enotnega trga. Za vsak navedeni zakonodajni akt je razloženo, kako namerava Komisija sodelovati z državami članicami, da bi zagotovila njegovo pravilno izvajanje. Komisija bo po potrebi uporabila tudi svoja izvršilna pooblastila, da zagotovi popolno skladnost.  

Ključno področje || Pravni akt || Predlagani ukrepi

Storitve || Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu || Komisija si bo, da bi odpravila pomanjkljivosti pri izvajanju in uporabi Direktive o storitvah, kot je opredeljeno v Sporočilu o storitvah, prizadevala na več področjih, vključno z dvostranskimi srečanji, sestanki za medsebojne preglede v malih skupinah držav članic in priporočili za posamezne države.

Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti || 7 držav članic ni preneslo Direktive o poštnih storitvah (rok za prenos je do konca leta 2012). Večina držav članic je predložila osnutke zakonodajnih aktov za neformalne preglede. Da se zagotovi pravilno izvajanje Direktive, Komisija izvaja sistematično preverjanje skladnosti sprejete zakonodaje. Poleg tega bo skupina evropskih regulatorjev za poštne storitve (ERGP) še naprej izmenjavala informacije in najboljše prakse v zvezi z izvajanjem. 

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij || Komisija bo v okviru skupine nacionalnih koordinatorjev nadaljevala razprave o pravilnem izvajanju in delovanju Direktive v praksi, med drugim s pospeševanjem izmenjave najboljših praks. Skupina nacionalnih koordinatorjev bo še naprej spremljala učinkovitost, vključno s spremljanjem rezultatov ocen učinkovitosti.

Direktiva 2011/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih || Komisija zagotavlja okrepljeno pomoč za prostovoljni prenos pred iztekom roka 16. marca 2013. Države članice je že dvakrat pozvala, naj okrepijo prizadevanja za sprejetje nacionalnih ukrepov za prenos. Poleg tega je bila ustanovljena strokovna skupina o zamudah pri plačilih, prav tako pa se bo po vsej Uniji začela izvajati informacijska kampanja.

Finančne storitve (posredništvo) || Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb („Direktiva o kapitalskih zahtevah“) - COM(2011)453, 20.7.2011 || Komisija bo spodbujala aktivno uporabo orodja IT „Your Question on Legislation“, ki bo državam članicam v pomoč pri prenosu navedene direktive. Da se olajša prenos, bodo potekala srečanja z državami članicami in Evropskim bančnim organom. Poleg tega bo Komisija organizirala delavnice in izvajala sistematično preverjanje skladnosti zakonodaje.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja („Uredba o kapitalskih zahtevah“) -COM(2011)452, 20.7.2011 || Komisija bo spodbujala aktivno uporabo orodja IT „Your Question on Legislation“, da bi državam članicam pomagala pri izvajanju navedene uredbe. V zvezi z izvajanjem navedene uredbe bodo potekala srečanja z državami članicami in Evropskim bančnim organom.

Uredbe 260/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 („uredba o datumu izteka roka za SEPA“) || V okviru Sveta SEPA bodo potekale tehnične delavnice. Komisija bo spremljala spremljajoče dejavnosti držav članic (npr. informacijske kampanje) prek Plačilnega odbora in v tesnem sodelovanju z ECB prek Eurosistema. O tehničnih vprašanjih se bo razpravljalo z udeleženci na trgu (npr. v okviru strokovne skupine za trg plačilnih sistemov). Novi plačilni standardi s strani javnih uprav bodo ocenjeni vsako leto (in te ocene bodo objavljene na spletu).

Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) || Osnutek zbirne direktive „omnibus“ (predlog COM(2012) 217 final z dne 16. maja 2012) je podaljšal rok za prenos do 30. junija 2013. Komisija razvija orodje IT za spremljanje prenosa Direktive o solventnosti II v državah članicah in njenega izvajanja. Seminar z državami članicami in EIOPA o prenosu Direktive o solventnosti II v državah članicah bo potekal v drugi polovici leta 2013.

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah || Komisija je razvila smernice, ki bodo državam članicam omogočile uporabo tehničnih vidikov Direktive na bolj usklajen način. Rok za prenos je bil 12. maj 2010 in Komisija zdaj izvaja sistematična preverjanja prenosa. Trenutno se opravljata ekonomska in pravna študija za pripravo poročila o izvajanju leta 2013.

Promet || Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, kot je bila spremenjena z Direktivo 2006/38/ES z dne 17. maja 2006 || Ključna datuma za prenos sta 2008 in 2013. Komisija bo okrepila dvostranska srečanja v zgodnji fazi z državami članicami, ki izvajajo nove cestninske ureditve. Leta 2013 bo tudi sodelovala z ustreznim odborom pri pripravi navodil za spodbujanje bolj enotnega izvajanja.

Direktiva 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti || Ključna datuma za prenos sta 2006 in oktober 2012. Odbor za elektronsko cestninjenje bo okrepil svoje delo. Komisija bo izvajala strožje spremljanje na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 7h Direktive 1999/62/ES ter spodbujala izmenjavo najboljših praks s pomočjo strokovnih skupin in posebne spletne strani.

Prvi železniški paket: Direktiva 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/ES o razvoju železnic v Skupnosti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/13/ES z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala || Komisija se bo na ad-hoc srečanjih sestala z vsemi državami članicami, kjer bo pojasnila, kako naj poteka izvajanje prvega železniškega paketa.

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (prenova) - COM(2010) 475, 17.9.2010 || Kot del pomoči pri prenosu bo Komisija sprejela izvedbena pravila za zagotovitev enotne uporabe navedene direktive.

Četrti železniški paket: Zakonodajni predlog za revizijo Uredbe 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije in za spremembo smernic za interoperabilnost, varnost, homologacijo in spričevalo za železniške prevoznike. Zakonodajni predlog o dostopu do železniškega trga, ob upoštevanju ustrezne prilagoditve obstoječega pravnega reda v zvezi z dostopom do železniškega trga (prvega železniškega paketa in njegovih poznejših sprememb) Revizija Uredbe o javnih naročilih (Uredba (ES) št. 1370/2007) || Po sprejetju predlogov (predvidoma pred koncem leta 2012) namerava Komisija začeti študijo za oceno učinkovitosti izvajanja predlaganih ukrepov (zmanjšanje stroškov in skrajšanje trajanja postopka odobritve za železniški vozni park, kar pomeni lažji dostop do železniškega trga za nove prevoznike v železniškem prometu). V tem okviru bo proučila tudi izvajanje Uredbe št. 1370/2007, kakor je bila revidirana. Opravila bo zlasti analizo tržnega vpliva načrtovanega novega pravila, katerega cilj je uvedba konkurenčnih razpisnih postopkov za dodelitev javnih naročil železniških storitev. Komisija bo organizirala delavnico (-e) za spodbujanje izmenjave najboljših praks.

Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah || Komisija bo izvajala preverjanje skladnosti za vsak posamezen primer in leta 2013 poročala o stanju prenosa v državah članicah.

Uredba Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa || Komisija bo junija 2012 sprejela priporočilo o izvajanju načrtov izvedbe in ciljev. Spremljanje, primerjanje in pregled uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja se bodo izvedli ob pomoči neodvisnega organa za pregled uspešnosti. Komisija bo decembra 2012 sprejela priporočilo o spremljanju, ki bo vsebovalo smernice za države članice glede njihove obveznosti spremljanja ustreznega izvajanja načrtov izvedbe. Komisija bo izdala poročilo o izvajanju načrtov izvedbe in ciljev v letu 2013. Cilji EU za drugo referenčno obdobje (2015–2019) bodo določeni leta 2013. Kot je predvideno v uredbi o izvedbi, bo Komisija (s postopkom komitologije) v začetku leta 2013 spremenila uredbo o izvedbi in uredbo o pristojbinah, da načrt izvedbe razširi na celoten polet (od izhoda za vkrcanje do izhoda po pristanku) in da določi cilje na vseh štirih ključnih področjih za izvedbo (zmogljivost, stroškovna učinkovitost, varnost, okolje).

Direktiva 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih || Datum prenosa je 19. maj 2012. Komisija bo okrepila svoje sodelovanje z državami članicami skozi celotni proces izvajanja storitev „nacionalnega enotnega okenca“ (ta bo dokončno oblikovan do 1. junija 2015). Strokovna skupina držav članic (eMS) zagotavlja zlasti navodila za prenos v zvezi z usklajevanjem izvajanja in podrobna tehnična vprašanja (informacijske sisteme, postopke). Skupina spodbuja najboljše prakse in predstavlja rezultate izvajanja. Evropska agencija za pomorsko varnost skupini zagotavlja tehnično pomoč. Poleg tega je državam članicam ponujena podpora prek raziskovalnega projekta v okviru 7OP (eMar). Državam članicam se rezultati posredujejo prek skupine eMS, da se lahko pripravijo na izvajanje. V okviru razpisa za TEN-T leta 2012 je za november 2012 predviden pilotni projekt za izvajanje nacionalnih enotnih okenc. Konzorcij, ki je sestavljen iz 17 držav članic, je izrazil zanimanje za oddajo predloga v okviru tega razpisa.

Sklep št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (prenova) || Evropski koordinatorji državam članicam zagotavljajo podporo za učinkovito in pravočasno izvajanje prednostnih projektov. Vsakoletne konference „Dnevi TEN-T“ ponujajo priložnost za izmenjavo dobrih praks (naslednja konferenca se načrtuje jeseni leta 2012).

Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij || Odbor TEN-T sprejme letne in večletne delovne programe, ki določajo prednostne naloge financiranja. Razpisi za zbiranje predlogov se bodo začeli izvajati v letih 2012 in 2013, prav tako pa bo začet postopek za izbor projektov v okviru priprave instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2013. V tem okviru namerava Komisija organizirati informativne dneve, zagotavljala pa bo tudi spremljanje in pomoč za razvoj vrste projektov.

Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020, ki bo spremenila Uredbo (ES) št. 680/2007 (omenjeno zgoraj) || Letni delovni program TEN-T za leto 2012 bo spremenjen v tretji četrtini leta 2012, da se zagotovi proračun za LGTT (instrument poroštev za posojila za TEN-T), da se tako zagotovijo sredstva za pilotne faze projektnih obveznic. Komisija bo sodelovala z EIB, da bosta opredelili in izbrali projekte za pilotno fazo projektnih obveznic. Sredi leta 2013 se bodo izvedle študije, ki bodo vključene v vmesno poročilo o pilotni fazi pobude za projektne obveznice.

Enotni digitalni trg || Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih elektronskega poslovanja || Trenutno se pripravlja poglobljena ocena prenosa in izvajanja navedene direktive (končno poročilo bo pripravljeno avgusta 2012). Na podlagi rezultatov te študije bo Komisija ustrezno ukrepala. Delo strokovne skupine držav članic, ustanovljene v skladu z navedeno direktivo, bo še naprej prispevalo k razvoju pravnega in čezmejnega zagotavljanja spletnih proizvodov in storitev.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov – COM(2012)11, 25.1.2012 || Po sprejetju navedene uredbe bo Komisija državam članicam pomagala, da zagotovijo ustrezno izvajanje in uporabo v praksi.

Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta || Komisija zagotavlja okrepljeno pomoč pri prenosu, in sicer prek srečanj strokovnjakov držav članic in razvoja smernic, ki izvršilnim organom pomagajo pri pravilnem izvajanju informacijskih zahtev na digitalnem področju, določenih v Direktivi 2011/83/EU.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu – COM(2011) 635, 11.10.2011 || Po sprejetju navedene uredbe bo Komisija ponudila pomoč za zagotavljanje ustreznega izvajanja in uporabe v praksi.

Energija || Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (direktiva o električni energiji) || Datum prenosa je bil 3. marec 2011. Trenutno se opravlja poglobljena analiza že priglašenih ukrepov. 13 držav članic navedene direktive ni preneslo v celoti, vendar je Komisija že začela ustrezno ukrepati. Komisija bo tudi še naprej razpravljala z nacionalnimi organi o ustreznem izvajanju in delovanju navedene direktive v praksi, v te razprave pa bodo vključeni tudi nacionalni regulativni organi za energijo.

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (direktiva o plinu) || Datum prenosa je bil 3. marec 2011. Trenutno se opravlja poglobljena analiza priglašenih ukrepov. 12 držav članic navedene direktive ni preneslo v celoti, vendar je Komisija že začela ustrezno ukrepati. Komisija bo tudi še naprej razpravljala z nacionalnimi organi o ustreznem izvajanju in delovanju navedene direktive v praksi, v te razprave pa bodo vključeni tudi nacionalni regulativni organi za energijo.

Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS || Direktiva je bila prenesena v nacionalno zakonodajo vseh držav članic, vendar je bilo prejetih veliko število pritožb, ki se pregledujejo in kažejo na možnost neizpolnjevanja skladnosti. O izvajanju navedene direktive se redno razpravlja z državami članicami, tako dvostransko kot tudi v okviru usklajenega delovanja. Komisija pripravlja poročilo, ki se osredotoča na napredek držav članic pri izvajanju njihovih nacionalnih okvirnih ciljev, obravnavana pa bodo tudi širša vprašanja v zvezi z izvajanjem. Namen predlagane direktive o energetski učinkovitosti je nadalje opredeliti nekatere določbe Direktive 2006/32/ES, da bi tako olajšala njeno izvajanje.

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenova) || Datuma prenosov: 9. julij 2012 in 9. januar 2013 (odvisno od določb). Komisija bo po izteku rokov za prenos opravila sistematično preverjanje prenosov. Pomoč pri izvajanju bo zagotovljena z navodili, rednimi dvostranskimi srečanji z državami članicami in srečanji skupin strokovnjakov.

Ukrepi, ki jih je predlagala Evropska komisija v okviru Akta za enotni trg I in k prednostni obravnavi katerih sta se zavezala Parlament in Svet ter za katere bo Komisija zagotovila okrepljeno pomoč pri prenosu in/ali izvajanju:

1. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala, 7.12.2011 COM(2011) 860 final 2011/0417 (COD)

2. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe št. […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg, 19.12.2011 COM(2011) 883 final 2011/0435 (COD)

3. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, 13.4.2011 COM(2011) 215 final 2011/0093 (COD)

4. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov), 29.11.2011 COM(2011) 793 final 2011/0373 (COD) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spletnem reševanju potrošniških sporov (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov), 29.11.2011 COM(2011) 794 final 2011/0374 (COD)

5. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta, 1.6.2011 COM(2011) 315 final 2011/0150 (COD)

6. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, 19.10.2011 COM(2011) 665 final 2011/0302 (COD) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES, 19.10.2011 COM/2011/0658 final – 2011/0300 (COD) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, 19.10.2011 COM/2011/0650 final – 2011/0294 (COD) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES, 19.10.2011 COM/2011/0657 final – 2011/0299 (COD)

7. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in varnih storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu, 4.6.2012 COM/2012/238

8. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo, 7.12.2011 COM(2011) 862 final 2011/0418 (COD)

9. Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, 13.4.2011 COM(2011) 169 final 2011/0092 (CNS)

10. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, Bruselj, 21.3.2012 COM(2012) 131 final 2012/0061 (COD) Predlog uredbe Sveta o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, 21.3.2012 COM(2012) 130 final 2012/0064 (APP)

11. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij, 25.10.2011 COM(2011) 684 final 2011/0308 (COD)

12. Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih, 20.12.2011 COM(2011) 896 final 2011/0438 (COD)

[1]       Delovni dokument služb Komisije „Zagotavljanje uspešnega delovanja enotnega trga – letni pregled upravljanja za leto 2011“, SWD(2012) 25 final, 24.2.2012.

[2]       Glej na primer delovni dokument služb Komisije „Enotni trg z vidika ljudi: Pregled 20 ključnih vprašanj, ki zadevajo državljane in podjetja“, SEC(2011) 1003 final, 16.8.2011.

[3]       Sporočilo o izvajanju direktive o storitvah: partnerstvo za novo rast in storitve 2012–2015, COM(2012) 261

[4]       Poročilo skupine neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve na visoki ravni, 15. novembra 2011.

[5]       Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2011 o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu (2010/2289 INI) in Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (2010/2011 INI).

[6]       Zaostanek pri prenosu meri število direktiv, ki niso bile pravočasno prenesene.

[7]       Odstopanje od skladnosti meri število direktiv, proti katerim je bil zaradi neskladnosti začet postopek za ugotavljanje kršitev.

[8]       Zaradi njihove pomembnosti za rast Komisija meni, da bi države članice pri novih delih zakonodaje, vključenih v prilogo, morale pristati na to, da bi bil obseg teh delov zakonodaje širši od dogovorjenega v skupni politični deklaraciji z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (2011/C 369/02).   

[9]       Izračunano od dne, na katerega Komisija pošlje uradni opomin, do zaključka predhodnega postopka.

[10]     Ob upoštevanju dejstva, da se v nekaterih zapletenih primerih lahko upraviči tudi počasnejši napredek (Glej zadevo C-278/01, Komisija proti Španiji, 25. november 2003, zlasti odstavke 43 ff.).

[11]     Prim. Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij“, COM(2011) 803 final, 23.11.2011.

[12]     Glej Priporočilo Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (2009/524/ES) in Akt za enotni trg – 12 pobud za okrepitev rasti in zaupanja: „Skupaj za novo rast“, COM(2011) 206 final, 14.4.2011.

[13]     Glej Sporočilo „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“, COM(2010) 543 final, 8.10.2010 in Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (2003/C 321/01).

[14]     Prim. poročilo, „Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij“, zgoraj.

[15]     Npr. Forum za državljane o energiji.

[16]     V ta namen bi države članice morale dodatno razvijati centre za stike, glej poročilo o izvajanju storitev, ki je bilo sprejeto danes.

[17]     Prim. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg, COM(2011) 522.

[18]     Glej tudi program za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009.

[19]     Glej Delovni dokument služb Komisij „Krepitev učinkovitega reševanja težav na enotnem trgu – sprostitev celotnega potenciala mreže SOLVIT ob njeni 10. obletnici“, SWD(2012) 33 final, 24.2.2012.

[20]     Prim. Direktivo 2008/52 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah; Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških sporov – COM(2011) 793 final.

[21]     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spletnem reševanju potrošniških sporov – COM(2011) 794 final.

[22]     Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

[23]     Prim. Priporočilo Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga - 2009/524/ES..

[24]             Spremljanje proizvodnega trga, Evropska komisija, Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve (2010b).

[25]             Celovita predstavitev predlagane metodologije in kvantificirani rezultati bodo predstavljeni v študiji „Cena za Neevropo “, ki jo za Komisijo trenutno pripravljata podjetji London Economics in PWC in je pod tehničnim nadzorom Urada svetovalcev za evropsko politiko, objavljena pa bo jeseni leta 2012.

[26]     Klasifikacija NACE, dvomestna raven.