SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o politiki konkurence za leto 2011

Uvod

Leto 2011 je bilo leto pretresov. Finančna kriza se je v delih območja evra sprevrgla v dolžniško krizo, zaradi česar je bil omajan bančni sektor in ogrožena vzdržnost javnih financ mnogih evropskih vlad. Prav tako se je s krizo močno zavrlo kreditiranje realnega gospodarstva.

Tudi v takih gospodarskih razmerah je poštena konkurenca bistven pogoj za popolno uresničitev notranjega trga in eden ključnih sestavnih delov skupne strategije, ki prispeva k okrevanju evropskega gospodarstva ter svetovnemu razcvetu.

V tem sporočilu je nazorno prikazano, kako je Komisija v letu 2011 politiko konkurence uporabljala kot instrument za reševanje finančne in dolžniške krize. Ilustrirano je tudi, kako so politika konkurence in med letom sprejeti ukrepi za njeno uveljavljanje prispevali k doseganju širših ciljev politike konkurence, zastavljenih v okviru strategije Evropa 2020, ter krepili gospodarsko rast, zaposlovanje in konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Sporočilo, napisano v novi obliki, predstavlja okviren pregled dejavnosti Komisije na področju politike konkurence v letu 2011 s posebnim poudarkom na finančnih storitvah ter živilskem in letalskem sektorju. Z novo strukturo želi Komisija nazorneje pojasniti, kako izvaja politiko konkurence in kako ta prispeva k evropskemu gospodarstvu in povečanju blaginje državljanov EU.

V poglavju o medinstitucionalnih odnosih sta opisana stalni dialog z Evropskim parlamentom in odzivanje Komisije na njegove zahteve. Dodatne informacije so na voljo v podrobnejšem delovnem dokumentu služb Komisije in na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco.

1. POLITIKA KONKURENCE V TRENUTNIH GOSPODARSKIH RAZMERAH

Šibko gospodarsko okrevanje, zabeleženo v letu 2010 in v začetku leta 2011, se ni nadaljevalo vse leto. Zadnje mesece so zaznamovali vse večja nestabilnost in težave javnega sektorja. Države članice so še naprej pomagale finančnim institucijam. Mnoge od njih so se morale za pomoč pri reševanju svojih likvidnostnih težav obrniti na centralne banke. Javnofinančni primanjkljaji držav so postali zaskrbljujoči z ozirom na državno tveganje, kar je povzročilo motnje na finančnih trgih.

Finančna kriza je imela pretresljiv učinek na realno gospodarstvo, saj se je zaradi nje zmanjšal obseg posojil gospodinjstvom in podjetjem, kar je posredno močno vplivalo na naložbe in zaposlovanje. Več držav članic je moralo uvesti stroge varčevalne ukrepe in zmanjšati javno porabo, namesto da bi okrepile naložbe v ukrepe, namenjene ponovnemu zagonu gospodarstva.

EU je takoj po izbruhu krize prevzela koordinacijo evropskega svežnja gospodarskih spodbud, da bi spodbudila okrevanje gospodarstva. Sistem državnih pomoči je uporabljala odločno, vendar prožno, da bi preprečila izkrivljanje konkurence. Hkrati je od bank zahtevala, da se prestrukturirajo in odpravijo pomanjkljivosti v svojih poslovnih modelih. Po prvem sklopu „izrednih“ ukrepov je začela Komisija izvajati program reform za odpravo bolj strukturnih pomanjkljivosti finančnega sektorja, in sicer na podlagi nazorne, celovite in usklajene sheme ukrepov z dogovorjenim časovnim razporedom in rokom za dokončanje[1]. Navedeni program je povezan s splošno strategijo Komisije za rast in delovna mesta, saj je stabilnost finančnega sektorja nedvomno eden ključnih ciljev letnega pregleda rasti[2]. Komisija je naknadno uvedla tudi zakonodajne pobude za spremembo regulative finančnega sektorja. Njihov glavni namen je ponovna usmeritev tega sektorja k izpolnjevanju njegovih osnovnih nalog – zadovoljevanju finančnih potreb podjetij in gospodinjstev.

Prispevek politike državne pomoči k finančni stabilnosti

Okvir EU za državne pomoči je še vedno edinstveno orodje za usklajevanje na ravni EU

Zaradi zaostritve dolžniške krize v poletnih mesecih so se države članice in Komisija dogovorile o svežnju ukrepov za okrepitev kapitala bank ter zagotovitev jamstev za njihove obveznosti (bančni sveženj)[3]. Komisija je 1. decembra podaljšala izredne ukrepe na področju državne pomoči za finančni sektor, pri čemer je pojasnila in posodobila pravila o oblikovanju cen in druge pogoje[4]. Ko se bodo razmere ustalile, bo oblikovan trajnejši sklop pravil o državni pomoči za banke.

Od začetka krize do 31. decembra 2011 je bilo za reševanje in prestrukturiranje evropskih bank porabljenih 1,6 bilijona EUR v obliki državnih pomoči. Komisija je sprejela 39 odločitev o pomoči za prestrukturiranje, pri čemer sama spremlja dejansko izvajanje načrtov prestrukturiranja. V 24 bankah postopek prestrukturiranja še ni končan. Komisija je odobrila tudi nacionalne sheme v 20 državah članicah, pri katerih se uporablja izbor orodij, uvedenih med krizno ureditvijo. Med njimi so kapitalski vložki, pomoč pri odprodaji oslabljenih sredstev in jamstva.

Svet za ekonomske in finančne zadeve je oktobra sklenil, da mora okvir EU za državne pomoči ostati edino orodje za usklajevanje na ravni EU in da kratko- oziroma srednjeročno ni treba pripraviti drugega okvira. Komisija je z uporabo instrumenta državne pomoči spodbudila prestrukturiranje bank, pri čemer je ohranjala enake konkurenčne pogoje na trgu. Določitev pogojev za krizna pravila o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank je imela trojni cilj: zaščito finančne stabilnosti, ohranitev notranjega trga in prestrukturiranje prejemnikov pomoči za dolgoročno sposobnost preživetja. Banke so morale opustiti finančno nevzdržne poslovne modele, ki temeljijo na prekomerni uporabi finančnih vzvodov in premočnem zanašanju na kratkoročno refinanciranje na finančnih trgih. Pozvane so bile, naj se znova osredotočijo na svojo osnovno dejavnost. Komisija je edina institucija, ki izrecno nalaga pogoje za porazdelitev bremena pri ukrepih državnega reševanja bank, s čimer zmanjšuje moralno tveganje v prihodnosti.

Komisija je v odgovor na poziv Evropskega parlamenta[5] pripravila delovni dokument svojih služb, v katerem je razložila, kako se je z uveljavljanjem politike državne pomoči odzivala na finančno in gospodarsko krizo[6].

Svoj pristop do nesolventnih bank je uporabljala tudi v letu 2011, in sicer s sprejetjem številnih pomembnih sklepov o državni pomoči. Dober zgled je Irska banka v težavah Anglo Irish Bank[7] . Komisija je odobrila načrt, ki so ga predložili irski organi in v katerem je bilo predvideno skupno prenehanje dejavnosti bank Anglo Irish Bank in Irish Nationwide Building Society v obdobju desetih let. Drugi dobro znan primer je nemška deželna banka WestLB [8], ki je že dolgo v težavah. Banka WestLB se bo v končni fazi razdelila; preostala aktiva in pasiva bo prenesena na slabo banko, ki bo likvidirana. Do 30. junija 2012 bo banka WestLB prenehala svoje bančne dejavnosti in odtlej zagotavljala zgolj storitve upravljanja premoženja. Na trgu bo ostal le majhen del njenih najbolj konservativnih poslovnih dejavnosti, in sicer storitve majhnim lokalnim hranilnicam, pa še to bo prevzela banka Landesbank Hessen-Thüringen (Helaba).

Bankam, ki so se močno zanašale na državno pomoč, se lahko dovoli, da ostanejo na trgu, če je verjetno, da bodo lahko z delom svojih dejavnosti znova uspešno poslovale. Pri tem je nujno, da precej zmanjšajo obseg dejavnosti in korenito spremenijo poslovni model ter se osredotočijo zgolj na donosne dejavnosti. Navedeni pristop nazorno prikazuje odobritev prestrukturiranja nemške banke Hypo Real Estate[9] . Banka bo ohranila le 15 % bilance stanja, ki jo je vodila pred krizo, ter postopno ukinila številne poslovne linije. Podobno je Komisija odobrila pomoč za prestrukturiranje še eni nemški banki, HSH Nordbank [10], saj se je banka zavezala, da bo z ukinitvijo nekaterih poslovnih linij zmanjšala bilanco stanja banke za 61 % v primerjavi z obsegom pred krizo. Enak pristop je uporabila tudi v primeru manjših bank. Na primer banka Eik [11] na Danskem je bila razdeljena na slabo banko, za katero se je začel postopek likvidacije, dobri del banke pa je bil odprodan s postopkom zbiranja ponudb. Podobna rešitev je bila izbrana za avstrijsko banko Kommunalkredit [12], ki jo je bilo treba v okviru reševanja nacionalizirati. Poslovne dejavnosti banke so bile razdeljene na nestrateške dejavnosti (za katere je bila predvidena likvidacija) in strateške dejavnosti (ta del je ustrezal približno 40 % bilance stanja), ki bodo ponovno privatizirane.

V primeru banke ABN Amro Bank [13] je bila državna pomoč potrebna zlasti zaradi posebnosti odcepitve: nizozemska banka se je odcepila od skupine Fortis, ki je bila v težavah, in od nekdanje skupine ABN Amro Group. Ta poslovna subjekta nista imela dovolj kapitala, da bi se uspešno spopadla s krizo in financirala združitev. Komisija je upoštevala dejstvo, da banka ni potrebovala pomoči predvsem zaradi slabega upravljanja ali pretirano tveganega poslovanja, zato je od nje zahtevala zgolj zaščitne ukrepe v zvezi z ravnanjem (tj. ni zahtevala odprodaje poslovnih dejavnosti banke).

Posebni položaj držav z dogovorjenim programom

Politika konkurence prispeva k finančni stabilnosti in strukturnim reformam, povezanim s prilagoditvenimi programi

Kriza je v večini držav članic povzročila večja gospodarska neravnovesja in od leta 2010 so se morale nekatere zateči k zunanji pomoči Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada. Finančna stabilnost je resnično izredno pomembna za Evropsko unijo, saj so tri od teh držav (Grčija, Irska in Portugalska) tudi članice širšega območja evra. Za te tako imenovane države z dogovorjenim programom so bili uvedeni programi za gospodarsko prilagoditev. Ti programi nalagajo številne pogoje, ki so lahko med drugim prestrukturiranje finančnega sektorja in izvedba strukturnih reform v drugih gospodarskih sektorjih, upravi in sodstvu[14]. Z vidika strukture gospodarstva lahko programi med drugim vključujejo privatizacijo in/ali prestrukturiranje državnih podjetij. Ob tem se lahko pojavijo vprašanja v zvezi z državno pomočjo, ki jih bo morala Komisija brez odlašanja rešiti, da bo mogoče programe uspešno izvajati. Cilji privatizacije so še zlasti pomembni za Grčijo, Portugalsko in Romunijo. Namen programov za navedene države članice je tudi zagotoviti, da bi bil sistem uveljavljanja konkurenčnega prava kar najbolj učinkovit in uspešen, pri čemer nacionalni organi za konkurenco zahtevajo večja pooblastila in več (človeških) virov.

Komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka so pozorno spremljale postopek prestrukturiranja finančnega sektorja v državah z dogovorjenim programom, da bi zagotovile, da ogromna podpora, potrebna za obstoj zadevnih institucij v težkih makroekonomskih razmerah, ne bi neupravičeno izkrivljala konkurence. Komisija je tem trem državam v območju evra dovolila, da podaljšajo obstoječe sheme bančnih garancij in dokapitalizacijske sheme. Ob tem je preverila, ali je državna pomoč omejena na najnižji potrebni znesek in moralno tveganje ustrezno obravnavano. Za ta namen od bank zlasti zahteva, da po eni strani povrnejo in na koncu poplačajo prejeto pomoč, po drugi pa prevzamejo del bremena prestrukturiranja ter sprejmejo ukrepe za odpravo izkrivljanja konkurence, ki ga je povzročila pomoč.

V Grčiji je položaj zelo kompleksen. Bančni sektor bremenita globoka recesija in lastništvo velikega števila državnih obveznic. Prestrukturiranje bank, ki so od leta 2009 prejele državno pomoč, se nadaljuje v še vedno zelo težkih razmerah. Načrt za prestrukturiranje kmetijske banke Grčije (ATE) je bil odobren 23. maja. Po delnih odpisih septembra zaradi sodelovanja banke pri udeležbi zasebnega sektorja, o kateri je bilo odločeno julija 2011, je morala država banko znova dokapitalizirati. Ta dokapitalizacija zahteva predložitev posodobljenega načrta prestrukturiranja. Sklep Evropskega Sveta z dne 27. oktobra, da se poveča prispevek zasebnega sektorja za reševanje Grčije, in sicer ne več z 21-odstotnim, ampak s 50-odstotnim zmanjšanjem nominalne vrednosti njenih državnih obveznic, bo močno vplival na grške banke, in sicer sorazmerno z deležem državnih obveznic, ki jih imajo v lasti. Za zapolnitev nastalih potreb po kapitalu je v drugem programu za Grčijo, ki je bil sprejet na isti dan, predviden precej okrepljen proračun za pomoč bankam. Komisija bo pozorno spremljala tudi porabo teh sredstev.

Za razliko od grške irska dolžniška kriza izvira iz ogromnih izgub, ki so jih banke utrpele po poku nepremičninskega balona. Program Komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke z dne 28. novembra 2010 ima proračun v višini 85 milijard EUR, od česar je 35 milijard EUR namenjenih finančnemu sektorju. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za izpolnitev ciljev dokapitalizacije, prestrukturiranja in razdolževanja, določenih v programu. Kar zadeva dokapitalizacijo, so organi v okviru skrbnega pregleda kapitalske ustreznosti (Prudential Capital Adequacy Review) za leto 2011 izvedli izčrpno analizo kapitalskih zahtev štirih preostalih irskih bank (BOI, AIB/EBS in IL&P). Pregled je vključeval analizo pričakovanih izgub pri posojilih, ki so jih pripravili zunanji neodvisni svetovalci. Zajel je pričakovane izgube na posojilnem portfelju in stroške postopka razdolževanja, ki so potrebni za zmanjšanje bank na vzdržno velikost ter zmanjšanje njihove odvisnosti od financiranja centralne banke. Irski organi so dokapitalizirali banke do v programu določenega roka, tj. 31. julija. Porabili so precej manj sredstev, kot so za to prvotno namenili, in sicer zahvaljujoč upravljanju obveznosti, ki so ga izvajale banke, ter udeležbi zasebnega sektorja pri zbiranju kapitala banke BOI. Julija so irski organi predstavili načrte za prestrukturiranje bank, ki vsebujejo posamezne cilje razdolževanja in druge ukrepe. Načrt za banko BOI je bil odobren v skladu s pravili o državni pomoči 20. decembra, drugi pa so trenutno v postopku ocenjevanja.

Maja sta se Svet za ekonomske in finančne zadeve in izvršilni odbor Mednarodnega denarnega sklada dogovorila o svežnju ukrepov za pomoč Portugalski v vrednosti 78 milijard EUR. Da bi se okrepilo zaupanje v finančni sektor, program od bank zahteva, da se redno razdolžujejo in razpolagajo z višjimi ravnmi kapitala. Tako je bila uvedena nova shema dokapitalizacije, katere proračun je bil povišan s 3 milijard EUR na 12 milijard EUR. Banke, ki bodo prejemale to kapitalsko podporo, bodo morale v skladu s pravili o državni pomoči Evropski komisiji predložiti načrt prestrukturiranja. Glede pomoči, dodeljene banki BPN (Banco Português de Negócios), ki je bila nacionalizirana novembra 2008, je bil uveden formalni postopek za ugotovitev združljivosti državne pomoči z notranjim trgom. Formalna odločitev naj bi bila sprejeta spomladi 2012.

Uveljavljanje protimonopolnih pravil spodbuja pošteno konkurenco in preglednost na finančnih trgih

Evropa potrebuje pregledne, odprte in inovativne finančne trge

Finančni trgi tako kot kateri koli drugi trgi zagotavljajo učinkovitejše storitve, če so odprti in konkurenčni. In prav to skuša Komisija doseči s protimonopolnimi preiskavami na neorganiziranem trgu izvedenih finančnih instrumentov, v sektorju plačilnih storitev ter pri razširjanju podatkov o transakcijah in finančnih informacij na trg.

Izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na neorganiziranem trgu, in posli kreditne zamenjave

Med nedavno finančno krizo je postalo očitno, da je trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in finančnimi instrumenti na neorganiziranem trgu premalo pregledno. Skupina G20 je na srečanju na vrhu v Pittsburghu leta 2009 na podlagi izkušenj, pridobljenih v krizi, soglašala, da je treba nujno izboljšati preglednost manj organiziranih trgov in nadzor nad njimi, še zlasti kar zadeva izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na neorganiziranem trgu. Komisija je zato leta 2010 predlagala, da se reguliranje poslov kreditne zamenjave[15] in drugih izvedenih finančnih instrumentov na neorganiziranem trgu izboljša s pomočjo Uredbe o infrastrukturi evropskega trga[16]. Poleg tega je oktobra 2011 predstavila predloge za spremembo Direktive o trgih finančnih instrumentov, da bi se preglednost trgovanja na neorganiziranih trgih še povečala[17].

Protimonopolne preiskave v zvezi s posli kreditne zamenjave (CDS) in Euribor, ki še potekajo

Politika konkurence podpira te zakonodajne pobude. Pomanjkanje preglednosti na trgu lahko koristi nekaterim akterjem na trgu, ki jim je zato v interesu, da se ta nepreglednost ohrani, kar pa lahko škoduje novim subjektom, ki vstopajo na trg, in končnim potrošnikom. Na splošno so finančne informacije izredno pomembne za finančne trge in dovzetne za tveganje nedovoljenega dogovarjanja ali zlorabe, zato jih organi, pristojni za konkurenco, upravičeno še posebej budno spremljajo.

V letu 2011 je Komisija začela dve protimonopolni preiskavi v zvezi z morebitnim nedovoljenim dogovarjanjem in/ali zlorabami prevladujočega položaja, v katerih naj bi sodelovale investicijske banke na trgih za podatke o trgovanju s CDS in kliring CDS[18]. Prva protimonopolna zadeva se nanaša na 16 investicijskih bank in družbo Markit, vodilnega ponudnika finančnih informacij o trgu CDS. Komisija preiskuje, ali so se stranke nedovoljeno dogovarjale in/ali morda zlorabile prevladujoči položaj, da bi pridobile nadzor nad finančnimi informacijami o CDS. Druga zadeva se nanaša na devet posredniških bank in družbo ICE Clear Europe, vodilno klirinško hišo za CDS. Komisija bo preiskala zlasti, ali so imele ugodnejše cene, ki jih je devetim bankam odobrila družba ICE, učinek zadržanja teh bank v sistemu ICE v škodo drugih konkurenčnih klirinških sistemov.

Poleg tega je Komisija oktobra v več državah članicah izvedla nenapovedane preiskave v poslovnih prostorih več družb, dejavnih v sektorju izvedenih finančnih produktov, vezanih na evropsko medbančno obrestno mero (Euribor), saj je sumila, da so navedene družbe kršile protimonopolna pravila EU.

Protimonopolno ukrepanje Komisije in njeni regulativni ukrepi se dopolnjujejo, saj je njihov skupni cilj zagotovitev varnih, trdnih in učinkovitih finančnih trgov.

Enotno območje plačil v evrih (SEPA)

Ključ do ustaljenega enotnega trga in gospodarskega povezovanja so homogeni, učinkoviti in inovativni plačilni trgi. Enotno območje plačil v evrih je odličen primer, kako lahko in kako naj bi samourejanje, reguliranje in izvajanje konkurenčne zakonodaje skupaj prispevali k oblikovanju odprtih, učinkovitih in inovativnih tržnih struktur. Ta večdelni pristop se je izkazal za zelo uspešnega leta 2010 pri sprejetju predloga Komisije za uredbo za spodbuditev prehoda iz trenutnih domačih shem na novo vseevropsko shemo SEPA za kreditna plačila in direktne obremenitve.

Predlagana uredba obravnava tudi vprašanje medbančnih provizij za financiranje modela direktnih obremenitev SEPA (SDD), saj panoga zahteva večjo jasnost in predvidljivost glede zakonitosti takih kolektivnih sporazumov. Glavni cilji predloga Komisije o medbančnih provizijah vključujejo vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med ponudniki plačilnih storitev, oblikovanje enotnega trga za kreditna plačila in plačila z direktno obremenitvijo, spodbujanje prehoda na shemo SDD ter uveljavitev učinkovitih storitev direktne obremenitve. Parlament je sprejel uredbo na plenarnem zasedanju 14. februarja 2012 (po sprejetju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve[19]), Svet pa 28. februarja. Veljati bo začela po objavi v drugem četrtletju leta 2012.

Standardizacija elektronskih plačil

Poleg teh zakonodajnih pobud želi Komisija odpraviti ovire za nove akterje na trgu in za inovacije, in sicer z izvajanjem protimonopolnega nadzora, da bi tako spodbujala učinkovite vseevropske plačilne sisteme, ki bi znižali stroške plačil, ponujali inovativne načine plačevanja in navsezadnje poenostavili trgovino v EU. Septembra 2011 je začela protimonopolno preiskavo v zvezi s postopkom standardizacije za plačila prek interneta (elektronska plačila), ki ga je uvedel Evropski svet za plačila[20]. Glavni namen preiskave bo ugotoviti, ali postopek standardizacije omejuje vstop novim akterjem na trg oziroma omejuje inovacije, na primer z izključevanjem novih akterjev in ponudnikov plačilnih storitev, ki niso pod nadzorom banke.

Sektor podatkov o finančnih storitvah

Dobro delujoči finančni trgi se opirajo na dostop do informacij ter razpoložljivost visokokakovostnih in pravočasnih tržnih podatkov o ceni in strukturi finančnih instrumentov. Za trge za zagotavljanje finančnih informacij je pogosto značilna visoka stopnja koncentracije. To pomeni, da imajo glavne globalne finančne institucije in glavni globalni ponudniki tovrstnih informacijskih storitev pomembno tržno moč. Zaradi panožne standardizacije se lahko na takih trgih razvijejo dejanski standardizirani proizvodi, storitve, identifikatorji finančnih instrumentov in kazalniki. Komisija trenutno preiskuje več vprašanj v tem sektorju (vključno z dostopom do informacij ali storitev, oblikovanjem standardov, pravicami intelektualne lastnine in interoperabilnostjo med različnimi proizvodi ali storitvami).

Pravno zavezujoče obveznosti za enolične oznake vrednostnih papirjev (ISIN)

Enolične oznake vrednostnih papirjev so 12-mestne alfanumerične kode, ki se uporabljajo za enotno identifikacijo vrednostnih papirjev ob trgovanju in poravnavi, vendar ne vsebujejo informacij o značilnostih finančnih instrumentov. Komisija je začela preiskavo, ker je družba Standard & Poor’s za uporabo evidenc ISIN zaračunavala licenčnino, 15. novembra pa je za zavezujoče v petletnem obdobju določila zaveze, ki jih je ponudila navedena družba. Ponujene zaveze so dvojne: prvič, posrednim končnim uporabnikom ne bo več treba plačevati licenčnine za uporabo ISIN evidenc družbi S&P, in drugič, S&P bo ponudila tudi novo storitev, ki bo zajemala samo ISIN evidence, po ceni 15 000 USD na leto za zagotavljanje nove storitve ponudnikom informacijskih storitev ter neposrednim končnim uporabnikom.

Bonitetne agencije

Bonitetne agencije so podjetja, ki dodeljujejo bonitetne ocene izdajateljem nekaterih vrst dolžniških instrumentov (na primer državam) in tudi samim dolžniškim instrumentom (tj. državnemu dolgu). Te ocene uporabljajo investitorji, izdajatelji, investicijske banke, borznoposredniške družbe in vlade. Ocene so postale pomembni parametri za oceno tveganja, povezanega s finančnimi naložbami.

Ob pretresih finančne krize so se pojavili pomisleki glede trga bonitetnih agencij in načina delovanja nekaterih družb, ki delujejo na tem področju. Komisija je novembra predlagala spremembe veljavne uredbe o bonitetnih agencijah[21], da bi rešila nekatere težave zaradi prekomernega zanašanja na bonitetne ocene in težave, povezane z navzkrižji interesov, tržno strukturo in odgovornostjo bonitetnih agencij. Komisija prav tako še naprej spremlja stanje konkurenčnosti na trgu bonitetnih agencij, ki ima oligopolno strukturo in na katerega novi akterji le težko vstopajo. Doslej na tem trgu niso bili odkriti nobeni znaki protikonkurenčne prakse.

Prispevek uporabe pravil EU o združitvah k ohranjanju poštene konkurence na finančnih trgih

Trgovalne in potrgovalne infrastrukture za gotovino in izvedene finančne instrumente, ki delujejo na varen, učinkovit in konkurenčen način, so bistveni sestavni deli sodobnih in dinamičnih kapitalskih trgov, ki podjetjem in investitorjem omogočajo, da ostajajo konkurenčni na evropski in svetovni ravni. Ker so borze ključni akterji na kapitalskih trgih, je konkurenca med njimi izredno pomembna.

Konkurenca pri izmenjavah evropskih izvedenih finančnih instrumentov

Nemška borza (Deutsche Börse – ki ima med drugim v lasti frankfurtsko borzo) in upravljavec borz NYSE Euronext (ki ima med drugim v lasti newyorško, pariško, bruseljsko, amsterdamsko in lizbonsko borzo) sta 29. junija Komisiji na podlagi Uredbe EU o združitvah[22] priglasili predlog svoje združitve. S transakcijo bi se združili vodilni evropski borzi, ki opravljata storitve celotnega življenjskega ciklusa trgovanja ter obračunavanja in poravnav finančnih instrumentov (gotovinskih in izvedenih finančnih instrumentov). Po začetni tržni preiskavi je Komisija začela podrobno preiskavo s posebnim poudarkom na trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, saj bi transakcija združila dve največji borzi izvedenih finančnih instrumentov[23] za tovrstne evropske instrumente. Ugotovila je, da bi združitev pomenila skoraj monopolni položaj na področju evropskih finančnih izvedenih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, zaradi česar bi bila bolj omejena prosta konkurenca, prav tako pa bi bile omejene inovacije. To bi vplivalo na pokojninske sklade, vzajemne sklade in banke, ki poslujejo s prebivalstvom, pa tudi na poklicne posrednike in investicijske banke. Brez dostopa do razširjenih sistemov za potrgovalno obračunavanje (tj. prisotnosti zaprtega vertikalnega modela) bi bilo konkurenčnim platformam za izvedene finančne instrumente težje vstopiti na trg, za katerega so že značilne velike ovire za vstop. Priglasitelja sta trdila, da bi združitev prinesla precejšnje povečanje učinkovitosti. Vendar pa bi bile tovrstne koristi znatno manjše, kot sta trdila priglasitelja, in delno bi jih bilo mogoče doseči tudi brez združitve. V vsakem primeru povečanje učinkovitosti ne bi bilo dovolj veliko, da bi odtehtalo škodo za stranke, ki bi nastala zaradi združitve in oblikovanja skorajšnjega monopola. Morebitne koristi najverjetneje tudi ne bi v celoti dosegle strank. Priglasitelja sta predlagala ukrepe za odpravo pomislekov Komisije, vendar so bili ti zavrnjeni kot nezadostni.

2. POLITIKA KONKURENCE V šIRšEM OKVIRU

Ob upoštevanju navedenega je bil večji del ukrepov Komisije na področju politike konkurence in njenega izvajanja v letu 2011 namenjen odpravljanju posledic krize na finančnih trgih.

Vendar spodbujanje in uveljavljanje konkurence prispevata tudi k izpolnjevanju širših dolgoročnejših ciljev, kot so povečanje blaginje potrošnikov, podpora rasti, zaposlovanju in konkurenčnosti v EU skladno s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[24].

[pic]

V strategiji so opredeljeni konkretni cilji, ki jih je treba doseči v naslednjem desetletju na področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, migracije, poraba energije in inovacije, pa tudi mejniki za učinkovito rabo virov, da bi se uspešno spoprijeli s posledicami finančne krize in da bi EU lahko znova dosegala načrtovano gospodarsko rast. Konkurenca in močna politika konkurence, ki jo oblikujejo in izvajajo Evropska komisija in države članice v okviru Evropske mreže za konkurenco, sta odločilni za zagotovitev, da bodo cilji strategije Evropa 2020 resnično izpolnjeni, saj konkurenca neposredno vpliva na ključne gonilne sile za rast produktivnosti.

Trden okvir za uveljavljanje pravil konkurence

Leto 2011 je bilo pomembno tudi za procesnopravna vprašanja v zvezi z institucionalnim okvirom EU za uveljavljanje konkurenčnega prava. Evropsko sodišče za človekove pravice[25] in Sodišče[26] sta potrdili, da institucionalni okvir za uveljavljanje konkurenčnega prava, v skladu s katerim upravni organ, kot je Komisija, sprejema odločitve, v zvezi s katerimi je predpisana možnost celovite sodne presoje, zagotavlja ustrezno zaščito temeljnih pravic oseb, na katere se nanašajo navedene odločitve. Komisija je trdno odločena, da bo še izboljšala svoje preiskovalne postopke in povečala njihovo preglednost. To dokazuje sprejetje svežnja ukrepov v letu 2011[27], in sicer obvestila o dobrih praksah za izvajanje postopkov na podlagi členov 101 in 102 PDEU[28] (podobne dobre prakse so že na voljo na področju nadzora nad združitvami in državne pomoči), revidiranega mandata pooblaščenca za zaslišanje[29] (razširitev vloge pooblaščenca za zaslišanje na preiskovalno fazo) in dokumenta služb Komisije o predložitvi ekonomskih dokazov[30]. Namen tega svežnja je povečati preglednost in vsem stranem zagotoviti pomoč pri sodelovanju s Komisijo in pooblaščenci za zaslišanje v preiskavah protimonopolnih ravnanj in združitev.

Smotrnejša pravila za nadomestila za izpolnjevanje obveznosti javne službe

Novi sveženj o storitvah splošnega gospodarskega pomena[31] državam članicam zagotavlja preprostejši, jasnejši in prožnejši okvir za zagotavljanje visokokakovostnih javnih storitev za državljane. Države članice lahko v veliki meri svobodno opredelijo storitve splošnega pomena, vendar mora Komisija zagotoviti, da javna sredstva, dodeljena za opravljanje tovrstnih storitev, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence na enotnem trgu. Prej so bile obveznosti priglasitve Komisiji oproščene le bolnišnice in socialna stanovanja, z novim svežnjem pa so te obveznosti oproščene še številne druge socialne storitve, in to ne glede na znesek prejetega nadomestila. Storitve morajo zadovoljiti družbene potrebe (npr. zdravje in dolgoročno oskrbo, otroško varstvo, dostop do trga dela in ponovno vključitev vanj, socialna stanovanja, varstvo in socialno vključenost ranljivih skupin). Nasprotno pa bo Komisija izvajala ostrejši nadzor nad drugimi storitvami splošnega gospodarskega pomena, za katere je predvideno nadomestilo, ki presega 15 milijonov EUR na leto.

2.1. Kako konkurenca krepi blaginjo potrošnikov

V težkih časih lahko vzniknejo razlogi za protekcionistično ravnanje. Vendar pa, kot se je že pokazalo v preteklosti, spodbujanja in uveljavljanja konkurence v času gospodarske krize ni mogoče omejiti, saj bi vsako popuščanje v konkurenčnem okviru poslabšalo srednje- do dolgoročni trend rasti.

Potrošniki veliko pridobijo z dostopom do odprtih in konkurenčnih trgov

Komisija se nenehno prednostno ukvarja z bojem proti nedovoljenemu dogovarjanju in zlorabam prevladujočega položaja. V letu 2011 je sprejela štiri sklepe v zvezi s karteli, vključno z dvema, ki sta se nanašala na potrošniško blago (potrošniški detergenti in eksotično sadje), s katerimi je 14 podjetjem naložila za več kot 614 milijonov EUR glob[32]. V treh od štirih sklepov je bila dogovorjena poravnava. Poravnave so pomembne, ker Komisiji omogočajo, da hitreje ukrepa ter tako prihrani čas in sredstva. Prispevajo tudi k povečanju odvračilnega učinka boja Komisije proti kartelom.

Potrošniki so tudi tisti, ki imajo glavno korist od junija sprejete odločbe proti prvotni poljski telekomunikacijski družbi, ki je več kot štiri leta zatirala razvoj konkurence na trgu širokopasovnih povezav na Poljskem[33]. Komisija je postopek v tej zadevi začela na lastno pobudo v letu 2009, ko je ugotovila, da ima Poljska eno izmed najnižjih stopenj širokopasovne pokritosti v Evropi, da so se morali potrošniki zadovoljiti z nižjimi hitrostmi povezav in da so se jim zaračunavale precej višje mesečne cene za oglaševani Mbit/s kot v drugih državah članicah (ki so med najvišjimi med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

Komisija varuje konkurenco in povečuje blaginjo potrošnikov tudi pri uporabi svoje politike glede združitev. Prizadeva si namreč za ravnovesje med gospodarskimi koristmi združitev in drugimi elementi, kot so cena, izbira, kakovost ali inovacije. Ta pristop se je izkazal za učinkovitega v informacijskem sektorju, v katerem je Komisija proučila in odobrila združitve med konkurenti na že koncentriranih trgih, kot je proizvodni sektor trdih diskov[34], in načrte nekaterih družb za spremembo njihovih poslovnih modelov (npr. ko je družba Intel, ki proizvaja čipe, kupila družbo McAfee, ki je ponudnik varnostnih informacijskih rešitev, pod pogojem, da se je slednja zavezala k zagotovitvi interoperabilnosti[35]) ali načrte za diverzifikacijo njihovega portfelja dejavnosti (npr. ko je družba Microsoft, ki proizvaja računalniške operacijske sisteme, kupila družbo Skype, ki je ponudnik internetne govorne in video komunikacije[36]). Potem ko je Komisija odobrila skupna podjetja, ki so utrla pot uvajanju novih železniških storitev za visoke hitrosti na progah Pariz–Milano[37] in Dunaj–Salzburg[38], ki konkurirajo z obstoječimi storitvami železniškega prevoza, ki jih opravljajo uveljavljeni operaterji, naj bi imeli potrošniki korist tudi od širše izbire in ugodnejših cen potovanj z železnico po nekaterih evropskih progah.

Izboljšanje blaginje potrošnikov: praktični primer sektorja živil

Naraščajoče in nestalne cene živil bi lahko povzročile škodo evropskemu gospodarstvu

Živilski sektor lepo ponazarja, kako lahko spodbujanje in uveljavljanje konkurence učinkovito prispevata k izboljšanju blaginje potrošnikov, saj v njem državljani vsakodnevno občutijo spremembe razmer na trgu. Hrana predstavlja velik del proračuna državljanov. V povprečju so stroški hrane znašali približno 14,1 % skupnih gospodinjskih izdatkov v EU v letu 2011[39].

Prehranska veriga povezuje tri pomembne sektorje evropskega gospodarstva: (1) kmetijsko pridelavo, (2) živilsko predelavo in (3) distribucijo (na debelo in drobno). Ti imajo pomembno vlogo v gospodarskem, družbenem in političnem življenju Evropejcev in veliko prispevajo k dodani vrednosti EU, trgovini in zaposlovanju, zlasti na podeželju[40]. Od sredine leta 2007 naprej so se cene hrane močno povišale na vseh ravneh dobavne verige in potrošniške cene hrane so začele močno vplivati na skupno inflacijo[41]. Hkrati se je povečala nestanovitnost cen, zlasti cen živil, ki jih določajo proizvajalci.

Komisija se je odzvala z več ukrepi

Naraščajoče in nestabilne cene živil so povečale ozaveščenost oblikovalcev politik in regulatorjev o morebitnih težavah v prehranski verigi, v zvezi s katerimi je treba ukrepati. Komisija je leta 2010 na ravni EU ustanovila forum na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano z mandatom do konca leta 2012[42]. Forum združuje več pobud Komisije na različnih področjih politik, v njegovem okviru pa različne vidike prehranske verige obravnava več strokovnih platform. Med njimi so z vidika politike konkurence pomembne zlasti tri: (i) platforma za pogodbena razmerja za poslovanje med podjetji (B2B), (ii) strokovna skupina za razvoj orodja za spremljanje cen živil in (iii) platforma za konkurenčnost agroživilske industrije.

Na primer, delo platforme za pogodbena razmerja za poslovanje med podjetji zajema obravnavanje pomislekov glede neenake pogajalske moči v verigi preskrbe s hrano, ki se pogosto pojavljajo v zvezi z izvajanjem konkurenčne zakonodaje. V okviru te platforme so se zainteresirane strani dogovorile o skupnih načelih pravičnosti, ki naj so vodilo poslovnim odnosom v živilskem sektorju, ter o vrstah poštenih in nepoštenih trgovskih praks, ki niso vključene v konkurenčno pravo EU. Delo te platforme še ni končano.

Reforme skupne ribiške politike in skupne kmetijske politike, ki jih je Komisija predlagala leta 2011, imajo tudi pomembne posledice za konkurenco v teh sektorjih[43]. Zlasti pravila skupne kmetijske politike močno vplivajo na konkurenco na nadrejenem delu prehranske verige. Čeprav se člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije uporabljata za kmetijske pridelke, predlog skupne kmetijske politike kljub splošnemu cilju povečanja tržne usmerjenosti te politike ohranja nekatera odstopanja od člena 101 Pogodbe.

Vprašanje neenake pogajalske moči se je pojavilo tudi na razpravah o reformi skupne kmetijske politike, saj so številne zainteresirane strani poudarile, da pridelovalci osnovnih živil zaradi velike razdrobljenosti kmetijskega sektorja v primerjavi z drugimi ravnmi prehranske verige nimajo dovolj velike pogajalske moči. To mnenje je izraženo tudi v nedavnih poročilih Evropskega parlamenta o reformi skupne kmetijske politike[44]. V predlogu skupne kmetijske politike je za rešitev problema premajhne pogajalske moči predvidena okrepitev vloge organizacij pridelovalcev v vseh sektorjih kmetijske pridelave. Ker so člani teh organizacij neodvisni kmetijski pridelovalci in je njihova pridelava bolj ali manj integrirana, je nujno zagotavljati konkurenčnost teh organizacij.

Konkurenčni organi zagotavljajo dobro delovanje živilskih trgov v korist potrošnikov…

Visoke cene hrane so posledica več dejavnikov, tudi izven okvira politike konkurence. Nedavna povišanja cen je mogoče pojasniti predvsem s povišanjem cen primarnih proizvodov, ki se prenaša po prehranski verigi in povzroča višje maloprodajne cene hrane. Vendar ima pravo konkurence pomembno vlogo pri zagotavljanju, da živilski trgi dobro delujejo v korist potrošnikom. Zato je v zadnjih letih več nacionalnih konkurenčnih organov v EU izvedlo preiskave živilskega sektorja, da bi pojasnili delovanje teh trgov, ugotovili potencialne težave in predlagali rešitve zanje.

Na maloprodajni ravni imajo živilski trgi pogosto nacionalni ali regionalni domet. Nacionalni konkurenčni organi so ključni pri uveljavljanju konkurenčnega prava v tem sektorju. Generalni direktorat za konkurenco je v okviru Evropske mreže za konkurenco tesno sodeloval z nacionalnimi organi za konkurenco, da bi se nadalje razvil skladen in skupen pristop ter zagotovilo, da živilski trgi ostanejo konkurenčni in učinkoviti. Eden od rezultatov tega sodelovanja je priprava poročila Evropske mreže za konkurenco o najpomembnejših ukrepih, ki so jih evropski organi za konkurenco v zadnjih osmih letih sprejeli na področju spodbujanja, uveljavljanja in spremljanja[45]. V osnutku poročila so izredni dosežki nacionalnih konkurenčnih organov na tem področju ponazorjeni s približno 170 primeri izvajanja protimonopolne politike, 1 300 primeri izvajanja nadzora nad združitvami in okoli 100 ukrepi spremljanja trga (vključno s sektorskimi preiskavami, tržnimi študijami in priporočili za spodbujanje konkurence). Obravnavani primeri in dejavnosti spremljanja obsegajo najrazličnejše izdelke in sektorje na vseh ravneh dobavne verige.

Kot je opisano v poročilu, so preiskave kršitev protimonopolnih pravil najpogostejše v sektorjih žita in mlečnih izdelkov ter v kategoriji več proizvodov. Glavni pomisleki glede konkurence so se nanašali na kartelno dogovarjanje, vendar so bile med njimi tudi vertikalne omejitve in zlorabe prevladujočega položaja. Glavni namen spremljanja trga je bilo boljše razumevanje delovanja živilskih trgov, kot na primer način prenašanja cen po različnih ravneh dobavne verige. Nacionalni organi za konkurenco so na podlagi teh rezultatov oblikovali vrsto priporočil za izboljšanje konkurence na upoštevnih trgih. Nekateri so pripravili tudi načela za pogodbena razmerja med trgovci na drobno in dobavitelji.

Poleg njih je pravila konkurence v živilskem sektorju uveljavljala tudi Komisija, zlasti z izvajanjem preiskav in kaznovanjem nedovoljenega kartelnega dogovarjanja ter nadziranjem združitev. Oktobra na primer je Komisija sprejela sklep, v katerem je ugotovila, da sta se skupini Chiquita in Pacific Fruit v okviru kartela dogovarjali o oblikovanju cen za prodajo banan v južni Evropi[46]. Družbi sta tedensko določali prodajne cene in si izmenjevali cenovne informacije v zvezi s svojimi blagovnimi znamkami.

… in skrbijo, da usklajevanje ne ogroža konkurence

Na živilski sektor vplivata stalna globalizacija in usklajevanje, kar je razvidno iz števila priglasitev združitev, ki jih je Komisija proučevala v letu 2011[47]. Vplive usklajevanja je mogoče opaziti zlasti v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, v katerem je Komisija odobrila tri predlagane koncentracije[48]. V primeru, ko je Arla prevzela Allgäuland, je Komisija začela podrobno preiskavo, vendar se je na koncu odločila, da zaveze, ki jih je ponudil priglasitelj, niso bile potrebne. Zato je bila predlagana transakcija odobrena, ne da bi bili naloženi posebni pogoji. Pregled v zvezi z združitvami je bil leta 2011 izveden tudi v sektorjih pomarančnega soka[49] in sladkorja.

Usklajevanje v sektorju sladkorja

Sektor sladkorja je koncentriran trg, na katerega je vstop novim akterjem močno omejen. Zakonodajna reforma tega sektorja je pospešila tržno dinamiko, kar je povzročilo zmanjšanje števila akterjev, ki delujejo v več državah članicah. Komisija se je odločila, da poglobi preiskavo pridobitve nadzora nad trgovcem s sladkorjem ED&F MAN[50] s strani družbe Südzucker, saj je predhodna preiskava pokazala morebitne pomisleke glede konkurence na trgih belega sladkorja, zlasti v južni Evropi, na trgih za uvoz surovega trsnega sladkorja za rafiniranje za celotni Evropski gospodarski prostor[51] in trgih za melaso, zlasti v srednji Evropi. Komisija naj bi sklep sprejela aprila 2012.

2.2. Kako politika konkurence podpira rast, delovna mesta in konkurenčnost

V razvitih gospodarstvih je skupna faktorska produktivnost glavni vir rasti. V zadnjih letih se je izoblikovalo splošno soglasje glede glavnih gibal skupne faktorske produktivnosti. To so na znanju temelječe inovacije in gospodarstvo, ki omogočajo dinamično prerazporeditev dejavnikov proizvodnje po različnih sektorjih in panogah. Konkurenčni trgi so najbolj primerni za usposobitev podjetij za dolgoročni uspeh. Močna politika konkurence je pomemben element skladne in celovite politike za spodbujanje konkurenčnosti evropskih gospodarskih sektorjev.

Raziskave, razvoj in inovacije

Konkurenca je temeljno gibalo inovacij in skupne faktorske produktivnosti

Politika konkurence lahko s spodbujanjem inovativnosti pri tehnologijah in načinih proizvodnje – bodisi progresivno ali s prebojem – veliko prispeva k produktivnosti in rasti. Karteli preprečujejo prenavljanje gospodarskih panog in odvračajo poudarek osnovne dejavnosti od inovacij k ustvarjanju čim večjega donosa. Primer ukrepanja Komisije na tem področju je preiskava domnevnih praks nekaterih založniških hiš, ki naj bi izvajale kolektivni nadzor nad razvojem elektronskih knjig, kar bi lahko omejilo možnosti razvoja konkurenčnega in enotnega digitalnega trga na tem področju[52].

V okoljih z močno inovativnostjo lahko tudi uveljavljene družbe podležejo vplivom in prevzamejo nadzor nad inovacijskimi procesi ter jih obrnejo sebi v prid in v škodo novim udeležencem na trgu. Pri izvajanju protimonopolne politike je treba zagotoviti, da prevladujoče družbe ne morejo izkoriščati svojega položaja in ovirati vstopa na trg manjšim konkurentom z novimi izvedljivimi zamislimi. Še nedokončana preiskava Komisije proti družbi Google v zvezi z njenimi dejavnostmi spletnega iskanja, iskalnega marketinga in posredovanja pri iskalnem marketingu[53] dokazuje odločenost Komisije, da dosledno izvaja pravila o konkurenci v hitro razvijajočih se digitalnih sektorjih, da bi zagotovila njihovo pravilno delovanje kot del širših ciljev digitalne agende. Komisija proučuje zlasti domneve, da družba Google organske (neplačljive) rezultate iskanja uvršča nižje kot konkurenčni ponudniki storitev spletnega iskanja, medtem ko rezultate lastnih vertikalnih iskalnih storitev uvršča višje, ter domneve, da od oglaševalskih partnerjev zahteva ekskluzivnost in omejuje prenosljivost podatkov spletnih oglaševalskih kampanj na konkurenčne spletne oglaševalske platforme.

Podobno so raziskave in razvoj tudi glavno gibalo farmacevtskega sektorja, ki je prav tako močno reguliran. Iz poročila Komisije o preiskavi farmacevtskega sektorja je razvidno, da se nekateri glavni pomisleki glede konkurence v sektorju nanašajo na morebitne neupravičene zamude pri vstopu generičnih zdravil na trg ali onemogočanje njihovega vstopa ter na razvoj in uvedbo inovativnih zdravil[54]. Glede na globalno naravo farmacevtske industrije ohranjanje lojalne konkurence v tem sektorju ni nujno le zaradi domačih potreb, ampak tudi zaradi izboljšanja zagotavljanja cenovno dostopnih in inovativnih zdravil ljudem v stiski v državah v razvoju. Sporazumi in pogodbeni dogovori za odložitev vstopa generičnih zdravil na trg so bili v letu 2011 v središču pozornosti, saj je Komisija začela postopek v dveh tovrstnih zadevah[55].

Obseg državne pomoči za odhodke za raziskave, razvoj in inovacije se je povečal s 6,2 milijona EUR v letu 2005 na 10,9 milijona EUR v letu 2010 ( za 75 %). Te pomoči se dodeljujejo posameznim prejemnikom ali v okviru shem, da bi se podprlo ustvarjanje delovnih mest in povečala konkurenčnost Evrope. V letu 2011 je Komisija odobrila podporo držav članic za tovrstne cilje v najmanj 33 primerih, ki se nanašajo na varstvo okolja, 43 primerih, ki se nanašajo na regionalni razvoj, 20 primerih, ki se nanašajo na raziskave in razvoj, in najmanj 11 primerih, ki se nanašajo na podporo MSP[56].

Bolj okolju prijazna rast

Evropa si mora zagotoviti konkurenčne cene energije, zanesljivo preskrbo, naložbe v infrastrukturo in vire energije, ki izpolnjujejo zastavljene okoljske cilje

V skladu s ciljem podpiranja trajnostne rasti je začela Komisija pripravljati smernice za obravnavo državne pomoči, povezane s sistemom trgovanja z emisijami. Namen smernic bo uskladitev treh ciljev: preprečitve visokega tveganja selitve virov CO2 zaradi povečanja stroškov CO2 v cenah električne energije, ohranitve cenovnih signalov, ki jih ustvarja sistem trgovanja z emisijami, da se doseže stroškovno učinkovita dekarbonizacija, in čim večje omejitve izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, in sicer s preprečevanjem tekmovanja za subvencije v EU v času gospodarske negotovosti in proračunske discipline.

Politika konkurence spodbuja najučinkovitejšo uporabo obstoječih tehnologij in virov

Podatki kažejo, da povpraševanje po izpolnjevanju zahtev za pridobivanje energije iz sonaravnih virov vse bolj narašča. Komisija je odobrila skupna podjetja v sektorju sončne energije (termične in fotovoltaične)[57] in sektorju vetrne energije[58]. Države članice so sredstva za financiranje ukrepov v podporo energije iz obnovljivih virov zagotovile v skladu s horizontalnimi smernicami o državni pomoči za varstvo okolja[59], hkrati pa si je več držav članic prizadevalo za spodbujanje uvajanja okolju prijaznih vozil in zelenih proizvodov.

Mrežne gospodarske panoge

Delo Komisije na področju protimonopolne politike je bilo usmerjeno v izboljšanje delovanja trgov v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so mrežne panoge.

Politika konkurence spodbuja učinkovite in celostne storitve ter preprečuje segmentacijo trga

Enotni trg se ne more v celoti uresničiti, če se podjetja dogovarjajo o razdelitvi trgov po nacionalnih mejah. Sporazumi, ki vključujejo konkurenčne klavzule, ogrožajo povezovanje notranjega trga. Komisija je zato družbama Telefónica in Portugal Telecom poslala obvestilo o nasprotovanju, saj sta se dogovorili, da druga drugi ne bosta konkurirali na trgih telekomunikacij na Iberskem polotoku[60].

V središču politike državnih pomoči v telekomunikacijskem sektorju je tudi rast. Komisija je v letu 2011 pregledala skoraj 2 milijardi EUR državnih sredstev za financiranje vzpostavitve širokopasovnih omrežij in omrežij naslednje generacije v različnih evropskih državah. Odobrenih je bilo 18 shem pomoči za izgradnjo nove telekomunikacijske infrastrukture na manj pokritih območjih v Evropi. S tem se zmanjšuje zaostanek za bolj naprednimi državami po svetu, povečuje konkurenčnost trgov, potrošnikom pa se zagotavljajo nove storitve.

Politika konkurence omogoča dinamično prerazporeditev virov (vstop in izstop)

V energetskem sektorju lahko uveljavljanje konkurence pripomore k rešitvi problematike zanesljivosti preskrbe, in sicer z lajšanjem dostopa do trga in spodbujanjem naložb. Komisija je leta 2011 začela formalno preiskavo zoper dobavitelja električne energije ČEZ, saj je sumila, da je družba zlorabila prevladujoči položaj z oviranjem vstopa konkurentov na češki trg električne energije[61]. Komisija je opravila tudi nenapovedane inšpekcijske preglede prostorov plinskih družb v srednji in vzhodni Evropi v zvezi z obstojem ravnanja, ki bi lahko potencialno izključevalo konkurente, ki bi želeli dobavljati alternativne vire plina, ali ki bi lahko pomenilo zlorabo prevladujočega položaja pri preskrbi s plinom, na primer z zaračunavanju previsokih cen.

Izboljšanje delovanja sektorja letalskega prometa: vloga politike konkurence

Finančna kriza je močneje prizadela letalski prevoz blaga kot prevoz potnikov

Danes je potovanje z letalom nekaj samoumevnega. Število letalskih potnikov se je med letoma 1980 in 2000 potrojilo in pričakuje se, da se bo do leta 2020 še podvojilo. Leta 2010 je na letalskih progah, ki uporabljajo letališča EU, potovalo 777 milijonov letalskih potnikov, kar je 3-odstotno povečanje prometa v primerjavi z letom 2009. Približno dve tretjini teh potovanj je bilo opravljenih v EU. Ta vztrajna rast ponazarja koristi liberalizacije trga, ki jo podpira izvajanje politike konkurence. Po napovedih naj bi v naslednjem desetletju letalski promet še naprej rastel, in sicer za približno 4 % na leto[62]. Civilno letalstvo veliko prispeva k evropskemu gospodarstvu, saj vključuje več kot 150 potniških prevoznikov, ki zagotavljajo redni potniški promet, mrežo več kot 450 letališč in okoli 4,5 milijona zaposlenih[63]. Ti s svojimi dejavnostmi prispevajo 1,5 % k BDP EU. Sektor civilnega letalstva se je od začetka 1990-ih znatno povečal predvsem po zaslugi liberalizacije sektorja, ki je prinesla znižanje cen in omogočila vstop številnih novih družb na trg. Število prog znotraj Unije je med letoma 1992 in 2010 poskočilo za 140 %.

V letu 2010 je bilo z letali prevoženega za 13,1 milijona ton tovora, od tega 20 % znotraj EU. To pomeni 16-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009, ko je evropski sektor letalskega prevoza tovora močno prizadel izraziti upad trgovine, ki mu je botrovala finančna kriza.

Z liberalizacijo se je spodbudila konkurenca in povečala izbira za potnike, toda…

Proces liberalizacije letalskega prometa je precej napredoval. Potem ko je leta 1997 začel enotni trg na področju letalskega prometa v celoti delovati, so na trg vstopili številni novi letalski prevozniki, ki so se hitro razvijali, zato sta se povečali konkurenca in izbira za potnike. Napredek ponazarja tudi sorazmerno veliko povečanje števila potnikov na regionalnih letališčih. Toda zdi se, da se je v zadnjih letih konkurenčni položaj regionalnih letališč oslabil. Letališča z manj kot petimi milijoni potnikov na leto beležijo zdaj podobne stopnje rasti kot velika letališča.

… usklajevanje je vzbudilo pomisleke glede različnih oblik sodelovanja med letalskimi prevozniki

Liberalizacijo je spremljalo močno usklajevanje med letalskimi prevozniki, zlasti ker se je prejšnja tržna struktura, ki je temeljila na obstoju nacionalnih letalskih prevoznikov, izkazala za neučinkovito na odprtem evropskem trgu. Izvedenih je bilo več združitev, zlasti nekaterih manjših in/ali manj učinkovitih nacionalnih prevoznikov, ki so jih prej varovali pravni monopoli. Razvile so se tudi različne ohlapnejše oblike sodelovanja: od dvostranskih dogovorov o letih pod skupno oznako do združenj (številne letalske družbe znotraj in zunaj Evrope so del treh velikih združenj: Oneworld, Star Alliance in SkyTeam) ali skupnih podjetij. Omejitve za tuje naložbe v različnih jurisdikcijah (kot sta EU in ZDA) so glavni razlog za priljubljenost tovrstnega prožnega sodelovanja med mednarodnimi prevozniki.

Preiskave združitev in protimonopolnih zadev, ki jih je v letu 2011 izvedla Komisija, so obravnavale vpliv povečane koncentracije ponudbe prevoza na nekaterih progah z vidika konkurence in učinek usklajevanja med letalskimi prevozniki na konkurenco.

Komisija predlaga novo uredbo o dodeljevanju slotov na letališčih EU, namenjeno povečanju konkurence

Marca je Komisija sprejela celostno strategijo, v kateri je opredeljen časovni načrt za vzpostavitev konkurenčnega in z viri gospodarnega prometnega sistema[64]. Načrt vsebuje 40 konkretnih pobud za povečanje mobilnosti ob hkratnem zmanjšanju emisij CO2 za 60 % do leta 2050. Decembra 2011 je bil sprejet sveženj ukrepov za boljša letališča s poudarkom na problematiki zagotavljanja zadostne zmogljivosti. Zaradi vedno večje obremenjenosti letališč in omejenega razvoja večje nove letališke infrastrukture je dostop do slotov, katerih število je precej omejeno, vir omejevanja konkurence. Ena teh pobud je predlog za novo uredbo o dodeljevanju slotov[65], ki je bil sprejet 1. decembra in katerega cilj je olajšati vstop na trg ter spodbujati učinkovitejšo uporabo letaliških zmogljivosti. Predlagana uredba krepi neodvisnost koordinatorjev slotov, določa povečanje stopnje uporabe slotov in izrecno dopušča sekundarno trgovanje s sloti, kar bi lahko podprlo vstop konkurentov na trg na račun uveljavljenih operaterjev. Hkrati bodo morali organi, pristojni za konkurenco, zagotoviti, da uveljavljeni letalski prevozniki vse preprostejšega sekundarnega trgovanja ne bodo uporabljali za nadaljnjo krepitev svojega položaja.

Sveženj ukrepov za boljša letališča vsebuje tudi novo uredbo o storitvah zemeljske oskrbe[66], ki je namenjena povečanju učinkovitosti in splošne kakovosti storitev zemeljske oskrbe, in sicer z zagotovitvijo večje konkurence v sektorju.

Zaveze glede slotov kot korektivni ukrepi v primerih združitev in protimonopolnih zadevah

V več primerih združitev in protimonopolnih zadevah so stranke ponudile slote, da bi konkurentom olajšale vstop na trg in s tem odpravile pomisleke, ki so jih izrazili organi za konkurenco. Zaveze glede slotov so lahko še zlasti učinkovite na prometno obremenjenih letališčih, na katerih si letalski prevozniki brez dostopa do slotov ne bi mogli konkurirati.

Zaveze glede slotov je uveljavil čezatlantski letalski prevoznik, ki je skupno podjetje, toda…

Leta 2010 so se družbe British Airways, American Airlines in Iberia, članice združenja Oneworld, dogovorile, da bodo med seboj uskladile vozne rede letenja, cene letalskih vozovnic in zmogljivosti na progah med Evropo in Severno Ameriko. Preiskava tega skupnega podjetja, ki jo je opravila Komisija, se je končala s sprejetjem sklepa, v skladu s katerim so postale zaveze teh letalskih prevoznikov zavezujoče[67]. Naknadno se je več konkurentov prijavilo za slote ali druge posebne ureditve, ki so jih ponujali partnerji skupnega podjetja. Komisija je 20. decembra 2010 po pregledu odobrila prijavo družbe Delta Airlines za slote, kar je slednji omogočilo, da je začela opravljati novo prevozno storitev na progah London Heathrow–Boston in London Heathrow–Miami. Komisija je v letu 2011 nadaljevala preiskavo ureditev v okviru združenj Star[68] in SkyTeam[69] in začela dve preiskavi[70], da bi preverila zakonitost dogovorov o letih pod skupno oznako, ki so jih izvajale v enem primeru Lufthansa in Turkish Airlines, v drugem pa TAP Portugal in Brussels Airlines.

… te so bile ocenjene kot nezadostne v predlagani združitvi Aegean Olympic

Ohranjanje potrošniške izbire in konkurenčnosti na grških progah

Komisija je 26. januarja prepovedala predlagano združitev družb Aegean Airlines in Olympic Air, dveh največjih letalskih prevoznikov v Grčiji, ki ji je bila priglašena junija 2010. Kot pri prejšnjih združevanjih letalskih družb je Komisija analizirala kombinirane učinke predlagane združitve na posameznih progah, na katerih lete opravljata obe družbi. Ugotovila je, da bi imela združena družba po predlagani združitvi skoraj popoln monopol na devetih progah, med drugim na progah med Atenami, Solunom, Heraklionom ali Rodosom, kar bi škodilo več kot štirim milijonom potnikov, ki vsako leto potujejo na teh progah. Družbi Olympic in Aegean sta v sklopu korektivnih ukrepov predlagali, da bi potencialnim novim akterjem na trgu dali na razpolago nekatere vzletne in pristajalne slote na atenskem in drugih grških letališčih. Vendar je Komisija menila, da ti ukrepi ne zadoščajo, saj niti atensko letališče niti druga grška letališča niso prometno obremenjena.

Dejansko v tem primeru, za razliko od prejšnjih združitev letalskih družb, težava ni bila razpoložljivost slotov. Tudi če bi bili sloti na voljo, namreč ni bilo verjetno, da bi kakšna nova družba vstopila na trg. Zato sprostitev slotov ne bi povečala verjetnosti ali možnosti, da bi na teh progah začel lete opravljati nov prevoznik. Ker zadevna prevoznika nista ponudila ustreznih korektivnih ukrepov, je morala Komisija prepovedati predlagano združitev[71].

Pojav nizkocenovnih prevoznikov in njihova privlačnost za regionalna letališča…

Sektor letalskega prometa se je v zadnjih letih korenito spremenil, zlasti zaradi izjemnega porasta števila nizkocenovnih prevoznikov od leta 2005. Tovrstni prevozniki so pridobili znatne tržne deleže, uživali pa so tudi močno javno podporo. V številnih primerih so na primer javni organi nizkocenovnim prevoznikom ponudili programe popustov za uporabo regionalnih letališč. Slednja so prav tako prejela državna sredstva. Poleg tega morda nekateri nekdanji nacionalni prevozniki ne bodo preživeli trenutne gospodarske krize, zato so zaprosili za državno pomoč. Zato tudi ni presenetljivo, da je Komisija prejela pritožbe konkurentov.

… sta podlaga za razmislek o smernicah za letalski sektor.

Sedanji pravni okvir, ki vsebuje smernice za letalski sektor iz leta 1994[72] in 2005[73], obravnava tovrstne težave, in sicer zlasti opredeljuje merila združljivosti za oceno pomoči za naložbe v letališko infrastrukturo in zagonske pomoči letalskim prevoznikom z odhodi z regionalnih letališč. Komisija je leta 2011 začela javno posvetovanje o uporabi in morebitni spremembi navedenih smernic. Razmišlja tudi o sprejetju novih smernic v letu 2012, v katerih bi se upošteval pozitivni učinek, ki ga imajo letališča in letalski prevozniki na regionalni razvoj, ne da bi se izkrivljali pogoji konkurence in povečalo število nedonosnih letališč.

Komisija zaostruje nadzor nad pomočjo regionalnim letališčem in nizkocenovnim prevoznikom ter…

Večina regionalnih letališč v Evropi trenutno ni dobičkonosnih in lahko preživijo samo po zaslugi subvencij, ki jih prejmejo od lokalnih organov. Le 8 % letališč v državah EU-27 je v zasebni lasti, 77 % jih je javnih, 14 % pa jih ima mešano lastništvo. Vendar pa zaprtje teh letališč najverjetneje ni sprejemljiva možnost, saj imajo regionalna letališča izredno pomembno vlogo v lokalnem oziroma regionalnem razvoju. Vseeno pa je treba z nadzorom nad državno pomočjo preprečiti, da bi takšno javno lastništvo nepravično koristilo nekaterim letališčem in letalskim prevoznikom na račun drugih, in tako poskrbeti za pravilno dodeljevanje javnih sredstev. Pomembno je poudariti, da je bilo z več sodbami v tem sektorju potrjeno, da je potreben strožji nadzor nad državno pomočjo. Splošno sodišče je v nedavni sodbi v zadevi letališča Leipzig-Halle potrdilo, da je treba na področju gradnje letališke infrastrukture nadzorovati dodeljevanje državne pomoči, saj je tovrstna gradnja neločljivo povezana z delovanjem letališča kot gospodarske dejavnosti[74].

Komisija je leta 2011 začela postopke formalne preiskave ugotavljanja obstoja države pomoči v šestih zadevah[75] v zvezi s pomočjo za naložbe in zagonsko pomočjo letalskim prevoznikom ali regionalnim letališčem. V večini teh primerov so bili nizkocenovnim prevoznikom odobreni programi popustov za letališke pristojbine, pogosto v povezavi s sporazumi o trženju, ki so bili vprašljive vrednosti za letališča.

… nadaljuje preiskave pomoči za prestrukturiranje nacionalnih prevoznikov

Istočasno sta potekala konsolidacija in prestrukturiranje uveljavljenih letalskih prevoznikov, kar je privedlo do odmevnih primerov državnih pomoči. Dobra primera sta začetka formalnih postopkov preiskave o pomoči za prestrukturiranje za češkega in malteškega nacionalnega prevoznika (Czech Airlines (ČSA)[76] in Air Malta[77]).

2.3. Kako Komisija ustvarja kulturo konkurence

Spodbujanje in uveljavljanje konkurence sta dve veji učinkovite politike konkurence

Poznavanje koristi konkurence je nujno, da bi lahko državljani izkoristili svoje priložnosti kot potrošniki, podjetja konkurirala na podlagi lastnih dosežkov in oblikovalci politik na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni pripravljali pobude za spodbujanje trajnostne rasti.

Podjetja in države članice se morajo pravil zavedati in jih upoštevati,…

Trgi bolje delujejo, če lahko potrošniki na njih ozaveščeno izbirajo med ponujenimi proizvodi in storitvami, če se podjetja vzdržijo sklepanja protikonkurenčnih sporazumov in ravnanj ter če javne uprave resnično spoznajo, da lahko konkurenca prispeva k reševanju širših gospodarskih težav. V času upočasnitve gospodarske rasti je zlasti pomembno, da se oblikovalci politik zavedajo ugodnega vpliva konkurence na rast in škode, ki bi lahko nastala zaradi ublažitve pravil. Da bi se okrepila ozaveščenost glede predpisov in spodbudila prizadevanja družb za njihovo izpolnjevanje, je Komisija izdala brošuro z naslovom „Skladnost s predpisi“ in na svojem spletišču dodala mesto, kjer lahko bralci najdejo razpoložljivo gradivo na temo učinkovitih strategij skladnosti[78].

V letu 2011 je bil dosežen nadaljnji napredek za zagotovitev, da zadevne države članice uspešno in brez odlašanja uveljavljajo sklepe Komisije o izterjavi državne pomoči. Namen izterjave je ponovna vzpostavitev stanja na trgu pred dodelitvijo pomoči, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu. Delež nezakonite in nezdružljive pomoči, ki jo je treba še izterjati, je s 75 % ob koncu leta 2004 padel na 12,3 % 31. decembra 2011, medtem ko se je znesek izterjane nezakonite in nezdružljive pomoči povečal s 2,3 milijarde EUR decembra 2004 na 12,3 milijarde EUR. Postopki za ugotavljanje kršitev in sodni postopki zoper države članice, ki ne uveljavljajo sklepov o izterjavi državne pomoči, so se izkazali za učinkovite. V letu 2011 je bilo po sodnem postopku pred Sodiščem končanih pet zadev; 29 od 45 odprtih zadev je še v obravnavi.

… organi konkurence pa dejavneje sodelovati na evropski in mednarodni ravni

Komisija in nacionalni organi za konkurenco imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju kulture konkurence. Sodelujejo v konkretnih zadevah, pa tudi pri pripravi politik prek različnih forumov v okviru Evropske mreže za konkurenco. Podskupine, ki so delovale leta 2011, so med drugim spadale v sektorje živil, finančnih storitev in farmacevtskih izdelkov.

Zaradi globalizacije trgov je postalo spodbujanje kulture konkurence na mednarodni ravni nepogrešljivo in Komisija si prizadeva za zbliževanje materialnih in postopkovnih pravil. Sklenjeni so bili sporazumi o sodelovanju s konkurenčnimi organi ZDA, Kanade, Japonske in Koreje. O še obsežnejših sporazumih potekajo pogajanja s švicarskimi in kanadskimi organi, da se poveča učinkovitost in uspešnost sodelovanja pri obravnavi zadev.

3. DIALOG O KONKURENCI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI

3.1. Strukturirani dialog z Evropskim parlamentom

Medtem ko je Komisija v celoti pristojna za uveljavljanje konkurenčnega prava EU pod nadzorom sodišč Evropske unije, evropski komisar za konkurenco in njegove službe sodelujejo v stalnem strukturiranem dialogu o vprašanjih konkurence z Evropskim parlamentom, zlasti z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve.

Strukturirani dialog z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve

Komisar za konkurenco je leta 2011 trikrat obiskal Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, da bi sodeloval v strukturiranem dialogu, predstavil delovni program Komisije za leto 2011 (marca), letno poročilo o politiki konkurence (julija) in delovni program Komisije za leto 2012 (novembra). Udeležil se je tudi obravnave o kolektivnih pravnih sredstvih ter sestanka z delovno skupino za konkurenco.

3.2. Ukrepanje na podlagi resolucije Parlamenta o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2009

Januarja 2011 je Parlament sprejel resolucijo o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2009[79]. V navedeni resoluciji je na Komisijo naslovil vrsto zahtev. Komisar za konkurenco se je na resolucijo odzval z uradnim odgovorom, poleg tega pa je predsedniku Odbora za ekonomske in monetarne zadeve marca poslal dopis, njegove službe pa so predložile podrobno utemeljitev vseh točk, ki jih je Parlament poudaril v svoji resoluciji.

Teme, obravnavane v resoluciji Evropskega parlamenta

Parlament so zlasti zanimale dejavnosti Komisije, povezane s finančno in gospodarsko krizo, poleg tega pa je Komisijo pozval, naj pripravi oceno začasnih ukrepov o državni pomoči, ki jih je uvedla v času krize. V odgovor je Generalni direktorat za konkurenco pripravil obsežen delovni dokument služb Komisije o začasnih pravilih o državni pomoči med finančno in gospodarsko krizo[80], ki ga je komisar za konkurenco septembra predložil predsedniku Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Parlament je v resoluciji opozoril tudi na svoje prejšnje zahteve Komisiji, naj pripravi zakonodajo, ki bi olajšala posamične in skupinske odškodninske tožbe zaradi kršitev protimonopolnega prava. V odgovor na poziv Parlamenta k skladnemu pristopu med vsemi sektorji je Komisija marca začela javno posvetovanje o kolektivnih pravnih sredstvih. Delovni program Komisije za leto 2012 vključuje tudi predlog o odškodninskih tožbah v protimonopolnih zadevah, ki jih namerava komisar za konkurenco Kolegiju predstaviti v letu 2012.

3.3. Sodelovanje med Generalnim direktoratom za konkurenco in Odborom Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve

Generalni direktorat za konkurenco je v letu 2011 organiziral dva seminarja za asistente in politične svetovalce članov Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. Na prvem (februarja) so bile obravnavane glavne teme delovnega programa Komisije na področju konkurence za leto 2011[81]. Drugo (julija) je sovpadalo s predstavitvijo letnega poročila o konkurenci za leto 2010, ki jo je imel komisar za konkurenco. Poleg tega je na odprtem sestanku koordinatorjev Odbora za ekonomske in monetarne zadeve spregovoril generalni direktor Generalnega direktorata za konkurenco.

Javna posvetovanja in ocene učinka

Generalni direktorat za konkurenco je poročal o začetku javnega posvetovanja sekretariatu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in na splošno izrazil zadovoljstvo nad pravočasnimi prispevki Parlamenta. Evropski poslanci se lahko glede vprašanj, ki jih še posebej zanimajo, obrnejo na službe Generalnega direktorata za konkurenco. Odgovori z javnih posvetovanj, naročene študije ozadja predlogov, ocene učinka, ki jih opravi Komisija, in z njimi povezani delovni dokumenti služb Komisije so objavljeni na internetu. Vse informacije o sedanjih in prejšnjih javnih posvetovanjih in ocene učinka so na voljo tudi na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco[82].

Komisar za konkurenco in njegovo osebje so se pred uvedbo javnega posvetovanja marca udeležili sestankov medskupine za javne storitve na temo storitev splošnega gospodarskega pomena. Komisar je marca Odboru za ekonomske in monetarne zadeve predstavil prvotno stališče Komisije, nato pa mu poročal še julija in novembra. Med postopkom je Komisija spremenila svoj prvotni predlog, da bi upoštevala nekatere predloge Parlamenta.

Člani Odbora za ekonomske in monetarne zadeve so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi politike Komisije pri nalaganju glob. Službe Generalnega direktorata za konkurenco so v odgovor na izražene pomisleke prek seminarjev in podrobnih odgovorov na pisma evropskih poslancev pojasnile metodologijo določanja glob.

Politika Komisije pri nalaganju glob

Generalni direktorat za konkurenco je leta 2011 objavil informativni list o globah[83], v katerem je želel pojasniti razloge za globe in način njihovega izračunavanja. Objavil je tudi brošuro o skladnosti za podjetja, v kateri obravnava pomen spodbujanja skladnosti ter zagotavljanja učinkovitega odvračanja. Poleg tega je Komisija oktobra objavila svoje spremenjene najboljše prakse. V njih so opisani ukrepi za povečanje preglednosti protimonopolnih preiskav. Zdaj je navedba parametrov mogočih glob vključena zlasti v vse izjave o nasprotovanju, v katerih so navedene utemeljitve Komisije v zgodnji fazi obravnave zadeve in na katere se lahko stranke v postopku podrobno odzovejo.

Evropski poslanci Komisiji pogosto zastavljajo vprašanja o posameznih zadevah na področju konkurence, ki so še v obravnavi, na katere pa ta ne more odgovoriti, ker mora v preiskovalnem postopku upoštevati zahtevo po zaupnosti.

Tekoče preiskave in preiskave sektorja

Uslužbenci Generalnega direktorata za konkurenco se redno sestajajo z evropskimi poslanci na zahtevo slednjih, da bi jim pojasnili posamezne korake v postopku preiskave in z njimi splošno razpravljali o posameznem sektorju, kolikor je to mogoče ob upoštevanju zaupne obravnave strank v postopku. Tudi Parlament je večkrat pozval k izvedbi preiskav sektorja na številnih področjih, kar je Komisija upoštevala. Komisija ima za uveljavljanje konkurenčnega prava EU na razpolago različna orodja, kot so preiskave v posameznih zadevah, preiskave sektorjev in sodelovanje z drugimi generalnimi direktorati pri regulativnih ukrepih. Preiskave sektorjev zahtevajo ogromno virov in včasih je mogoče iste cilje enako učinkovito doseči z drugimi vrstami preiskav.

3.4. Generalni direktorat za konkurenco sodeluje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom

Komisija o pomembnejših pobudah politik obvešča tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor in se udeležuje sej njegovih študijskih in strokovnih skupin. Poleg tega se je komisar za konkurenco 4. oktobra udeležil seje strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, na kateri je predstavil delovni dokument služb Komisije o začasnih pravilih o državni pomoči med finančno in gospodarsko krizo. Evropski ekonomsko-socialni odbor je 7. decembra sprejel mnenje o poročilu o politiki konkurence za leto 2010[84].

[1] Komisija je načrt za ta program prvič predstavila v sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“, podrobno pa opisala v sporočilu z dne 2. junija 2010 z naslovom „Reguliranje finančnih storitev za trajnostno rast“.

[2] Sporočilo Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Letni pregled rasti 2012“.

[3] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/125621.pdf.

[4] Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje, UL C 356, 6.12.2011, str. 7, IP/11/1488.

[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0023.

[6] Delovni dokument služb Komisije o učinkih začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/publications/reports/temporary_stateaid_rules_en.html.

[7] Zadeva SA.32504 – Skupni načrt prestrukturiranja za Anglo Irish Bank in Irish Nationwide Building Society, sklep z dne 29. junija 2011, IP/11/801.

[8] Zdeva SA.29590 – WestLB, sklep z dne 20. decembra 2011.

[9] Zadeva SA.28264 – Pomoč za prestrukturiranje banke Hypo Real Estate, sklep z dne 18. julija 2011, UL L 60, 1.3.2012, IP/11/898.

[10] Zadeva SA.29338 – Prestrukturiranje banke HSH Nordbank AG, sklep z dne 20. septembra 2011.

[11] Zadeva SA.31945 – Pomoč za likvidacijo Eik Banki P/F in Eik Bank Denmark A/S, sklep z dne 6. junija 2011, UL C 274, 17.9.2011, str. 3, IP/11/677.

[12] Zadeva SA.32745 – Prestrukturiranje Kommunalkredit Austria AG, sklep z dne 23. junija 2011, UL C 239, 17.8.2011, str. 1, IP/11/389.

[13] Zadeva SA.26674 – Pomoč za prestrukturiranje banke ABN AMRO, sklep z dne 5. aprila 2011, UL L 333, 15.12.2011, str. 1, IP/11/406.

[14] Poleg navedenih članic območja evra ti ukrepi veljajo tudi za Romunijo in Latvijo.

[15] Z zamenjavami kreditnega tveganja trgujejo finančne ustanove ali investitorji. To so izvedeni finančni instrumenti, ki so bili prvotno oblikovani za zavarovanje investitorjev v primeru, da podjetje ali država, v katero so investirali, ne bi bila zmožna poravnati svojih obveznosti. Uporabljajo se tudi kot špekulativna orodja.

[16] Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, 15.9.2010, COM(2010) 484 final – COD 2010/0250*, IP/10/1125).

[17] IP/11/1219, 20.10.2011.

[18] Zadeva št. COMP/39730 – CDS (Posli kreditne zamenjave) – Kliring in zadeva št. COMP/39745 – CDS – Informacijski trg, IP/11/509.

[19] Osnutek poročila o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (COM(2010)0775 – C7-0434/2010 – 2010/0373(COD)) – Poročilo poročevalke Sari Essayah, http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=REPORT&reference=A7-2011-0292&language=EN.

[20] Zadeva št. COMP/39876 – Spletna plačila EPC, začetek postopka 5. oktobra 2011, IP/11/1076.

[21] Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah, UL L 302, 17.11.2009, str.1.

[22] Zadeva št. COMP/M.6166 – Deutsche Börse / NYSE Euronext, UL C 199, 7.7.2011, str. 9.

[23] Izvedeni finančni instrumenti so finančni pogodbe, katerih vrednost temelji na osnovnem sredstvu ali osnovni spremenljivki, kot so delnice, obrestne mere in valute. Navadno se uporabljajo za zaščito pred tveganjem, naložbene namene in splošno obvladovanje tveganj na finančnih trgih. Pri trgovanju z njimi ima pomembno vlogo kliring. Namen kliringa je obvladovanje tveganja strank v poslu v vmesnem obdobju med nakupom/prodajo in poravnavo.

[24] http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm.

[25] Sodba ESČP z dne 27. septembra 2011 v zadevi A. Menarini Diagnostics S.R.L proti Italiji (vloga št. 43509/08), točke 57–67.

[26] Sodbe Sodišča z dne 8. decembra 2011 v zadevah KME Germany in drugi proti Komisiji (C-272/09 P), Chalkor proti Komisiji (C-386/10 P) in KME Germany in drugi proti Komisiji (C-389/10 P).

[27] Sporočilo za javnost in najpogostejša vprašanja so na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/antitrust/legislation/legislation.html.

[28] Dobre prakse za izvajanje postopkov na podlagi členov 101 in 102 PDEU , UL C 308, 20.10.2011, str. 6, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/antitrust/legislation/legislation.html.

[29] Mandat pooblaščenca za zaslišanje , UL L 275, 20.10.2011, str. 29.

[30] Dobre prakse za predložitev ekonomskih dokazov in zbiranje podatkov v primerih, ki se nanašajo na uporabo členov 101 in 102 PDEU, in v primerih združitev, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/antitrust/legislation/legislation.html.

[31] Sporočilo Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, UL C 8, 11.1.2012, str. 4.Sklep Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9380) UL L 7, 11.1.2012, str. 3.Sporočilo Komisije – Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011), UL C 8, 11.1.2012, str. 15.Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/sgei.html.

[32] Zadeve št. COMP/39579 – Consumer Detergents, sklep z dne 13. aprila 2011, UL C 193, 2.7.2011, str. 14, št. COMP/39482 – Exotic Fruit, sklep z dne 12. oktobra 2011, št. COMP/39605 – CRT Glass, sklep z dne 19. oktobra 2011, IP/11/1214 in št. COMP/39600 – Refrigeration compressors, sklep z dne 7. decembra 2011.

[33] Zadeva št. COMP/39.525 – Telekomunikacja Polska , sklep z dne 22. junija 2011, UL C 324, 9.11.2011, str. 7, IP/11/771.

[34] Zadevi št. COMP/M.6214 – Seagate Technology / the HDD business of Samsung Electronics, sklep z dne 19. oktobra 2011, IP/11/1213 in št. COMP/M.6203 – Western Digital Ireland / Viviti Technologies, sklep z dne 23. novembra 2011, IP/11/1395.

[35] Zadeva št. COMP/M.5984 – Intel/McAfee, sklep z dne 26. januarja 2011, UL C 98, 30.3.2011, str. 1, IP/11/70.

[36] Zadeva št. COMP/M.6281 – Microsoft/Skype, sklep z dne 7. oktobra 2011, UL C 341, 22.11.2011, str. 2, IP/11/1164.

[37] Zadeva št. COMP/M.6150 – Veolia Transport/Trenitalia/JV , sklep z dne 20. julija 2011, UL C 249, 26.8.2011, str. 3, IP/11/917.

[38] Zadeva št. COMP/M.6269 – SNCF/HFPS/Wehinger GmbH/Rail Holding, sklep z dne 20. julija 2011, UL C 222, 28.7.2011, str. 1.

[39] Glej začasne podatke GD za kmetijstvo, posodobitev o nedavnem gibanju cen osnovnih kmetijskih pridelkov in živil v EU iz junija 2011, str. 6, graf 5, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/agriculture/analysis/markets/foodprices/food06_2011_en.pdf.

[40] Za pregled glej poročilo o konkurenčnosti evropske agroživilske industrije z dne 17. marca 2009 (Poročilo o konkurenčnosti), str. 59, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/enterprise/ sectors/food/files/high_level_group_2008/documents_hlg/final_report_hlg_17_03_09_en.pdf.

[41] Pri pregledu skupnih podatkov za EU je pomembno upoštevati, da se gibanje cen hrane pogosto močno razlikuje ne le med državami članicami, ampak tudi med proizvodi, glej npr. GD za kmetijstvo, posodobitev o nedavnem gibanju cen osnovnih kmetijskih proizvodov in hrane v EU iz januarja 2012, str. 3, razpredelnica 4, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/agriculture/analysis/markets/foodprices/food01_2012_en.pdf.

[42] http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/food/competitiveness/forum_food/index_en.htm.

[43] http://ec.europa.eu/fisheries/reform/index_en.htm in http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/legal-proposals/index_en.htm.

[44] Glej npr. resolucijo Evropskega parlamenta z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (2009/2237(INI)), na voljo na naslovu http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2010-0302+0+DOC+XML+V0//SL, skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem (2011/2051(INI)), na voljo na naslovu http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0202+0+DOC+XML+V0//SL.

[45] Objavljeno v drugem četrtletju leta 2012.

[46] Zadeva št. COMP/39482 – Exotic Fruit, sklep z dne 12. oktobra 2011 .

[47] V letu 2011 je Komisija prejela 16 priglasitev v zvezi s predlaganimi koncentracijami v agroživilskem sektorju.

[48] Zadeve št. COMP/M.6119 – Arla/Hansa, sklep z dne 1. aprila 2011, UL C 122, 20.4.2011, str. 6, IP/11/397, št. COMP/M.6242 – Lactalis/Parmalat, sklep z dne 14. junija 2011, UL C 209, 15.7.2011, str. 14, IP/11/701, in št. COMP/M.6348 – Arla Foods/Allgäuland , sklep z dne 7. novembra 2011, UL C 343, 23.11.2011, str. 14, IP/11/2011.

[49] Zadeva št. COMP/M.5907 – Votorantim /Fischer/JV, sklep z dne 4. maja 2011, IP/11/531 .

[50] Zadeva št. COMP/M.6286 – Südzucker / ED&F Man, sklep z dne 9. novembra 2011, UL C 335, 16.11.2011, str. 2, IP/11/1327 .

[51] EU, Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

[52] Zadeva št. COMP/39847 – Ebooks, IP/11/1509.

[53] Zadeva št. COMP/39740 – Foundem/Google in povezane zadeve, IP/10/1624.

[54] Za več podrobnosti o navedenih vprašanjih glej Končno poročilo o sektorski preiskavi iz leta 2009, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/sectors/pharmaceuticals/inquiry/index.html, IP/09/1098, 8.7.2009.

[55] Zadevi št. COMP/39686 – Cephalon, IP/11/511, 28.4.2011, in št. COMP/39685 – Fentanyl, IP/11/1228, 21.10.2011.

[56] Navedeni podatki se nanašajo na primere, v katerih je bil navedeni cilj glavni cilj pomoči. Podatek o podpori za MSP vključuje tudi pomoč za vložke rizičnega kapitala v MSP. Podatki se nanašajo na odločitve, v katerih je bilo ugotovljeno, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, pa tudi na šest odločitev, v katerih je Komisija ugotovila, da zadevna državna pomoč ni pomenila pomoči.

[57] Zadeve št. COMP/M.6112 – Good Energies/NEIF/Newco, sklep z dne 13. aprila 2011, UL C 122, 20.4.2011, str. 6, št. COMP/M.6238 – RREEF/SMAG/OHL/Arenales, sklep z dne 10. avgusta 2011, UL C 255, 31.8.2011, str. 1, št. COMP/M.6303 – Antin/RREEF/Andasol 1&2, sklep z dne 22. avgusta 2011, UL C 253, 30.8.2011, str. 1, in št. COMP/M.6273 – Samsung/Korea Development Bank/KNS Solr, sklep z dne 3. avgusta 2011, UL C 236, 12.8.2011, str. 6.

[58] Zadeve št. COMP/M.6233 – FOEW/Dong Energy/Novasion/Aalborg Universitet/Universal Foundation, sklep z dne 27. julija 2011, UL C 228, 3.8.2011, str. 4, št. COMP/M.6176 – Mitsubishi Corp/Barclays Bank/ Walney Topco I&II/SheringhamsShoal Topco, sklep z dne 29. avgusta 2011, UL C 261, 3.9.2011, str. 1, št. COMP/M.6155 – GEM/DEME/Electrawinds Offshore/SRIWE/Z-Kracht/Power@sea/Rent a Port Energy, sklep z dne 6. junija 2011, in št. COMP/M.6206 – Iberdrola/Caja Rural de Navarra/Renovables de la Ribera, sklep z dne 30. junija 2011, UL C 198, 6.7.2011, str. 1.

[59] Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

[60] Zadeva št. COMP/39839 – Telefónica and Portugal Telecom, IP/11/1241, 25.10.2011.

[61] Zadeva št. COMP/39727 – CEZ, IP/11/891, 15.7.2011.

[62] Dejstva in ključne spremembe v letalskem prometu, Evropska komisija – Generalni direktorat za mobilnost in promet, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/transport/air/doc/03_2009_facts_figures.pdf.

[63] „Flightpath 2050“: Europe's visions for aviation (Letalstvo za leto 2050: evropska vizija za letalstvo). Poročilo skupine na visoki ravni za raziskave v letalstvu.

[64] Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, Bela knjiga Evropske komisije, COM(2011) 144 final z dne 28. marca 2011.

[65] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije, COM(2011) 827 final z dne 1. decembra 2012.

[66] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih Unije in razveljavitvi Direktive Sveta 96/67/ES, COM(2011) 824 final z dne 1. decembra 2011.

[67] Zadeva št. COMP/39596 – BA/AA/IB, sklep o zavezah z dne 14. julija 2010, UL C 278, 15.10.2010, str. 14.

[68] Zadeva št. COMP/39595 – Continental/United/Lufthansa/Air Canada. Glej MEMO/09/168, 20.4.2009.

[69] Zadeva št. COMP/37984 – SkyTeam.

[70] Zadevi št. COMP/39794 – Lufthansa/Turkish Airlines in št. COMP/39860 – Brussels Airlines/TAP Air Portugal , IP/11/147, 11.2.2011.

[71] Zadeva št. COMP/M.5830 – Olympic/Aegean Airlines, IP/11/68, 26.1.2011.

[72] Uporaba členov 92 in 93 Pogodbe ES ter člena 61 Sporazuma EGP za državne pomoči v letalskem sektorju, UL C 350, 10.12.1994, str. 5.

[73] Smernice Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč, UL C 312, 9.12.2005, str. 1.

[74] Sodba Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v združenih zadevah Freistaat Sachsen in drugi proti Komisiji (T-443/08 in T-455/08).

[75] Zadeve SA.31662 – Domnevna pomoč letališču Temišvar, letalski prevozniki, ki opravljajo lete s tega letališča, in družba Wizz Air, sklep z dne 22. julija 2011, UL C 270, 13.9.2011, str. 11, SA.29064 – Nedovoljena državna pomoč, ki jo je Irska dodelila letalskima prevoznikoma Aer Lingus in Aer Arann ter družbi Dublin Airport Authority, sklep z dne 13. julija 2011, UL C 306, 18.10.2011, str. 10, IP/11/874, SA.30743 – Financiranje nadaljnjih infrastrukturnih ukrepov na letališču Leipzig-Halle, sklep z dne 15. junija 2011, UL C 284, 28.9.2011, str. 6, SA.32833 – Domnevna državna pomoč letališču Frankfurt-Hahn in družbi Ryanair, sklep z dne 13. julija 2011, IP/11/874, SA.22932 – Pritožba družbe Air France zoper državno pomoč, ki jo je družbi Ryanair podelilo letališče Marseille, sklep z dne 13. julija 2011, UL C 334, 15.11.2011, str. 8, IP/11/874, in SA.30931 – Shema pomoči za naložbe za razvoj letališke infrastrukture v Romuniji, sklep z dne 23. junija 2011, UL C 207, 13.7.2011, str. 3.

[76] Zadeva SA.30908 – CSA – Czech Airlines – Načrt prestrukturiranja, sklep z dne 23. februarja 2011, UL C 182, 23.6.2011, str. 13, IP/11/214.

[77] Zadeva SA.33015 – Air Malta plc.

[78] Glej http://ec.europa.eu/competition/antitrust/compliance.

[79] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0023.

[80] Delovni dokument služb Komisije o učinkih začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize, SEC(2011) 1126 final z dne 5. oktobra 2011.

[81] Obravnavane teme so zajemale storitve splošnega gospodarskega pomena, smernice za reševanje in prestrukturiranje ter javno posvetovanje Komisije o kolektivnih pravnih sredstvih in globah.

[82] http://ec.europa.eu/competition/index_en.html.

[83] Na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/competition/antitrust/compliance/factsheet_fines_nov_2011_en.pdf.

[84] Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o poročilu Komisije – Poročilo o politiki konkurence za leto 2010 z dne 7. decembra 2011, UL C 43, 15.2.2012, str. 25, na voljo na naslovu http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.int-opinions.19680.