30.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/7

—

pozdravlja dejstvo, da se kultura obravnava kot gonilo lokalnega in regionalnega razvoja ter da je poudarjen pomen strategij pametne specializacije in celostnega pristopa k ustvarjalnemu razvoju;

—

predlaga razvoj ustvarjalnih konceptov na lokalni in regionalni ravni, ki bi se uporabili na „evropskem forumu ustvarjalnosti“, na katerem bi javne, zasebne in prostovoljne skupine skupaj preučile načine, kako bi se lahko Evropa na pereče lokalne in evropske probleme odzvala z ustvarjalnimi rešitvami;

—

poudarja, kako pomembno je razvijanje ustvarjalnih sposobnosti že od zgodnjega otroštva, tako da lahko mlajše generacije v celoti izkoristijo nove oblike dostopa do kulture in se bolje pripravijo na prihodnja delovna mesta. Na ta način bi tako njim kot tudi širši javnosti pomagali pri spopadanju s posledicami prehoda na digitalno tehnologijo;

—

se strinja s Komisijo, da se je treba osredotočiti na poenostavitev obstoječih pravil in izboljšanje dostopa kulturnih in ustvarjalnih sektorjev do zunanjih finančnih sredstev;

—

poziva k boljši vključitvi kulture in ustvarjalnosti v strategijo Evropa 2020 ter k priznanju pomembnih povezav z drugimi področji politike, kot so industrija, turizem, izobraževanje in finance.

Poročevalec

Anton ROMBOUTS (NL/EPP), župan mesta Hertogenbosch

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU

COM(2012) 537 final

1.

pozdravlja sporočilo Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU, v katerem je predlagana strategija za izkoriščanje celotnega potenciala teh sektorjev za družbeni in gospodarski razvoj, ter meni, da je strategija predložena ob pravem trenutku. Še posebej pozdravlja poudarek na sposobnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da prispevajo k ustvarjanju rasti in delovnih mest ter spodbujanju inovacij, pa tudi možne pozitivne učinke prelivanja v druge sektorje in politike. Sporočilo je dokaz, da obstajajo med stališči Evropske komisije in Odbora regij velike sinergije glede njunega pristopa do potenciala za rast, ki ga imata kultura in ustvarjalnost. Odbor poudarja pomen lokalne in regionalne ravni za razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v Evropi, kot je razvidno iz mnenja OR o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (1), ki se odraža tudi v tem sporočilu;

2.

opozarja, da lahko kulturni in ustvarjalni sektorji v času finančne in gospodarske krize prispevajo tudi k uresničevanju ciljev socialne in zdravstvene politike na ustvarjalen način, saj podpirajo inovacije in hkrati prispevajo k rasti (2);

3.

ponovno poudarja, da ima kultura tudi lastno vrednost, ki je ločena od gospodarskih vidikov kulturnih dobrin, ter vztraja, da je treba to dvojno naravo upoštevati, tako da se ne bi osredotočali izključno na ekonomsko vrednost kulture (3);

4.

izraža zadovoljstvo nad tem, da so v sporočilu priznane pomembne koristi, ki jih lahko prinesejo strateške naložbe v kulturne in ustvarjalne sektorje na lokalni in regionalni ravni, in poziva k celovitemu strateškemu odzivu, ki vključuje vse akterje od lokalne do evropske ravni;

5.

pozdravlja dejstvo, da se kultura v celotnem sporočilu obravnava kot gonilo lokalnega in regionalnega razvoja in da je poudarjen pomen strategij pametne specializacije;

6.

priznava potrebo po močnejšem povezovanju med strategijami na lokalni oziroma regionalni ravni in nacionalnimi strategijami ter se strinja s predlogom, da se je treba v prihodnjih programih kohezijske politike osredotočiti na oceno potenciala teh sektorjev v regionalnih razvojnih strategijah;

7.

opozarja na prejšnja stališča OR glede evropske prestolnice kulture kot pomembnega dogodka, s katerim opozarjamo na bogastvo, raznolikost in skupne značilnosti evropskih kultur (4). Skupaj s pobudo za znak evropske dediščine bi se lahko ta dogodek še naprej uporabljal kot laboratorij za razvoj občinstva in sodelovanje državljanov;

8.

pozdravlja predloge Komisije za vzpostavitev programov sodelovanja, s pomočjo katerih bi zagotovili medsebojno učenje, zgradili mrežo stikov, olajšali izmenjave in poskrbeli za raznolikost. EU si bo morala s sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti prizadevati tudi za podporo ustvarjalnemu sektorju, da bi se lahko povzpel z lokalne na svetovno raven;

9.

meni, da predlogi Komisije iz tega sporočila ne sprožajo nobenih pomislekov glede skladnosti z načelom subsidiarnosti. Kljub temu pa bo treba konkretne ukrepe oz. dejavnosti v prihodnje spremljati, ko bodo predlagani oz. sprejeti na ravni EU.

10.

Glede na izzive, s katerimi se trenutno sooča Evropa, Odbor regij opozarja na potrebo po dolgoročni viziji, ki lahko utre pot do blaginje in boljše kakovosti življenja za vse. Takšna vizija mora biti tesno povezana s kulturo in ustvarjalnostjo. Odbor se strinja, da vpliv EU v svetu temelji na domišljiji, ustvarjalnosti in inovativnosti z uresničevanjem novih zamisli ter novih konceptov in projektov, in je prepričan, da lahko kulturni in ustvarjalni sektorji k temu bistveno prispevajo.

11.

Ta vloga kulture je zelo jasna mestom in regijam, ki si prizadevajo za boljšo kakovost življenja svojih prebivalcev. Potrebna je vizija, ki bi kulturni potencial evropskih mest in regij povezala z bojem proti brezposelnosti in izključenosti ranljivih skupin. Ta vizija bi lahko postala za državljane bolj konkretna z razvojem ustvarjalnih konceptov na lokalni in regionalni ravni, ki bi se uporabili na „evropskem forumu ustvarjalnosti“, na katerem bi javne, zasebne in prostovoljne skupine skupaj preučile načine, kako bi se lahko Evropa na pereče lokalne in evropske probleme odzvala z ustvarjalnimi rešitvami. Odbor želi na tem mestu še posebej poudariti, da bi ustvarjalnost, reševanje problemov ter znanje in spretnosti s področja umetnosti in kulture morali imeti osrednjo vlogo v celotnem izobraževalnem sistemu.

12.

Kot je navedeno v sporočilu, je torej treba moč kulture in ustvarjalnosti izkoristiti na različne načine. Za to je potreben postopen vertikalen in horizontalen organizacijski model, ki je predlagan v sporočilu, pa tudi pristop, ki obravnava celoten kulturni ekosistem. Pri tem je pomembna participativna vloga državljanov v procesu soustvarjanja, poleg tega pa je treba priznati pomen ukoreninjenja kulture in ustvarjalnosti v določenem kraju.

13.

Odbor poudarja, da kultura v globaliziranem svetu predstavlja bistveno lastnost kraja, ki določa njegovo privlačnost in s tem tudi konkurenčnost za podjetja, vlagatelje ter ustvarjalne in podjetne posameznike. Prav tako je izboljšanje kakovosti življenja postalo pomemben cilj lokalnih in regionalnih razvojnih programov. Pomembno je doseči ravnotežje med raznolikostjo, ustvarjalnimi in kulturnimi viri ter ustreznimi storitvami in infrastrukturo. Ta vprašanja je mogoče najbolje obravnavati na lokalni in regionalni ravni, kjer lahko lokalne in regionalne oblasti vidike raznolikosti in identitete najučinkoviteje vključijo v razvojne programe. Zato OR poziva k razvoju partnerstev med raziskovalnimi središči in inovacijskimi laboratoriji, da bi preučili učinke, ki jih ima kakovost kraja na odločitve glede izbire lokacije ter na gospodarski in družbeni razvoj.

14.

Evropa ni le pomembno gospodarsko območje, ampak predstavlja skupno kulturo, osnovano na pomembnih vrednotah zaupanja in vključenosti, ki gradijo socialni kapital ter s tem zagotavljajo podlago za inovativnost in ustvarjalnost. Hkrati to zavedanje, da smo združeni v raznolikosti, prispeva k občutku osebne varnosti, ki zboljšuje kakovost življenja državljanov in povečuje privlačnost evropskih mest in regij kot prijetnih krajev za življenje, nenazadnje pa povečuje tudi našo konkurenčnost.

15.

Odbor ugotavlja, da je sicer v sporočilu izpostavljena potreba po povezavi sektorjev, manj poudarka pa je na tem, da je treba tokove znanja in ustvarjalnega kapitala ukoreniniti v kraj. Odbor v zvezi s „kulturnimi grozdi“ ali „ustvarjalnimi območji“ poudarja, da je treba regije in mesta umestiti v središče mrež znanja, da bi popolnoma izkoristili prednosti prostega pretoka idej, kapitala in ljudi v globalnem omrežnem gospodarstvu. Za razvoj teh grozdov je ključnega pomena podpora lokalnih in regionalnih oblasti, čeprav jih je za povečanje njihove učinkovitosti treba povezati tudi v evropske in svetovne mreže znanja.

16.

Za ukoreninjenje ustvarjalnosti na določenem mestu so potrebne posebne lokalne in regionalne pobude, ki morajo biti pametne, trajnostne in strateške. Zato imajo lokalne in regionalne oblasti pri tem še posebej pomembno vlogo. Razvoj kulture na lokalni ravni krepi lokalno identiteto in prepoznavnost ter ustvarja kulturne proizvode, ki niso enostavno prenosljivi, zaradi česar se ustvarja edinstvena vrednost prostora. Ti kulturni dejavniki so pomembni tudi na evropski ravni.

17.

Odbor meni, da skupnost, ki vlaga v kulturo, izobraževanje in šport, ustvarja tudi večje bogastvo in blaginjo ter zagotavlja večjo varnost. To preprosto dejstvo velja tako za mesta ali vasi, posamezne regije in države kot tudi za vso celino. OR poziva k ambicioznemu programu ukrepov na ravni EU, s pomočjo katerih bi Evropa postala navdušujoča in privlačna celina – kraj, ki je zelo priljubljen med mladimi, tako zdaj kot tudi v prihodnosti, ki ustvarja nova delovna mesta in kjer bodo lahko prihodnje generacije živele v varnem in čistem okolju ter uživale visoko kakovost življenja.

18.

Odbor meni, da je zaupanje bistvenega pomena za kakovost mesta, saj je podlaga za osebno varnost in ljudem omogoča, da se srečujejo in izmenjajo zamisli, kar spodbuja ustvarjalno razmišljanje in inovativnost. To prispeva tudi k ukoreninjenju ustvarjalnih proizvodov, nematerialne dediščine in ustvarjalnih posameznikov v določen kraj. Ta proces ima tudi gospodarsko razsežnost, denimo z vidika vloge, ki jo ima kultura pri spodbujanju turizma. Zelo pomembna pa je tudi socialna razsežnost, saj kultura zaupanja zagotavlja podlago za socialno kohezijo.

19.

Ta zapletena vprašanja kažejo na potrebo po celostnem pristopu. Ustvarjalnost in inovativnost sta osnovani tako na znanju in spretnostih kot na socialnih in ekonomskih omrežjih. Ustvarjalni razvoj mora biti zato strateški cilj, ki ga je treba uresničevati s skupnimi prizadevanji, sodelovanjem in medsebojnim bogatenjem. V te procese ne smejo biti vključeni le kulturni in ustvarjalni sektorji ali gospodarski subjekti, temveč splošna javnost kot celota.

20.

Odbor zato pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija podpreti vzajemno učenje med mestnimi upravami, da bi lokalnim oblikovalcem politike omogočila izmenjavo in primerjavo izkušenj o vplivu kulture na socialno in ekonomsko oživitev mest. Vendar Odbor regij poziva k širšemu pogledu na kulturo in ustvarjalnost, ki upošteva regionalni okvir ter vlogo državljanov, podjetij in nepridobitnih organizacij v teh procesih. Eden od temu namenjenih mehanizmov bi se lahko zgledoval po modelu partnerstev Comenius Regio, ki se sicer osredotoča na lokalni razvoj v izobraževanju, vendar bi lahko bil prenesen tudi na kulturno in ustvarjalno področje.

21.

Odbor ponovno opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri spodbujanju in razvoju kulture na svojem ozemlju, zlasti v okviru varovanja kulturne dediščine, ter kot podporniki kulturnih inovacij, nosilci in pokrovitelji kulturnih ustanov in pobud, izobraževanja in usposabljanja ter organizatorji festivalov in kulturnih srečanj (5). Lokalne in regionalne oblasti so najbolje usposobljene za uravnoteženje različnih elementov kulturnega in ustvarjalnega ekosistema ter zagotovitev ustreznih sredstev, ki jih potrebujejo tisti, ki delajo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

22.

Odbor regij izraža zadovoljstvo, da je Komisija poudarila vrednost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z vidika rasti in zaposlovanja (predstavljajo 3,3 % BDP in zaposlujejo 6,7 milijona ljudi, kar je 3 % vseh delovnih mest (6)). Gospodarske koristi je vsekakor mogoče še okrepiti s predlagano novo strategijo za povečanje konkurenčnosti in izvoznega potenciala teh sektorjev ter dosego čim večjih koristi prelivanja za druga področja, kot so inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije ter revitalizacija mest. Odbor v zvezi s tem poudarja, da je treba upoštevati izkušnje na lokalni in regionalni ravni ter ugotoviti, kako bi lahko ustvarjalni sektor spodbudil rast v drugih sektorjih.

23.

Za dosego čim večjih koristi je treba spodbujati proizvodnjo in potrošnjo kulturnih dobrin ter razvoj ustvarjalnosti. Odbor poudarja, kako pomembno je razvijanje ustvarjalnih sposobnosti že od zgodnjega otroštva, tako v okviru izobraževalnega sistema kot prostočasnih dejavnosti, tako da lahko mlajše generacije v celoti izkoristijo nove oblike dostopa do kulture in se bolje pripravijo na prihodnja delovna mesta. Na ta način bi tako njim kot tudi širši javnosti pomagali pri spopadanju s posledicami prehoda na digitalno tehnologijo.

24.

V sporočilu je priznano, da bi lahko kulturni in ustvarjalni sektorji izkoristili široko paleto finančnih instrumentov, vključno s programi Ustvarjalna Evropa, Erasmus za vse, Obzorje 2020 in COSME, sredstvi kohezijske politike ter instrumentom za povezovanje Evrope. Priznati je treba tudi to, da regionalne in lokalne oblasti na področje kulture posegajo bolj neposredno. Mesta in regije ne zagotavljajo le večjega deleža finančnih sredstev za kulturo v večini delov Evrope, temveč delujejo tudi kot laboratoriji za kulturne in ustvarjalne eksperimente in inovacije ter imajo ključno vlogo pri razvoju kulturnih in ustvarjalnih grozdov.

25.

Odbor poudarja, da je treba ohraniti državno pomoč, ki se dodeljuje za spodbujanje kulture. Vendar pa Komisijo poziva, naj pri pripravi novih pravil o državni pomoči za filme in druga avdiovizualna dela ponovno razmisli o merilu teritorializacije porabe, da ne bi ogrozili teritorialnega učinka takih del.

26.

Spodbujati je treba dobro upravljanje kulture v skladu s sklepi Sveta s 3201. zasedanja Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport 26. in 27. novembra 2012 v Bruslju.

27.

Komisija poziva k vrsti ukrepov, ki bi ustvarili ustrezne pogoje za razcvet kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Ukrepi so osredotočeni na razvoj spretnosti, dostop do finančnih sredstev, spodbujanje novih poslovnih modelov, razvoj občinstva, dostop do mednarodnih trgov in boljše povezave z drugimi sektorji. Vendar pa se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo tudi s posebnimi izzivi. V teh sektorjih prevladujejo mikro, mala in srednja podjetja ter podjetja s samozaposlenimi delavci, ki potrebujejo pobude in organizacijo na lokalni ravni. Zato bi lahko imele lokalne in regionalne oblasti učinkovitejšo vlogo pri obveščanju lokalnih podjetij o načinih in sredstvih za spodbujanje lokalnih in regionalnih kulturnih dejavnosti (7).

28.

Odbor meni, da so za kulturne in ustvarjalne sektorje partnerstva ključnega pomena, in pozdravlja ukrepe za omogočanje partnerstev oziroma koalicij ter ustreznih pogojev, ki so potrebni za prenos dobrih praks, krepitev znanja in vzpostavitev mrež za razširjanje izkušenj v zvezi z možnostmi za izrabo potenciala teh sektorjev (8). Preučiti bi bilo treba možnost vzpostavitve tematskih mrež za kulturne in ustvarjalne sektorje, da bi omogočili učinkovitejši prenos znanja na evropski ravni.

29.

Odbor je seznanjen z namero Komisije, da izboljša regulativni okvir EU za kulturne in ustvarjalne sektorje, ter se strinja, da se je treba osredotočiti na poenostavitev obstoječih pravil in izboljšanje dostopa kulturnih in ustvarjalnih sektorjev do zunanjih finančnih sredstev.

30.

Vendar pa Odbor meni, da mora Komisija zaradi razvoja računalništva v oblaku nujno opredeliti jasen regulativni okvir za pravice intelektualne lastnine in avtorske pravice.

31.

Odbor podpira poudarek, ki je v sporočilu namenjen petim ključnim dejavnikom oblikovanja politike: razvijanju spretnosti; izboljšanju dostopa do financiranja; pospeševanju novih poslovnih modelov in razvoju občinstva; olajševanju sodelovanja z drugimi sektorji in politikami ter povečanju mednarodnega vpliva.

32.

V dokumentu Komisije so jasno izpostavljene povezave, ki jih imajo kulturni in ustvarjalni sektorji z drugimi področji politike, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, turizmom itd. Bolj bi bilo treba poudariti njihovo povezavo z izobraževalno politiko. Odbor poleg tega poziva k bolj proaktivnemu pristopu, ki bi spodbudil razvoj sinergij med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter tudi z gospodarskimi in socialnimi akterji na drugih področjih, tako da bi podprli nova in inovativna področja dejavnosti, kot so kombinirani mediji, družbeni mediji, digitalno založništvo, ustvarjalni turizem (9) itd.

33.

Odbor podpira predlog za večplastno strategijo, osnovano na dvojnem pristopu, ki zajema tako horizontalne kot tudi vertikalne razsežnosti politike. Zlasti je pomembno vertikalno ukrepanje – celosten pristop za integrirane strategije –, saj se s tem izrecno priznajo povezave z drugimi področji politike, kot so industrija, turizem, izobraževanje, finance itd.

34.

Odbor podpira zamisel, da se pobudi o evropski prestolnici kulture in znaku evropske dediščine še naprej uporabljata kot laboratorija za razvoj občinstva in sodelovanje državljanov. Priznati bi bilo treba, da takšne lokalne pobude oblikujejo pomembne ustvarjalne prostore in grozde v okviru nacionalnih in globalnih mrež v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter prispevajo k povezovanju globalnih kulturnih krogov in lokalnih skupnosti.

35.

Odbor poudarja, da je potrebnih več informacij in dokazov o delovanju in učinkih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, s čimer bi pomagali utemeljiti komercialno financiranje ustvarjalnih podjetij. Eurostat bi bilo treba spodbuditi, naj poskrbi za učinkovitejše in pravočasne statistične podatke o kulturi v Evropi. Poleg tega bi lahko opravili študije o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih v specifičnih lokalnih in regionalnih kontekstih, da bi analizirali delovanje kulturnega ekosistema raznovrstnih krajev po vsej EU ter s tem posodobili najboljše prakse in opredelili glavne trende v teh sektorjih.

36.

Odbor regij poziva k boljši vključitvi kulture in ustvarjalnosti v strategijo Evropa 2020, zlasti prek vodilnih pobud o digitalni agendi, novih znanjih in spretnostnih za nova delovna mesta ter Uniji inovacij, ob priznavanju dejstva, da za pametno, trajnostno in vključujočo rast niso dovolj le podjetja, temveč celosten sistem znanja in zdrav kulturni ekosistem.

37.

Komisija na koncu predlaga spremljanje strategije z odprto metodo koordinacije na področju kulture. Odbor predvsem poudarja, da bi se morali nacionalni predstavniki sistematično posvetovati z lokalnimi in regionalnimi akterji, da bi lahko pripravili čim boljša vprašanja.