13.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/110

—

pozdravlja cilj, da se ustvarijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture, vendar ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za ustrezno zadovoljitev naraščajočih potreb po zmogljivostih. Zlasti je treba dograditi infrastrukturo na preobremenjenih letališčih, bolj upoštevati proste zmogljivosti regionalnih letališč, odločno spodbuditi oblikovanje enotnega evropskega zračnega prostora ter zagotoviti konkurenčen čas obratovanja, tudi v nočnih urah;

—

opozarja na potrebo po izboljšanju intermodalnih povezav med letališči in drugimi vrstami prevoza. To bo povečalo konkurenčnost in zagotovilo zadostno povezanost regij z evropskim in svetovnim letalskim omrežjem;

—

se strinja, da je treba v okviru uravnoteženega pristopa izbrati stroškovno najbolj učinkovit ukrep, da se dosežejo zastavljeni cilji zmanjšanja hrupa, vendar meni, da predvidena pravica Evropske komisije, da pregleda omejitve obratovanja pred njihovo uvedbo in po potrebi njihovo uvedbo odloži, presega obseg pristojnosti, ki jih lahko ima Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti. Omejitve obratovanja morajo določiti regionalne oblasti, in sicer ob upoštevanju lokalnih razmer in posebnosti. Dodatna pravica Evropske komisije do pregleda ni niti potrebna niti sorazmerna;

—

pozdravlja cilj nadaljnje liberalizacije trga za storitve zemeljske oskrbe. To bo povečalo konkurenco in nenazadnje tudi kakovost storitev na letališčih EU. Za preprečitev škodljivih učinkov na obstoječa delovna razmerja, varnost letalskega prometa in zmogljivosti letališč je treba omogočiti, da se na letališčih ustrezno upoštevajo lokalne posebnosti;

—

pozdravlja pristop Evropske komisije, da uvede tržne instrumente za optimalno izkoriščanje omejenih infrastrukturnih zmogljivosti na preobremenjenih letališčih, vendar poudarja, da je treba še naprej ohraniti povezavo regij z letalskim omrežjem.

Poročevalec

g. WERNER (DE/ALDE), državni sekretar v ministrstvu za gospodarske zadeve, delo in promet zvezne dežele Saške

Referenčni dokumenti

1.

se strinja, da so letališča nepogrešljiv sestavni del sodobnega in zmogljivega prometnega omrežja. Zagotavljajo pomembne spodbude za gospodarski razvoj, trg dela in turizem v posameznih regijah. Prav tako krepijo teritorialno kohezijo v Evropski uniji;

2.

se strinja, da vse več državljanov EU predvsem ponoči trpi zaradi hrupa, ki ga povzročajo letala na letališčih, zato je nujna strategija za aktivno upravljanje s hrupom, da se ublažijo neželene posledice;

3.

podpira cilj Evropske komisije, v skladu s katerim je treba čim bolj izkoristiti in povečati potencial letalskega prometa, zlasti njegove napovedane rasti;

4.

poudarja, da bi lahko EU spodbujala naložbe v posodabljanje letališkega omrežja in gradnjo novih letališč zlasti z uporabo inovativnih finančnih instrumentov ter tako zagotovila trajno gospodarsko rast EU in izboljšala svoje gospodarske povezave s preostalim svetom;

5.

meni, da so zmogljivosti letališke infrastrukture ter stalno naraščajoče potrebe po potovanju in prevozu v vedno večjem neskladju. Že danes so nekatera evropska letališča preobremenjena ali pa delujejo na meji zmogljivosti. Novih zmogljivosti, zlasti na vozliščih, ni mogoče zagotavljati v takšnem obsegu, kot ga zahteva povpraševanje. Zato je verjetno, da se bodo omejitve zmogljivosti v naslednjih letih še povečale;

6.

pozdravlja cilj, da se odpravijo vedno večje omejitve zmogljivosti ter ustvarijo potrebni okvirni pogoji za učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture. Vendar Odbor opozarja, da ukrepi, predlagani v letališkem svežnju, ne zadostujejo;

7.

opozarja, da je na številnih regionalnih letališčih dovolj infrastrukturnih zmogljivosti za učinkovito razbremenitev letališč, na katerih so zmogljivosti omejene, s čimer se lahko izboljša povezanost regij;

8.

ugotavlja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za ustrezno zadovoljitev naraščajočih potreb po zmogljivostih. Zlasti je treba dograditi infrastrukturo na preobremenjenih letališčih, bolj upoštevati proste zmogljivosti regionalnih letališč, odločno spodbuditi oblikovanje enotnega evropskega zračnega prostora ter zagotoviti konkurenčen čas obratovanja, tudi v nočnih urah; Poleg tega je treba odločno podpirati majhna regionalna letališča za dopolnitev velikih letališč in čim boljši izkoristek obstoječe infrastrukture;

9.

opozarja na potrebo po izboljšanju intermodalnih povezav med letališči in drugimi vrstami prevoza. To bo povečalo konkurenčnost in zagotovilo zadostno povezanost regij z evropskim in svetovnim letalskim omrežjem;

10.

meni, da je učinkovitejše dodeljevanje slotov ustrezen način za bolj optimalno izkoriščanje omejenih infrastrukturnih zmogljivosti na preobremenjenih letališčih. Pozdravlja pristop Evropske komisije, da v ta namen uvede tržne instrumente, pri čemer je treba paziti, da se ohrani povezava regij z letalskim omrežjem;

11.

zagovarja predlog o preoblikovanju pravil in postopkov za uvedbo s hrupom povezanih omejitev obratovanja. Cilj uskladitve postopkov pri uporabi uravnoteženega pristopa naj bi v skladu z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa z dne 25. junija 2002 izboljšal raven zaščite oseb, ki so izpostavljene hrupu zračnega prometa;

12.

pozdravlja cilj nadaljnje liberalizacije trga za storitve zemeljske oskrbe. To bo povečalo konkurenco in nenazadnje tudi kakovost storitev. Za preprečitev škodljivih učinkov na obstoječa delovna razmerja, varnost letalskega prometa in zmogljivost letališč je treba omogočiti, da se na letališčih ustrezno upoštevajo lokalne posebnosti. Poleg tega je treba zagotoviti, da predpisi ne bodo povzročali neenake obravnave podjetij za opravljanje teh storitev. Cilj Evropske komisije, da se prepreči izkrivljanje konkurence, bo mogoče doseči le, če bodo za vse udeležence veljali enaki pogoji;

13.

izraža zaskrbljenost nad predlogi Komisije in tudi obsežnejšimi predlogi splošnega pristopa Sveta za regulacijo pristojbin za infrastrukturo za zemeljsko oskrbo v skladu z in tudi ob preseganju določb direktive o letaliških pristojbinah (Direktive 2009/12/ES). Tovrstne pristojbine običajno zajemajo zelo majhen delež celotnih letaliških dohodkov, zlasti na regionalnih letališčih, ki so komaj nad novo predlaganim pragom 2 milijonov prepeljanih potnikov letno, in tudi v absolutnem smislu predstavljajo majhne zneske. Upravni stroški lahko precej presegajo vsakršne morebitne koristi, saj so letališča že zavezana stvarno in pregledno določiti tovrstne pristojbine;

14.

poudarja pomen splošnega letalstva za zračni promet v EU. To omogoča podjetnikom, ki ustvarjajo bogastvo in delovna mesta, da potujejo s kar največjo prožnostjo, in povečuje gospodarsko moč obrobnih in najbolj oddaljenih regij. To je še posebej pomembno pri preučevanju vprašanja slotov in dostopnosti letališč;

15.

pozdravlja cilj natančnejše določitve pravil in postopkov za uvedbo s hrupom povezanih omejitev obratovanja ter preglednejšega postopka ocenjevanja. S tem se bo odpravila do zdaj neenotna uporaba direktive v državah članicah. Poleg tega bodo osebe, ki so izpostavljene hrupu zračnega prometa, deležne primerljive ravni zaščite pred hrupom. Vendar Odbor ugotavlja, da predlog uredbe zlasti glede ocenjevanja hrupa in analize stroškovne učinkovitosti še ni združljiv z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa ter da bi zato povečal upravna bremena in s tem zvišal stroške, škodoval pa bi tudi sprejemljivosti letalskega prometa;

16.

pričakuje, da se bo s spremembo dosedanje direktive v uredbo povečala učinkovitost ukrepov za zmanjšanje hrupa ter preprečilo izkrivljanje konkurence v Evropski uniji;

17.

se strinja s pristopom Evropske komisije, da je treba v okviru uravnoteženega pristopa izbrati stroškovno najbolj učinkovit ukrep, da se dosežejo cilji zmanjšanja hrupa. Pri tem je treba čim bolj in ne le na neobvezni osnovi upoštevati zdravje in varnost prebivalcev, ki živijo v bližini letališč. Tako bodo lahko države članice uskladile gospodarske učinke ukrepov za zmanjšanje hrupa z upravičenimi zahtevami po zaščiti oseb, ki so izpostavljene hrupu zračnega prometa;

18.

načeloma podpira cilj, da se poveča mejna vrednost za mejno ustrezne zrakoplove. Na ta način bo upoštevan tehnični napredek pri razvoju zrakoplovov, ki povzročajo manj hrupa. Vendar Odbor opozarja, da tovorna letala v primerjavi s potniškimi letali redkeje izpolnjujejo strožjo mejno vrednost 10 EPNdB (Effective Perceived Noise in decibels – dejansko zaznana raven hrupa v decibelih). Glede na to bo morebitna prepoved „mejno ustreznih zrakoplovov“ bistveno močneje prizadela družbe za zračni prevoz tovora. Odbor zato predlaga, da se mejna vrednost v primernem prehodnem obdobju zviša v manjši meri. Že z zvišanjem mejne vrednosti na 8 EPNdB je mogoče znatno zmanjšati hrup;

19.

meni, da je neodvisen pritožbeni organ na ravni držav članic nujen;

20.

pozdravlja uporabo uravnoteženega pristopa za zmanjšanje ali omejitev izpostavljenosti hrupu. To bo državam članicam zagotovilo potrebno prožnost pri upravljanju hrupa. Pri tem se Odbor strinja z Evropsko komisijo, da morajo biti omejitve obratovanja skrajni ukrep;

21.

podpira cilj natančnejše določitve pravil za ocenjevanje hrupa zrakoplovov in preglednejšega procesa ocenjevanja. Predvideno posvetovanje z osebami, ki so izpostavljene hrupu, bo povečalo sprejemljivost ukrepov za zmanjšanje hrupa, ki se izvajajo. Vendar Odbor priporoča, da se državam članicam zagotovi ustrezen manevrski prostor pri oblikovanju foruma za tehnično sodelovanje, ki je predviden v osnutku uredbe. V kolikor v državah članicah že delujejo podobne komisije, bi morala obstajati možnost, da se te komisije priznajo in tako prepreči ustanavljanje dodatnih organov;

22.

meni, da metoda za ocenjevanje hrupa, ki je navedena v Prilogi I k osnutku uredbe in ki temelji na dokumentu 29 poročila Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) z naslovom „Standardna metoda za izračun izolinij hrupa v bližini civilnih letališč“, ni ustrezna za povečanje preglednosti postopkov za ocenjevanje hrupa. Dodatna metoda ocenjevanja bi pomenila zmanjšanje primerljivosti na primer z direktivo o okoljskem hrupu ali nacionalnimi pravili o izračunu ter nepotrebno dodatno upravno breme. Podlaga za ocenjevanje hrupa bi zato morala biti direktiva o okoljskem hrupu (Direktiva 2002/49/ES);

23.

meni, da predvidena pravica Evropske komisije, da pregleda omejitve obratovanja pred njihovo uvedbo in po potrebi njihovo uvedbo odloži, presega obseg pristojnosti, ki jih lahko ima Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti. Omejitve obratovanja morajo določiti regionalne oblasti, in sicer ob upoštevanju lokalnih razmer in posebnosti. Dodatna pravica Evropske komisije do pregleda ni niti potrebna niti sorazmerna. Poleg tega to v nobenem primeru ne bo prispevalo k lažjemu doseganju cilja uredbe, v skladu s katerim je treba zmanjšati število ljudi, na katere vpliva hrup zrakoplovov;

24.

meni, da so opredelitev pojmov „zrakoplov“ in „mejno ustrezni zrakoplov“, dopolnitve standardov za certificiranje hrupa in postopkov certificiranja ter spremembe v metodi in tehničnem poročilu ključni elementi uredbe. S tega vidika te točke niso primerne, da se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenese na Evropsko komisijo.

25.

se strinja z Evropsko komisijo, da so storitve zemeljske oskrbe ključna dejavnost v letalski verigi. Učinkovite in v kakovost usmerjene storitve zemeljske oskrbe bistveno prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in konkurenčnega sistema zračnega prometa;

26.

pozdravlja nadaljnje odprtje in uskladitev dostopa do trga storitev zemeljske oskrbe. Pričakovati je, da bo to še povečalo kakovost storitev zemeljske oskrbe, ki se ponujajo na letališčih Unije. To bo v enaki meri koristilo letalskim družbam, špediterjem in potnikom. Da bi preprečili škodljive učinke na obstoječa delovna razmerja, varnost letalskega prometa in zmogljivost letališč, bi moralo biti omogočeno, da se na primeren način upoštevajo lokalne posebnosti letališč;

27.

podpira ureditev prerazporeditve osebja med ponudniki storitev. V zvezi s tem poziva, da se preveri, ali naročnik lahko izvede prevzem osebja, ki ga določijo države članice, že na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1370/2007, in sicer brez dodatnih izvedbenih aktov držav članic, in ali je za prevzem osebja mogoče opredeliti kazalnike;

28.

opozarja, da vsa pravila za postopek odobritve še niso primerna. Izboljšave so potrebne predvsem glede časovnega načrtovanja postopkovnih korakov, glede posebne ureditve, ki odpravlja nepraktičen suspenzivni učinek tožb, glede pristojnosti za izvajanje postopka odobritve ter glede meril za oddajo naročil;

29.

se strinja z Evropsko komisijo, da morajo imeti letališča odločilno vlogo pri usklajevanju dela izvajalcev storitev zemeljske oskrbe. Vendar Odbor opozarja, da lahko letališča to nalogo izpolnjujejo le, če je na voljo za to potreben zakonodajni okvir v državah članicah. Poleg tega so posledica teh nalog dodatni stroški, ki jih bodo letališča zelo težko pokrila na trgu;

30.

poudarja, da nadaljnje odprtje trga ne sme imeti negativnih posledic za varnost letalstva. Za zagotavljanje visoke stopnje varnosti na letališčih Unije je potrebno zadostno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje osebja;

31.

meni, da je treba trajanje izobraževanja določiti na ravni, ki bo zagotavljala zadostno kakovost storitev zemeljske oskrbe. Glede na to, da mora biti dovoljenje, ki ga pridobijo izvajalci storitev zemeljske oskrbe, priznano v vseh državah članicah, Odbor priporoča, da se usposabljanje in nadaljnje izobraževanje oblikujeta tako, da se ustvarijo primerljivi standardi za kvalifikacije. Pri tem je treba upoštevati stroškovno učinkovitost in spodbujanje zaposlovanja;

32.

ugotavlja, da je sklepanje pogodb s podizvajalci omejeno zgolj na izvajalce, ki opravljajo storitve oskrbe za tretje osebe. Upravljavci letališč in uporabniki letališč naj ne bi imeli te možnosti. Po mnenju Odbora pomeni to diskriminacijo, ki izkrivlja konkurenco, prav tako pa ni v skladu s ciljem osnutka uredbe, v skladu s katerim je treba povečati konkurenco. Ob upoštevanju natančnih pravil bi moralo biti sklepanje pogodb s podizvajalci dovoljeno vsem ponudnikom storitev zemeljske oskrbe;

33.

meni, da preoblikovanje uredbe pomembno prispeva k še bolj učinkovitemu izkoriščanju omejenih infrastrukturnih zmogljivosti. Glede na napovedano povečanje zračnega prometa in glede na to, da se letališka infrastruktura ne širi v enakem obsegu, bodo letalske družbe vedno bolj omejene v svojih zmožnostih za ustrezno zadovoljevanje potreb po prometnih storitvah. To je ovira za gospodarski razvoj zračnega prometa in s tem tudi za regije;

34.

meni, da bi v primerih, ko je bil neodvisni nadzorni organ zaprošen za odločitev o višini pristojbine, ki se zaračuna za uporabo centralizirane infrastrukture, upravljavec centralizirane infrastrukture moral imeti pravico do povračila od uporabnikov v prvotni predlagani višini, dokler neodvisni nadzorni organ ne razglasi dokončne odločitve. To bi omejilo spodbudo do sprožanja neprijetnih pritožb na odločitve o višini pristojbine;

35.

se načeloma strinja z uvedbo tržnih instrumentov za dodeljevanje slotov. Tako se bo zagotovilo, da bodo slote prejele tiste letalske družbe, ki bodo le-te lahko tudi najbolj izkoristile. Treba je paziti, da se ohrani povezava regij z letalskim omrežjem;

36.

opozarja, da niso v zadostni meri predstavljene vse posledice trgovanja s sloti. Evropska komisija zlasti ne navaja, kakšne bodo posledice trgovanja s sloti za regionalna letališča in s tem tudi za regionalno povezanost;

37.

meni, da obstaja možnost, da bodo letalske družbe svoje slote, ki jih imajo na preobremenjenih vozliščih, dale na voljo zlasti prometu na dolge razdalje. To bi oslabilo povezanost regionalnih letališč z vozlišči. Odbor zato poziva k načrtovanju ustreznih ukrepov, da se zagotovi povezava regij s svetovnim letalskim omrežjem;

38.

izraža zadovoljstvo, da je predvideno povečanje neodvisnosti letaliških koordinatorjev. Osnutek uredbe bo letalskim družbam v prihodnje omogočil, da slote prenesejo tudi za denarno nadomestilo. Za prenos bo potrebno soglasje letališkega koordinatorja, slednji pa ga bo moral tudi potrditi. Zato je po mnenju Odbora še toliko pomembneje, da lahko letališki koordinator svojo odločitev sprejme neodvisno in na podlagi objektivnih meril;

39.

meni, da bi bila brezplačna dodelitev slotov zgolj z namenom njihove naknadne prodaje nesmiselna. Letalskim družbam bi se moralo trgovanje s sloti odobriti le, če lahko dokažejo, da so pred tem slote tudi redno uporabljale;

40.

meni, da je sprememba pravil o najkrajši uporabi slotov sprejemljiva. Ta ukrep povečuje pritisk, da se prejeti sloti bolje izkoristijo. Hkrati je treba predvideti možnost izrednih dogodkov (npr. stavk, vulkanskega prahu). Verjetno je, da se bo v prihodnosti več slotov vrnilo v pool slotov ali prodalo drugi letalski družbi. To bo drugim letalskim družbam olajšalo vstop na trg na preobremenjenih letališčih;

41.

izraža zadovoljstvo, da lahko letališča prek sistema pristojbin vplivajo na čim zgodnejšo vrnitev nepotrebnih ali rezerviranih slotov. To bo preprečilo blokado slotov in omogočilo drugim letalskim družbam, da jih uporabijo.

42.

priznava pomen določitev „lokalnih pravil“, da se zagotovi, da je regulativen okvir dovolj prožen v regijah in na njihovih letališčih, kjer posebne okoliščine zahtevajo posebno pozornost. V takšnih okoliščinah je potreben regionalni prispevek, da se omogoči optimalna in učinkovita uporaba zmogljivosti na posameznih letališčih;

43.

meni, da predlagana pravica Evropske komisije, da imenuje posamezna „letališča znotraj mreže“, na podlagi česa lahko zahteva, da države članice posamezna letališča obravnavajo različno in ločeno, presega pooblastila v skladu z načelom subsidiarnosti;

44.

je zaskrbljen zaradi koncepta upravljavca mreže, ki ga uvaja Evropska komisija, zlasti pa, ker za ta organ predlaga znatna in daljnosežna pooblastila, ne da bi pri tem jasno opredelila, kdo je odgovoren za upravljanje tega organa.

1.

Tovorna letala v primerjavi s potniškimi letali redkeje izpolnjujejo mejno vrednost 10 EPNdB, ki je predlagana v osnutku uredbe. Glede na to bo morebitna prepoved „mejno ustreznih zrakoplovov“ bistveno močneje prizadela družbe za zračni prevoz tovora.

2.

Z uvedbo primernega prehodnega obdobja dobijo letalski prevozniki možnost, da lahko načrtujejo in izvajajo morebitne potrebne posodobitve svojih letalskih flot z gospodarskih vidikov.

1.

Samo države članice bi morale biti – tako kot doslej – pristojne za uvedbo omejitev obratovanja. Svet je v zvezi s tem že izrazil stališče in črtal zadevni člen v predlogu Komisije. Črtanje tega člena je poleg tega v skladu s točko 23 mnenja.

2.

Člen 10 bi lahko v sedanji obliki povzročil dvome o regionalnih sporazumih, sklenjenih v okviru mediacije. Za sklenitev takih sporazumov med letališči, zadevnimi regijami in prebivalci so pogosto potrebna dolgoletna težavna in naporna pogajanja. Nemški in avstrijski zvezni svet (Bundesrat), francoski senat in zgornji dom nizozemskega parlamenta so sklenili, da je pravica Komisije do pregleda iz člena 10 v nasprotju z načelom Evropske unije o subsidiarnosti.

1

Prepoved sklepanja pogodb s podizvajalci za letališča in uporabnike letališč pomeni njihovo diskriminacijo v odnosu do drugih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe in izkrivlja konkurenco. To ni v skladu s ciljem osnutka uredbe, v skladu s katerim je treba povečati konkurenco.

2

Podizvajalci morajo zahteve v zvezi s kakovostjo in zanesljivostjo storitev izpolnjevati v enaki meri kot naročniki. Poleg tega bi moralo biti letališčem dovoljeno, da omejijo število podizvajalcev, če je to potrebno iz prostorskih razlogov.