19.1.2013

Uradni list Evropske unije

C 17/67

Mnenje Odbora regij – Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

2013/C 17/12

ODBOR REGIJ

—	ugotavlja, da je napotitev delavcev na delo v Evropski uniji v zadnjih letih vse več; hkrati poudarja, da se število napotenih delavcev v državah članicah, iz katerih delavci prihajajo, kot tudi v ciljnih državah članicah močno razlikuje;

—

meni, da je v tem kontekstu danes pomembno sprejeti instrument Skupnosti glede napotitve delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, ki bi hkrati poenotil nadzor izvajanja napotitve in obravnaval vsebinska vprašanja, ki so se pojavila zaradi odločb Sodišča Evropske unije in so povzročile restriktivno tolmačenje Direktive 96/71/ES;

—

obžaluje, da zdajšnji predlog Evropske komisije ne uvaja revizije ali spremembe Direktive 96/71/ES in zato ne more obravnavati vseh vsebinskih vprašanj, ki jih je sprožila sodna praksa, zlasti vprašanj v povezavi z razširitvijo kolektivnih pogodb, razširitvijo "trdnega jedra veljavnih pravil", uporabo ugodnejših določb države gostiteljice in spoštovanjem temeljnih socialnih pravic, kot je pravica do stavke;

—	predlaga, da se okrepi solidarna odgovornost delodajalca in podizvajalca z uvedbo določbe, da se omeji število ravni podizvajalskih del;

—	je zadovoljen, da je Evropska komisija 11. septembra 2012 umaknila predlog uredbe (Monti II) o uskladitvi pravice do stavke z gospodarskimi svoboščinami Evropske unije na podlagi klavzule o fleksibilnosti o dokončanju notranjega trga (člen 352 PDEU).

Poročevalec

Alain HUTCHINSON, član parlamenta regije glavnega mesta Bruselj

Referenčna dokumenta

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

COM(2012) 131 final

Predlog uredbe Sveta o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev

COM(2012) 130 final

I. POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.	podpira pobude Evropske komisije za krepitev socialne razsežnosti notranjega trga v skladu s členom 9 Lizbonske pogodbe, ki zagotavlja upoštevanje socialne razsežnosti v vseh politikah Evropske unije;

Vse več pojavov napotitve delavcev na delo

ugotavlja, da je napotitev delavcev na delo v Evropski uniji v zadnjih letih vse več. Po podatkih Evropske komisije naj bi vsako leto delodajalci iz ene države članice v drugo napotili na delo milijon svojih delavcev; hkrati poudarja, da se število napotenih delavcev v državah članicah, iz katerih delavci prihajajo, kot tudi v ciljnih državah članicah močno razlikuje;

ugotavlja, da največ napotitev delavcev na delo potrebujejo delovno najintenzivnejše panoge. Gradbeništvo in javna dela so že od nekdaj sektor, ki zaposluje največ napotenih delavcev (po podatkih Evropske komisije 24 % napotitev na delo v Evropi), pri čemer so ti napoteni delavci večinoma fizični delavci;

4.	poudarja, da so lahko razlike v plačah med državami velike.

Teritorialna razsežnost napotitev delavcev na delo

ODBOR REGIJ

5.	opozarja, da se napotitve na delo v nekaterih panogah osredotočajo na določena geografska območja, pri čemer imajo precejšen delež izjav o napotitvi na delo obmejne regije;

meni, da bi morale regije, zlasti obmejne regije, imeti večjo vlogo v okviru sodelovanja med oblastmi različnih držav, da bi po eni strani nadzirale, da se pri napotitvah spoštujejo pravice in dostojanstvo delavcev, ter po drugi strani izmenjavale dobre prakse. Zadevne regije bi morale imeti v zvezi s tem primerna sredstva za opravljanje svojih nalog;

poudarja, da se kolektivne pogodbe o delu v skladu z Direktivo 1996/71/ES lahko uporabljajo tudi za napotene delavce, dejavne na območju uporabe teh pogodb, in da je zato nujno, da pristojne oblasti izvajalce storitev in delavce, ki so na ta območja napoteni iz drugih držav, lahko seznanijo z vsebino kolektivnih pogodb in zagotovijo njihovo uporabo.

Potreba po boljšem nadzoru izvajanja pravil na področju napotitve na delo

ODBOR REGIJ

poudarja, da se te napotitve na delo pogosto izvajajo ob neupoštevanju tako delovnih predpisov na področju socialne varnosti kot tudi davčne zakonodaje. Med načini izogibanja zakonskim obveznostim so:

—	zaposlitve zgolj za napotitev na delo prek navideznih podjetij, registriranih v državi članici, ki naj bi se prikazovala kot država, iz katere so delavci napoteni;

—	"lažne samozaposlene osebe", ki ne poravnavajo stroškov socialnih dajatev in za katere ne veljajo določbe o delovnih pogojih in plačah v državi gostiteljici, kakor je predvideno v Direktivi 96/71/ES, ki se uporablja samo za delavce;

—	oblikovanje platforme napotenih delavcev, kar se izvaja v nekaterih velikih podjetjih. Pri tem se v državi, v kateri so davčni in socialni predpisi finančno ugodnejši, ustanovi hčerinsko podjetje, kamor se napoti delavce;

—	zloraba instrumenta napotitve na delovna mesta za trajno zasedbo delovnih mest;

—	neobstoj izjave o napotitvi;

poudarja, da študije kažejo, da se zakonsko določeni minimalni pogoji glede dela in zaposlitve v državi članici gostiteljici v številnih primerih napotitve delavcev ne spoštujejo ter da se poskušajo zaobiti določbe o socialnem zavarovanju, pa tudi davčna zakonodaja;

poudarja, da so ob upoštevanju ugotovitev Komisije o izjemnih razlikah med nacionalnimi ukrepi nadzora, ki so jih uvedle države članice oz. tretje države, podpisnice sporazumov o prostem gibanju oseb, skupni standardi nadzora izjemnega pomena; vendar pa se pri tem ne smejo omejiti možnosti nacionalnih organov za izvajanje nadzora;

10.

meni, da je v tem kontekstu danes pomembno sprejeti instrument Skupnosti glede napotitve delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, ki bi hkrati poenotil nadzor izvajanja napotitve in obravnaval vsebinska vprašanja, ki so se pojavila zaradi zgoraj navedenih odločb Sodišča Evropske unije, zlasti zadev Viking (zadeva C-438/05), Laval (zadeva C-341/05), Rüffert (zadeva C-346/06) in Luksemburg (zadeva C-319/06), ki so povzročile restriktivno tolmačenje Direktive 96/71/ES;

11.

zato je naklonjen načrtu sprejetja predloga direktive na tem področju, vendar obžaluje, da zdajšnji predlog Evropske komisije ne uvaja revizije ali spremembe Direktive 96/71/ES in zato ne more obravnavati vseh vsebinskih vprašanj, ki so bila sprožena z zgoraj navedenimi odločbami, zlasti vprašanj v povezavi z razširitvijo kolektivnih pogodb, razširitvijo "trdnega jedra veljavnih pravil", uporabo ugodnejših določb države gostiteljice in spoštovanjem temeljnih socialnih pravic, kot je pravica do stavke;

12.	opozarja, da se obravnavani predlog direktive dejansko omejuje na uvedbo ukrepov in mehanizmov, ki so namenjeni izboljšanju in okrepitvi nadzora uporabe in izvajanja določb Direktive 96/71/ES, ki se je doslej izkazala za nezadostno pri boju proti socialnemu dampingu in goljufijam.

Temeljne pravice ne smejo biti podrejene gospodarskim svoboščinam

ODBOR REGIJ

13.	je zadovoljen, da je Evropska komisija 11. septembra 2012 umaknila predlog uredbe (Monti II) o uskladitvi pravice do stavke z gospodarskimi svoboščinami Evropske unije na podlagi klavzule o fleksibilnosti o dokončanju notranjega trga (člen 352 PDEU);

14.

se strinja z oceno, da pravica do stavke ne sme biti podrejena dopolnjujočemu cilju dokončanja notranjega trga, saj gre za nedotakljivo načelo, zagotovljeno z Listino o temeljnih pravicah, in da poleg tega poseben zakon (lex specialis), kot je opredeljen v členu 153 Pogodbe, izrecno izključuje pravico do stavke iz področja uporabe zakonodaje Skupnosti;

15.

vendar meni, da je zaradi umika predloga uredbe ostalo neodgovorjenih več vprašanj, sproženih v okviru sodne prakse Sodišča Evropske unije. Zato poziva k pripravi novega zakonodajnega predloga, ki bi izrecno zagotovil, da se temeljne socialne pravice (pravica do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb, pravica do sindikalnega delovanja) ne morejo omejiti zaradi gospodarskih svoboščin (pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev) ter da z gospodarskimi svoboščinami ni mogoče upravičiti izogibanja nacionalnim zakonom in praksam na socialnem področju;

16.	znova opozarja, da je v zvezi s tem predlogom uredbe 12 nacionalnih parlamentov (19 glasov) proti Komisiji prvič sprožilo mehanizem zgodnjega opozarjanja z utemeljitvijo, da je ta predlog v navzkrižju z nacionalnimi pristojnostmi in spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

17.	vendar meni, da mora zakonodajalec EU ukrepati tako, da pri dejanskih čeznacionalnih primerih, kot so na primer podjetja, ki imajo podružnice v več državah članicah, pojasni razmerje med "kolektivnimi ukrepi" ter svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev;

18.

zato meni, da bi lahko OR v primeru, če bi Komisija vztrajala pri svojem predlogu uredbe, glede na obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov in stališča, izražena prek OR na regionalni ravni, razmislil o naknadni vložitvi pritožbe proti temu predlogu zaradi kršitve načela subsidiarnosti, tako z vidika izbrane pravne podlage kot tudi nezadostne izkazane dodane vrednosti ukrepa EU na tem področju; opozarja Komisijo, da bo OR še naprej natančno spremljal spoštovanje načela subsidiarnosti na tem področju;

19.	meni, da je predlog o izvajanju Direktive 96/71/ES še vedno v celoti veljaven in si zasluži vso njegovo pozornost;

20.

meni, da Direktiva 96/71/ES uveljavlja temeljne pravice, katerih izvajanje je treba olajšati, da so bile te pravice, ki so povezane s človekovim dostojanstvom, okrepljene z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, s katero je Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča, in da te pravice ne smejo biti podrejene racionalnosti gospodarskih svoboščin;

21.

v zvezi s tem obžaluje, da o predlogu Komisije ni bila omogočena razprava glede izbire pravne podlage, saj je izbrana pravna podlaga "opravljanja storitev" (člen 62 PDEU v povezavi s členom 53), zaradi česar se vprašanja izvajanja Direktive 96/71/ES ponovno obravnavajo z vidika gospodarskih svoboščin in zaradi česar Odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor in socialni partnerji niso bili v celoti vključeni v pripravo besedila, ki jih neposredno zadeva.

Predlog direktive mora upoštevati vse primere napotitve na delo

ODBOR REGIJ

22.

vseeno podpira vsebino obravnavanega predloga Komisije, boja proti socialnemu dampingu in goljufijam pri napotitvi delavcev na delo ter tudi vzpostavitev mehanizmov nadzora izvrševanja delovnih in plačnih pogojev napotenih delavcev; vendar pa predloženi predlog ne zadostuje za dosego teh ciljev, zato ga je treba v najpomembnejših točkah popraviti;

23.

meni, da bi primeri napotitve na delo iz držav zunaj Evropske unije, ki so upoštevani v Direktivi 96/71/ES, zaslužili, da se jih omeni v predlogu. Prav tako bi bilo treba določbe te direktive po možnosti takoj po sprejetju vključiti v pravni red Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in v sporazum o prostem gibanju oseb, ki je bil sklenjen s Švico;

24.	se zaveda obstoječih omejitev nadzora, kot so jezikovne ovire, nadzor kratkotrajne napotitve na delo, težave pridobivanja informacij v drugi državi članici, zapletenost izvajanja sankcij in pomanjkljivost načinov nadzora nacionalnih uprav;

25.

zato močno podpira sprejetje določb predloga direktive za čim bolj učinkovito odpravo teh ovir in okrepitev mehanizmov izvrševanja nadzornih ukrepov in sankcij, da bi bilo izvajanje Direktive 96/71/ES učinkovito in smotrno; poleg tega mora biti sistem čezmejnega izvrševanja sodnih odločb bolj jasen, v skladu z veljavnimi načeli mednarodnega sodelovanja ter medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb in mora upoštevati postopkovne pravice posameznika;

26.

meni, da se mora v primeru neupoštevanja Direktive 96/71/ES in te direktive – na primer če se izkaže, da delavec ni dejansko napoten – za zadevno podjetje uporabljati ustrezna zakonodaja, veljavna v državi opravljanja storitve, vsi delavci pa se obravnavajo kot delavci, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja v Uniji v skladu s členom 45 PDEU.

Solidarna odgovornost: ključna določba predloga direktive, ki bi jo bilo dobro dopolniti

ODBOR REGIJ

27.

pozdravlja določbe glede solidarne odgovornosti delodajalca in podizvajalca, zlasti v gradbeništvu, in ugotavlja, da osem držav članic EU dejansko že izvaja solidarno odgovornost (Avstrija, Nemčija, Španija, Finska, Francija, Italija, Nizozemska in Belgija); vendar pa to ne zadostuje za učinkovito preprečevanje zlorab; treba je zagotoviti, da vsa podjetja, ki zlorabljajo napotitev ali imajo od nje korist, za to tudi odgovarjajo;

28.	meni, da bi bilo primerno, da se tej določbi o solidarni odgovornosti doda določba, ki bi omejila število ravni podizvajalskih del, kar bi zmanjšalo nevarnost odklonov na področju napotitve delavcev na delo. Prav tako bi bilo treba zagotoviti boljši popis podizvajalskih podjetij.

Proaktivna vloga socialnih akterjev pri nadzoru izvajanja zakonodaj

ODBOR REGIJ

29.	podpira določbe Evropske komisije, katerih namen je sindikatom, socialnim partnerjem in delovnim inšpekcijam zagotoviti ključno vlogo; vendar je treba hkrati upoštevati razlike v sistemih posameznih držav članic;

30.	meni, da bi bilo pomembno okrepiti to vlogo, tako da se ustreznim organom, pristojnim za nadzor uveljavljanja pravic v državah članicah, omogoči izmenjava praks na področju nadzora, da se bolj povežejo njihova prizadevanja na tem področju;

31.

prav tako meni, da bi morali biti predstavniki delavcev, še posebej člani evropskih svetov delavcev, zlasti v gradbenih podjetjih, omenjeni kot ključni akterji, saj je lahko usklajevanje med različnimi predstavniškimi telesi – na primer na velikih gradbiščih – tudi vzvod za obveščanje in opozarjanje. Te pobude predstavnikov delavcev so še toliko bolj legitimne, saj mnogo podjetij daje informacije o svoji politiki družbene odgovornosti.

V besedilu predloga so potrebne podrobnosti za dobro izvajanje določb

ODBOR REGIJ

32.

opozarja, da bodo nacionalna sodišča imela pomembno vlogo pri operativnem izvajanju predloga direktive, zato mora slednja vsebovati jasne in natančne določbe, da pri tolmačenju besedila na različnih nacionalnih sodiščih ne pride do novih dvomov in se na Sodišču Evropske unije ne nagrmadijo vprašanja za predhodno odločanje;

33.

meni, da je zato v predlogu direktive treba pojasniti in jasno opredeliti nekatere pojme, na primer jasno je treba določiti pogoje za napotitev delavcev, pri čemer to ne sme imeti pravnih posledic za delavca v primeru zlorabe. Pojasniti je treba tudi uporabo dveh različnih terminov za opredelitev pojma "začasne napotitve na delo" v nekaterih jezikovnih različicah (npr. v francoski jezikovni različici: "provisoirement détaché" in "temporairement détaché") ali uporabo pojma "učinkovit", ki bi moral biti povezan z "učinkovitostjo", ali pojem "jedro pogojev za delo", ki v Direktivi 96/71/ES ne obstaja;

34.	iz istih razlogov opozarja na preambulo (točko 5) predloga, ki izpostavlja, da je treba "dodatno pojasniti […] povezavo med Direktivo 96/71/ES in Uredbo (ES) št. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za […] obligacijska razmerja".

Potreba po odpravi vsakršne nejasnosti pri izvajanju določb

ODBOR REGIJ

35.

meni, da zato preambula predloga lahko povzroči nejasnost glede vprašanja prava, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi (tj. ali gre za pravo matične države ali države gostiteljice). Če je res, kot je poudarjeno v točki 6 preambule, da predlog neposredno ne posega v pravo, ki se uporablja v skladu s členom 8 uredbe Rim I, pa je treba opozoriti, da tudi namen direktive iz leta 1996 ni bil spremeniti te določbe (takrat člen 6 Rimske konvencije iz leta 1980), temveč pojasniti pogoje uporabe prevladujočih obveznih določb v smislu člena 9 uredbe Rim I (takrat člen 7 Rimske konvencije iz leta 1980);

36.	bo skrbel za to, da predlog direktive ne bo spremenil duha in cilja Direktive 96/71/ES;

37.	meni, da bi moralo biti ponudnikovo spoštovanje določb Direktive 96/71/ES eno od meril za oddajo javnih ali zasebnih naročil, v primeru pomembnih kršitev pa bi morala biti kot doslej možna izključitev zadevnega ponudnika;

38.	se strinja z namenom Komisije, da zbliža zakonodaje držav članic o čezmejnem izvrševanju naloženih upravnih glob in kazni.

II. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Preambula

Navedba sklicevanja 1

Predlog Komisije	Osnutek mnenja
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 53(1) in člena 62 Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 53(1) in člena 62 153(1)(b) Pogodbe,

Obrazložitev

Delovni pogoji in pogoji za zaposlitev se običajno določijo v okviru kolektivnih pogajanj, pri čemer se upošteva neodvisnost socialnih partnerjev, ki imajo tudi ključno vlogo pri spremljanju izvajanja ustreznih konvencij na tem področju. Zato je člen 153(1)(b) Pogodbe, ki se izrecno nanaša na pobude EU na področju delovnih pogojev, najprimernejša pravna podlaga. Poleg tega pa je pravna podlaga za ta predlog direktive o izvrševanju Direktive 96/71/ES "opravljanje storitev", zato v skladu s sodbami Sodišča Evropske unije glede izbire pravne podlage ni izrecno prepovedana uporaba primernejše pravne podlage za sprejetje tega predloga.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V zvezi z delavci, začasno napotenimi na delo z namenom opravljanja storitev v državi članici, ki ni tista, v kateri običajno opravljajo svoje delo, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) določa jedro jasno opredeljenih pogojev za delo in zaposlitev, ki jih mora izvajalec storitev izpolnjevati v državi članici, v katero napotuje delavce, da se zagotovi minimalna zaščita zadevnih napotenih delavcev.

V zvezi z delavci, začasno napotenimi na delo z namenom opravljanja storitev v državi članici, ki ni tista, v kateri običajno opravljajo svoje delo, začasno napotenimi na delo z namenom opravljanja storitev v državi članici, ki ni država, na ozemlju katere običajno opravljajo svojo dejavnost, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev določa jedro jasno opredeljenih pogojev za delo in zaposlitev, ki jih mora izvajalec storitev izpolnjevati v državi članici, v katero napotuje delavce, da se zagotovi minimalna zaščita zadevnih napotenih delavcev.

Obrazložitev

Sprememba ni samo semantične narave, temveč naj bi z njo zagotovili tudi skladnost s koncepti iz Direktive 96/71/ES. Sprememba dobesedno povzema besedilo uvodne izjave 3 Direktive 96/71/ES, v katerem se v francoski različici – kot sicer tudi v uvodni izjavi 5 tu obravnavanega predloga – uporablja izraz "temporairement détaché" namesto (pravno manj natančnega) "provisoirement détaché", in se ne omejuje le na napotitve med državami članicami, kot v uvodnih izjavah predloga uredbe. Če bi bilo to področje uporabe sedanjega predloga, bi se oddaljilo od zakonodajalčeve namere, ki v predpisu iz leta 1996 uporablja odlomek "na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri […]" (uvodna izjava 3 Direktive 96/71/ES) in ne "v drugi državi članici", kot v sedanjem predlogu za direktivo, da bi upoštevali napotitev delavcev iz tretjih držav. Zaradi pravne varnosti je primerno uporabiti to načelo v uvodnih izjavah tu obravnavanega predloga.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kot velja za Direktivo 96/71/ES, tudi ta direktiva ne sme posegati v uporabo prava, ki se na podlagi člena 8 uredbe Rim I uporablja za individualne pogodbe o zaposlitvi, ali uporabo Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Kot velja za Direktivo 96/71/ES, tudi ta direktiva ne sme posegati v uporabo prava, ki se na podlagi člena 8 uredbe Rim I uporablja za individualne pogodbe o zaposlitvi, v prisilne določbe države članice gostiteljice, ki jih je treba uporabljati v skladu s členom 9 Uredbe Rim 1, ali uporabo Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Obrazložitev

To dopolnilo je pomembno zato, ker prispeva k odpravi vsakršne nejasnosti glede področja uporabe Direktive 96/71/ES in njene povezave z mednarodnim zasebnim pravom. Direktiva 96/71/ES se neposredno ne nanaša na uporabo prava, ki v skladu s členom 8 Uredbe Rim I velja za individualne pogodbe o zaposlitvi, temveč izrecno predvideva – v skladu s členom 9 Uredbe Rim 1 – uporabo prisilnih določb države gostiteljice (ne glede na pravo, ki se uporablja za pogodbo) za napotene delavce. Če to na tem mestu ne bi bilo jasno poudarjeno ali izpostavljeno, bi lahko prihajalo do nesporazumov in obstajala bi nevarnost odstopanja od duha in črke Direktive 96/71/ES.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Konkretneje je treba določiti obveznosti držav članic, da zagotovijo vsesplošno razpoložljivost informacij o pogojih za zaposlitev ter učinkovit dostop do njih, in sicer ne samo izvajalcem storitev iz drugih držav članic, temveč tudi zadevnim napotenim delavcem.	Konkretneje je treba določiti obveznosti držav članic, da zagotovijo vsesplošno razpoložljivost informacij o pogojih za zaposlitev ter učinkovit in brezplačen dostop do njih, in sicer ne samo izvajalcem storitev iz drugih držav članic, temveč tudi zadevnim napotenim delavcem.

Obrazložitev

Da bi bile informacije dejansko dostopne, bi morale biti predvsem brezplačne.

Predlog spremembe 5

Člen 1 – nov odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 1

Predmet

(…)

Člen 1

Predmet

(…)

3. Ta direktiva mora glede uporabe ter uveljavljanja pogojev dela in zaposlovanja napotenih delavcev ustrezati določbam člena 1(4) Direktive 96/71/ES, ki določa: "Podjetja, s sedežem v državi, ki ni članica, ne smejo biti obravnavana bolj ugodno kot podjetja s sedežem v kateri od držav članic";

Obrazložitev

Ta sprememba je povsem utemeljena, saj obravnavana predlagana direktiva ne sme spodkopati Direktive 96/71/ES, v katero je zakonodajalec vključil člen 1(4), da se prepreči nevarnost vnašanja socialnega dampinga iz tretjih držav. Iz istega razloga bi bilo treba preprečiti, da bi se stroga uporaba Direktive 96/71/ES omejevala na napotitve delavcev iz ene v drugo državo članico in s tem še naprej puščala odprta vrata za morebitne goljufije ali izogibanje predpisom z napotitvami iz tretjih držav. Države članice morajo biti zato pozorne in sprejemati potrebne ukrepe, da preprečijo takšna izogibanja zakonom, ki bi pomenila tudi šibke točke v obstoječih nadzornih sistemih.

Predlog spremembe 6

Člen 3(1) – nov odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Preprečevanje zlorab in izogibanja

1. Pristojni organi za namene izvajanja, uporabe in izvrševanja Direktive 96/71/ES upoštevajo dejanske elemente, ki so značilni za dejavnosti, ki jih podjetje opravlja v državi, v kateri ima sedež, da se določi, ali podjetje dejansko opravlja večji del svojih dejavnosti, ne le notranjih upravljavskih in/ali administrativnih dejavnosti. Taki elementi lahko zajemajo:

(a)	kraj, kjer ima podjetje svoj statutarni sedež in upravo, uporablja poslovne prostore, plačuje davke, ima dovoljenje za obratovanje ali je registrirano pri trgovinski zbornici ali strokovnih združenjih;

(b)	kraj, kjer se napoteni delavci zaposlijo;

(c)	pravo, ki se uporablja za pogodbe, ki jih podjetje sklene s svojimi delavci na eni in kupci na drugi strani;

(d)	kraj, kjer podjetje opravlja večji del svojih poslovnih dejavnosti in kjer zaposluje administrativno osebje;

(e)	neobičajno omejeno število izvedenih naročil in/ali obseg prometa v državi članici, kjer ima podjetje sedež.

Ocena teh elementov se prilagodi posameznemu primeru in upošteva naravo dejavnosti podjetja v državi članici, v kateri ima podjetje sedež.

Člen 3

Preprečevanje zlorab in izogibanja

(a)

državo članico, kjer podjetje opravlja glavno poklicno dejavnost, merjeno v časovnih enotah na zaposlenega, in kraj, kjer ima podjetje svoj statutarni sedež in upravo, uporablja poslovne prostore, plačuje davke, ima dovoljenje za obratovanje ali je registrirano pri trgovinski zbornici ali strokovnih združenjih;

(b)	kraj, kjer se napoteni delavci zaposlijo;

(c)	pravo, ki se uporablja za pogodbe, ki jih podjetje sklene s svojimi delavci na eni in kupci na drugi strani;

(d)	kraj, kjer podjetje opravlja večji del svojih poslovnih dejavnosti in kjer zaposluje administrativno osebje;

(e)	neobičajno omejeno število izvedenih naročil in/ali obseg prometa v državi članici, kjer ima podjetje sedež.

Ocena teh elementov se prilagodi posameznemu primeru in upošteva naravo dejavnosti podjetja v državi članici, v kateri ima podjetje sedež.

2. Da se oceni, ali napoteni delavec začasno opravlja delo v državi članici, ki ni država, v kateri običajno dela, se preučijo vsi dejanski elementi, značilni za tako delo, ter položaj delavca.

Taki elementi lahko zajemajo:

(f)	delo v drugi državi članici se opravlja za omejen čas;

(g)	delavca se napoti v drugo državo članico, kot je tista, v kateri ali iz katere napoteni delavec običajno opravlja svoje delo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 in/ali Rimsko konvencijo;

(h)	napoteni delavec se vrne ali naj bi se vrnil na delo v državo članico, iz katere je napoten, po zaključku del ali opravljanja storitev, za katere je bil napoten;

(i)	delodajalec, ki napotuje delavca, krije ali povrne potne stroške ter stroške za hrano in nastanitev, ter v tem primeru način kritja in povrnitve stroškov; ter

(j)	obstaja niz predhodnih obdobij, ko je bil na to delovno mesto napoten isti ali kak drug (napoteni) delavec.

Vsi zgoraj našteti dejanski elementi so okvirni vidiki skupne ocene, ki jo je treba izvesti, in jih zato ni mogoče presojati ločeno. Merila se prilagodijo posameznemu primeru in upoštevajo posebnosti okoliščin.

2. Ocena teh elementov prispeva h kvalifikacijam napotenega delavca v državi članici gostiteljici napotitve, kot je določeno v členu 2(2) Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta o napotitvi delavcev na delo v okviru storitev.

2. 3. Da se oceni, ali napoteni delavec začasno opravlja delo v državi članici, ki ni država, v kateri običajno dela, se preučijo vsi dejanski elementi, značilni za tako delo, ter položaj delavca.

Taki elementi lahko zajemajo:

(f)	delo v drugi državi članici se opravlja za omejen čas;

(g)	delavca se napoti v drugo državo članico, kot je tista, v kateri ali iz katere napoteni delavec običajno opravlja svoje delo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 in/ali Rimsko konvencijo;

(h)	napoteni delavec se vrne ali naj bi se vrnil na delo v državo članico, iz katere je napoten, po zaključku del ali opravljanja storitev, za katere je bil napoten;

(i)	napoteni delavec ima veljaven obrazec A1, s katerim dokazuje, da je v domači državi članici vključen v sistem socialnega varstva. Ta obrazec ne velja retroaktivno in ga je treba zagotoviti od začetka obdobja napotitve in pred vsemi inšpekcijskimi pregledi;

(i j)

delodajalec, ki napotuje delavca, krije ali povrne potne stroške ter stroške za hrano in nastanitev, ter v tem primeru način kritja in povrnitve stroškov; ter

(j k)

obstaja niz predhodnih obdobij, ko je bil na to delovno mesto napoten isti ali kak drug (napoteni) delavec.

Obrazložitev

Namen te določbe je preprečiti ustanavljanje podjetij, katerih dejavnosti v državi članici sedeža bi bile zgolj navidezne in s katerimi naj bi se obšli predpisi o pogojih dela v državi članici gostiteljici.

S členom 2(2) Direktive 96/71/ES naj bi preprečili, da bi bili delavci, napoteni iz države (tudi iz države, ki ni članica EU), lahko obravnavani kot samozaposleni delavci in tako ne bi bili zajeti v področje uporabe direktive. Zadostovalo bi npr., da bi odvisnega delavca, v državi A zaposlenega v gradbeništvu, delodajalec spremenil v samozaposlenega delavca, da bi bil ta oproščen obveznosti iz direktive v državi članici B, kamor je delavec napoten. Da bi preprečili takšne goljufije, je direktiva iz leta 1996 državi, v katero je delavec napoten (v tem primeru državi članici B), prepustila opredelitev pojma delavca in s tem delovnega razmerja glede na njeno notranjo pravno ureditev. Edina šibka točka te pravne zgradbe je v tem, da je na ta način določeno načelo v praksi težko uporabljati: seznam elementov iz člena 4 bo zagotovo ponujal nabor kazalcev, da bi olajšal praktično uporabo člena 2(2) Direktive 96/71/ES.

Predlog spremembe 7

Člen 3a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3a)

Sankcije v primeru neizpolnjevanja zahtev

V primeru neskladnosti s členom 3 Direktive 96/71/ES ali zadevnimi členi te direktive se za podjetje in njegove delavce uporablja zadevna zakonodaja, ki velja v državi opravljanja storitev. Vsi zadevni delavci se v skladu s členom 45 PDEU štejejo za delavce, ki uveljavljajo svobodo gibanja v Uniji. Država članica gostiteljica lahko potem takoj zahteva dokazila, da so zadevni delavci obravnavani enako kot državljani države članice gostiteljice z vidika vseh pogojev za zaposlitev in povezanih socialnih pravic v skladu s členom 45 PDEU.

Predlog spremembe 8

Člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice s sprejetjem ustreznih ukrepov zagotovijo, da so informacije o pogojih za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES, ki jih morajo izvajalci storitev uporabljati in izpolnjevati, splošno dostopne na jasen, izčrpen in enostaven način na daljavo in z elektronskimi sredstvi, v formatih in po spletnih standardih, ki zagotavljajo dostop invalidom, ter da lahko uradi za sodelovanje ali drugi pristojni nacionalni organi iz člena 4 Direktive 96/71/ES učinkovito opravljajo svoje delo.

Države članice s sprejetjem ustreznih ukrepov zagotovijo, da so informacije o pogojih za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES, ki jih morajo izvajalci storitev uporabljati in izpolnjevati, brezplačne in splošno dostopne na jasen, pregleden, izčrpen in enostaven način na daljavo in z elektronskimi sredstvi, v formatih in po spletnih standardih, ki zagotavljajo dostop invalidom, ter da lahko uradi za sodelovanje ali drugi pristojni nacionalni organi iz člena 4 Direktive 96/71/ES učinkovito opravljajo svoje delo.

Obrazložitev

Da bi bile informacije dejansko dostopne, bi morale biti predvsem brezplačne.

Predlog spremembe 9

Člen 7(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obveznost iz odstavkov 1 in 2 ne pomeni dolžnosti države članice sedeža, da izvaja dejanske preverbe in nadzor na ozemlju države članice gostiteljice, kjer se storitev opravlja. Take preverbe in nadzor po potrebi izvajajo organi države članice gostiteljice na zahtevo pristojnih organov države članice sedeža v skladu s členom 10 in pooblastili za nadzor, ki so določena z nacionalnim pravom, prakso in upravnimi postopki države članice gostiteljice ter so v skladu s pravom Unije.

Obrazložitev

Odpraviti je treba postopkovne ovire, ki vplivajo na dejanski nadzor v državah članicah sedeža in državah članicah gostiteljicah.

Predlog spremembe 10

Člen 9(1), uvodno besedilo

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice lahko uvedejo samo naslednje upravne zahteve in nadzorne ukrepe:	Države članice lahko Zavoljo večje skladnosti s členoma 3 in 5 Direktive 96/71/ES država članica gostiteljica uvedejo samo vsaj naslednje upravne zahteve in nadzorne ukrepe:

Obrazložitev

Namesto da bi tako kot Evropska komisija predlagali najvišje zahteve, se predlaga določitev najnižjih zahtev. Ta obrnjena logika je poleg tega v skladu z določbami iz člena 12(3), kot jih predlaga Evropska komisija.

Predlog spremembe 11

Člen 9(1)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

obveznost izvajalca storitev s sedežem v drugi državi članici, da predloži preprosto izjavo pristojnim nacionalnim organom najpozneje do začetka opravljanja storitev, pri čemer lahko izjava zajema zgolj identiteto izvajalca storitev, prisotnost enega ali več jasno navedenih napotenih delavcev, njihovo predvideno število, predvideno trajanje in kraj njihove prisotnosti ter storitve, ki upravičujejo napotitev;

obveznost izvajalca storitev s sedežem v drugi državi članici, da predloži preprosto izjavo pristojnim nacionalnim organom najpozneje do začetka opravljanja storitev,; pri čemer lahko v izjav ai zajema zgolj identiteto je navedeno, da je izvajaleca storitev, prisotnost enega ali več jasno navedenih napotenih delavcev, njihovo predvideno število, predvideno seznanjen z minimalnimi pogoji za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES v državi opravljanja storitev in da jih bo izpolnjeval. Izjava zajema vsaj trajanje napotitve, datum začetka, identiteto in število napotenih delavcev in kraje njihove prisotnosti dela v državi članici gostiteljici ter storitve, ki upravičujejo napotitev;

Obrazložitev

Pojasnitev zahtev, povezanih z izjavo izvajalca storitev.

Predlog spremembe 12

Člen 9(1)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

obveznost, da se med obdobjem napotitve v papirni ali elektronski obliki hranijo ali dajo na razpolago in/ali zadržijo izvodi pogodbe o zaposlitvi (ali enakovrednega dokumenta v smislu Direktive 91/533, kadar je ustrezno tudi dodatne informacije iz člena 4 navedene direktive), plačilnih listov, evidence pristnosti in dokazila o izplačanih plačah, obrazca A1 kot dokazila o vključitvi v sistem socialnega varstva v domači državi članici, zahtevanih ocen tveganj za varnost in zdravje pri delu v skladu z Direktivo 89/391/ES, kadar je napoteni delavec državljan tretje države, izvodi delovnega dovoljenja in dovoljenja za prebivanje in vsi drugi dokumenti, ki so potrebni za preverjanje skladnosti z Direktivo 96/71/ES in s to direktivo, ali izvodi enakovrednih dokumentov, in sicer na dostopnem in jasno določenem mestu na ozemlju napotitve, kot je delovno mesto ali gradbišče ali za mobilne delavce v prometnem sektorju sedež operacij ali vozilo, s katerim se storitve opravljajo;

Obrazložitev

Opomba: amandma je povezan s predlogom spremembe člena 3(2).

Predlog spremembe 13

Člen 11 – nov odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 11

Varstvo pravic – lažja vložitev pritožb – zamujena plačila

(…)

3. Države članice zagotovijo, da lahko sindikati in druge tretje strani, kot so združenja, organizacije in drugi pravni subjekti, ki imajo v skladu z merili, določenimi z nacionalnim pravom, legitimni interes za zagotavljanje skladnosti z določbami te direktive, v imenu napotenih delavcev ali njihovih delodajalcev ali v njihovo podporo ter z njihovim privoljenjem začnejo kateri koli sodni ali upravni postopek z namenom izvajanja te direktive in/ali izvrševanja obveznosti iz te direktive.

Člen 11

Varstvo pravic – lažja vložitev pritožb – zamujena plačila

(…)

4. Predstavniki delavcev, zlasti člani evropskih svetov delavcev v podjetjih v gradbeništvu, imajo vedno pravico, da sindikate in organe, pristojne za nadzor uporabe prava, opozorijo na vsakršen položaj v zvezi z napotenimi delavci, ki vzbuja resne dvome v zvezi s spoštovanjem pogojev dela in zaposlovanja napotenih delavcev;

4. 5. Odstavka 1 in 3 se uporabljata brez poseganja v nacionalne predpise o rokih zastaranja ali rokih za začetek podobnih postopkov ter brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila glede zastopanja in obrambe pred sodišči.

Obrazložitev

Predstavniki delavcev v podjetjih in še zlasti člani evropskih svetov delavcev so v neposrednem stiku s stvarnostjo v različnih podjetjih in ustanovah v državah članicah. Kot opazovalci delovnih razmerij na terenu in na nadnacionalni ravni bi morali imeti pravico, da opozorijo na goljufijo pri izvajanju določb o napotitvi delavcev na delo.

Predlog spremembe 14

Člen 12(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 12

Oddaja naročil podizvajalcem – solidarna odgovornost

Države članice glede dejavnosti gradbeništva iz Priloge k Direktivi 96/71/ES za vse primere napotitev iz člena 1(3) Direktive 96/71/ES na nediskriminacijski način v zvezi z varstvom enakovrednih pravic delavcev, zaposlenih pri neposrednih podizvajalcih s sedežem na njihovem ozemlju, zagotovijo, da lahko pogodbenik, čigar delodajalec (izvajalec storitev ali podjetje za začasno zaposlitev ali agencija za posredovanje dela) je neposredni podizvajalec, poleg delodajalca ali namesto njega velja za odgovornega v odnosu do napotenega delavca in/ali splošnih skladov ali institucij socialnih partnerjev za neplačilo naslednjega:

Člen 12

Oddaja naročil podizvajalcem – solidarna odgovornost

Države članice glede dejavnosti gradbeništva iz Priloge k Direktivi 96/71/ES za vse primere napotitev iz člena 1(3) Direktive 96/71/ES Vsaka država članica na nediskriminacijski način v zvezi z varstvom enakovrednih pravic delavcev, zaposlenih pri neposrednih podizvajalcih s sedežem na njihovem ozemlju, sprejme potrebne ukrepe, da zagotovijo, da lahko pogodbenik, čigar delodajalec (izvajalec storitev ali podjetje za začasno zaposlitev ali agencija za posredovanje dela) je neposredni podizvajalec podjetje, ki imenuje drugo podjetje za izvajanje storitev, poleg delodajalca ali namesto njega velja za odgovorno ega v odnosu do napotenega delavca in/ali splošnih skladov ali institucij socialnih partnerjev za neplačilo naslednjega za obveznosti tistega podjetja ali podizvajalca ali zaposlovalca delovne sile, ki ga je imenovalo tisto podjetje:

Obrazložitev

Nobenega razloga ni, da bi reguliranje podizvajalskih verig omejili na sektor gradbeništva. Pojasnitev prevzetih obveznosti.

Predlog spremembe 15

Člen 12(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice določijo, da pogodbenik, ki izpolnjuje obveznosti primerne skrbnosti, ne velja za odgovornega v skladu z odstavkom 1. Taki sistemi se uporabljajo na pregleden, nediskriminacijski in sorazmeren način. Zajemajo lahko preventivne ukrepe pogodbenika v zvezi z dokazili, ki jih zagotovi podizvajalec glede glavnih delovnih pogojev iz člena 3(1) Direktive 96/71/ES, ki se uporabljajo za napotene delavce, vključno s plačilnimi listi in izplačilom plač, izpolnjevanjem obveznosti na področju socialne varnosti in/ali davkov v državi članici sedeža in skladnostjo z veljavnimi predpisi o napotitvi delavcev na delo.

Obrazložitev

Na ravni EU ni opredelitve pojma "primerne skrbnosti". Poleg tega je treba preprečiti, da bi se izvajalec izognil odgovornosti pri preverjanju, ali podizvajalec spoštuje pogoje za delo.

Predlog spremembe 16

Člen 12(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko v skladu s pravom Unije določijo strožje predpise v zvezi z odgovornostjo na podlagi nacionalnega prava ter na nediskriminacijski in sorazmeren način glede obsega in vrste odgovornosti podizvajalca. Države članice lahko v skladu s pravom Unije tako odgovornost določijo tudi v drugih sektorjih poleg tistih iz Priloge k Direktivi 96/71/ES. Države članice lahko v takih primerih določijo, da pogodbenik, ki izpolnjuje obveznosti primerne skrbnosti v skladu z nacionalnim pravom, ne velja za odgovornega.

Obrazložitev

Na ravni EU ni opredelitve pojma "primerne skrbnosti". Poleg tega je treba preprečiti, da bi se izvajalec izognil odgovornosti pri preverjanju, ali podizvajalec spoštuje pogoje za delo.

Predlog spremembe 17

Člen 12, nova točka 3a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4a.	Če med socialnimi partnerji v zadevnem sektorju ni dogovora o omejitvi števila ravni za oddajo naročil podizvajalcem, je to število omejeno na tri.

Obrazložitev

Ta amandma izhaja iz točke 28 političnih priporočil iz mnenja.

Predlog spremembe 18

Člen 18 – nov člen za členom 18

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nov člen

Klavzula o prepovedi poslabšanja položaja

Izvajanje te direktive v nobenem primeru ni zadostna podlaga za utemeljitev znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, ki jih ureja ta direktiva. To ne posega v pravice držav članic in/ali socialnih partnerjev, da glede na spreminjajoče se okoliščine sprejmejo zakonodajne, regulativne ali pogodbene ureditve, drugačne od tistih, ki veljajo v času sprejetja te direktive, pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve te direktive.

Obrazložitev

Ta – t. i. protiregresijska – klavzula je zdaj vključena v številne direktive EU in je namenjena izboljšanju njene uporabe v državah članicah. Prenos direktive v državi članici ne sme imeti za posledico zmanjšanje obstoječe ravni varstva na področjih veljavnosti te direktive, zlasti v zvezi s solidarno odgovornostjo v skladu s členom 12 tu obravnavane direktive.

Predlog spremembe 19

Člen 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 21

Poročilo

Komisija najpozneje v petih letih po roku za prenos poroča o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter po potrebi predloži ustrezne predloge.

Člen 21

Poročilo

Komisija najpozneje v petih letih po roku za prenos poroča o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu, in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter po potrebi predloži ustrezne predloge.

Obrazložitev

Predlog spremembe logično izhaja iz zahteve, da se za pravno podlago predloga direktive uporabi člen 153 PDEU.

V Bruslju, 29. novembra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

(1) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.