18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/37


Mnenje Odbora regij – Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

2012/C 391/08

ODBOR REGIJ

z zadovoljstvom sprejema predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), ki ga je predložila Evropska komisija in ki pomeni zavezo k priznanju konkurenčnosti kot temeljnega in vodilnega dejavnika, ki zagotavlja trajno gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU;

opozarja na številne pobude, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah in med katere sodijo na primer lokalna središča za malo podjetništvo, mikrokrediti lokalnih in regionalnih oblasti ali brezplačna strokovna pomoč pri ustanavljanju malih podjetij, ki so pogosto podlaga za uspešen zagon mikropodjetij;

opozarja na potrebe mladih podjetnikov, za katere je lastno podjetje pogosto edina priložnost za poklicni razvoj in ki so nagnjeni k prevzemanju tveganja, povezanega z izvajanjem te dejavnosti, ki jo pogosto opravljajo na celotnem evropskem trgu in so tako tudi pripravljeni na konkurenco svetovnih trgov;

opozarja, da je konkurenčnost na svetovni ravni mogoče doseči le z odpravo pomanjkljivosti evropskega trga, ki zmanjšujejo sposobnost evropskih MSP za konkuriranje podobnim gospodarskim subjektom v drugih delih sveta. Nujno je povečati delež MSP pri izvajanju projektov Unije in izboljšanju njihovega položaja v primerjavi z velikimi podjetji, ki so pogosto glavni izvajalci teh projektov. V ta namen poudarja pomen, ki ga ima za MSP združevanje v poslovna omrežja.

Poročevalec

Witold KROCHMAL (PL/EA), član mestnega in občinskega sveta Wołówa

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

COM(2011) 834 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

z zadovoljstvom sprejema predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), ki ga je predložila Evropska komisija in ki pomeni zavezo k priznanju konkurenčnosti kot temeljnega in vodilnega dejavnika, ki zagotavlja trajno gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU;

2.

meni, da predlagana uredba pomeni dopolnitev prejšnjih pobud Evropske komisije v okviru strategije Evropa 2020. Uredba kaže na upoštevanje vloge, ki jo imajo MSP v gospodarskem sistemu EU, ter priznava pomanjkljivosti in nestabilnost okolja MSP, ki lahko upočasnijo ali celo omejijo razvoj podjetij in rast njihove konkurenčnosti;

3.

poudarja, da stališče OR podpira raziskava o regijah in mestih, prijaznih za MSP (1), v kateri so sodelovale lokalne in regionalne oblasti, izvedla pa jo je platforma Odbora za spremljanje strategije Evropa 2020;

4.

priznava, da je odpravljanje pomanjkljivosti na trgu v veliki meri v pristojnosti držav članic in regij, vendar meni, da EU na nekaterih področjih lahko pomaga z razširjanjem dobrih praks, zagotavljanjem učinkovitega delovanja enotnega trga in izboljšanjem pogojev za poslovno okolje, ki bi podjetjem, tudi MSP, omogočalo, da bi bila trajnostno konkurenčna na svetovni ravni, kar pomeni prizadevanje za nizkoogljično gospodarstvo, varčno z viri;

5.

meni, da bo program znatno povečal zaupanje v evropsko podjetništvo tako na evropskih kot tudi na svetovnih trgih. Učinek večjega zaupanja v trge bo večje zanimanje v podjetništvo in bolj ekspanzivna politika obstoječih podjetij, tudi MSP, ki so glavni vir gospodarske rasti (58 % prometa v EU) in delovnih mest (67 % delovnih mest v zasebnem sektorju) ter so v letih od 2002 do 2010 v tem sektorju ustvarila 85 % novih delovnih mest;

6.

meni, da je smiselno, da program poudarja pomen turističnega sektorja kot panoge posebne vrste, povezane z velikim številom MSP, ki delujejo v EU, in ki zaposluje veliko število ljudi;

7.

poudarja pomen podpore podjetjem in MSP v različnih fazah njihovega delovanja – novim podjetjem, podjetjem, ki že delujejo, in tistim, ki so v fazi prestrukturiranja, ob predpostavki, da mora biti učinek podpore večja konkurenčnost podjetij na trgu EU in na zunanjih trgih;

8.

priznava razširjanje in razvoj podjetniške kulture in etike v družbi EU za enega glavnih pogojev za uspeh programa, zato z zadovoljstvom sprejema možnost sodelovanja pri evropskih nagradah za spodbujanje podjetništva in drugih tovrstnih projektih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

9.

poudarja, da vsako leto tri evropske regije prejmejo nagrado "Evropska podjetniška regija" kot priznanje za ugodne pogoje, ki jih zagotavljajo MSP;

10.

meni, da bi se moralo spodbujanje podjetništva začeti že v šoli z razvojem pozitivnega odnosa do podjetništva in spodbujanjem samostojnosti na področju gospodarstva, da se bodo lahko študenti, ko se bodo morali vključiti na trg dela, ozaveščeno odločali glede vrste dela, ki si ga želijo opravljati. Da bi diplomant lahko začel podjetniško dejavnost v skladu s pridobljenimi znanji in bi obstajala velika verjetnost povpraševanja po storitvah, ki bi jih ponujal, bi bilo treba paziti na to, da izobraževanje ne bo v neskladju s potrebami trga;

11.

poziva k vključitvi gibanj in razvoja na področju podjetništva v poklicno usposabljanje, saj je stalno izobraževanje za naše podjetnike ključno za ohranitev konkurenčnosti;

12.

opozarja na potrebe mladih podjetnikov, za katere je lastno podjetje pogosto edina priložnost za poklicni razvoj in ki so nagnjeni k prevzemanju tveganja, povezanega z izvajanjem te dejavnosti, ki jo pogosto opravljajo na celotnem evropskem trgu in so tako tudi pripravljeni na konkurenco svetovnih trgov;

13.

opozarja na številne pobude, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti v vseh državah članicah in med katere sodijo na primer lokalna središča za malo podjetništvo, mikrokrediti lokalnih in regionalnih oblasti ali brezplačna strokovna pomoč pri ustanavljanju malih podjetij, ki so pogosto podlaga za uspešen zagon mikropodjetij;

14.

prav tako opozarja na položaj podjetnic in posebnih ciljnih skupin, med drugim tudi podjetnikov priseljencev in izseljenskih podjetnikov, ki potrebujejo posebno pobudo pri krepitvi konkurenčnosti svojih podjetij, ob tem pa je treba upoštevati obstoječe politike EU na tem področju;

15.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj izvedejo program; posebej opozarja na potrebo po odpravi ali zmanjšanju birokracije in ovir za pridobitev zunanjih sredstev, pa tudi poenostavitvi dokumentov, ki se predložijo za pogodbe, in umiku zahteve po bančnih jamstvih pri manjših delih.

ODBOR REGIJ

Izboljšanje konkurenčnosti podjetij v EU

16.

opozarja, da je konkurenčnost na svetovni ravni mogoče doseči le z odpravo pomanjkljivosti evropskega trga, ki zmanjšujejo sposobnost evropskih MSP za konkuriranje podobnim gospodarskim subjektom v drugih delih sveta. Nujno je povečati delež MSP pri izvajanju projektov Unije in izboljšanju njihovega položaja v primerjavi z velikimi podjetji, ki so pogosto glavni izvajalci teh projektov. V ta namen poudarja pomen, ki ga ima za MSP združevanje v poslovna omrežja;

17.

opozarja, da mora EU skupaj z državami članicami zagotoviti učinkovito delovanje enotnega trga in izboljšanje podjetniškega okolja, tako da odpravi ali zmanjša težave MSP pri dostopu do financiranja, težave zaradi njihove omejene sposobnosti za širitev na trge zunaj svoje države tako na enotnem trgu kot tudi zunaj njega ter pretirane davčne obremenitve in obremenitve z upravnimi postopki. Te pogoje je treba izpolniti hkrati z zagotovitvijo dostopa do znanja in novih inovativnih tehnologij ter s sodelovanjem z lokalnimi poklicnimi šolami in akademskimi institucijami, ki morajo v svojih programih upoštevati MSP kot dinamično silo evropskega gospodarstva;

18.

meni, da je v programu treba bolj poudariti večje sodelovanje MSP pri dejavnostih, projektih in programih EU na področju raziskav in inovacij, tudi z vzpostavljanjem javno-zasebnih partnerstev. Živahnejše sodelovanje pri raziskovalnih projektih prispeva k večji usposobljenosti podjetij in s tem njihovi mednarodni konkurenčnosti.

Predlog programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 posebej poudarja potrebo po večji udeležbi MSP v raziskovalnih projektih. Večje sodelovanje MSP, ki so včasih vodilna na svetovni ravni, jim omogoča dostop do različnih informacij in znanja;

19.

meni, da bo šele takšen pristop omogočil razvoj podjetij in MSP na način, ki bo upošteval obveznosti nizkoogljičnega gospodarstva, oprtega na najnovejše ekološke tehnologije, ki omogočajo uresničevanje ciljev na področju podnebne in energetske politike;

20.

z zadovoljstvom sprejema predlagani proračun programa, ki znaša 2,522 milijarde EUR. Hkrati ugotavlja, da vsota 1,4 milijarde EUR, namenjena za finančne instrumente v neposredno podporo podjetjem in MSP, pomeni samo 56 % celotnega proračuna. Če bo povpraševanje po finančnih instrumentih večje, kot je mogoče razumno pričakovati, bi moral o spremembi deleža dodeljenih sredstev v skladu s členom 16 predloga uredbe odločati odbor, v katerem so zastopane vse države, ki so upravičene do ugodnosti iz programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME). Preostali del, namenjen podpornim ukrepom za okolje MSP, pa zagotavlja učinkovito uporabo sredstev, dodeljenih programu v letih 2014–2020;

21.

meni, da je 1,7 % proračunskih sredstev smiselno nameniti za upravljanje programa, saj naj bi ta sredstva zagotavljala njegovo dobro delovanje, ne da bi prekomerno obremenila proračun;

22.

meni, da ukrepi, ki se financirajo iz proračuna programa, ne morejo nadomestiti pobud na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, marveč morajo omogočiti večjo učinkovitost in krepitev ukrepov ter jim s pomočjo usklajevanja in odprave čezmejnih ovir pri sodelovanju med zasebnimi akterji in javnimi organi dati evropsko razsežnost. To sodelovanje je treba spodbuditi s horizontalnim sodelovanjem v mreži, ne pa z vertikalno centralizacijo;

23.

meni, da bi nudena pomoč morala biti popolnoma utemeljena z opredeljenimi cilji in prinesti pozitivne rezultate po vsej Evropi z učinkom zgostitve, multiplikacijskim učinkom in unovčenjem doseženih rezultatov;

24.

poudarja, da je to v veliki meri odvisno od produktivnosti, inovacij in učinkovitosti, ki omogočajo trajno rast dohodkov, od sposobnosti podjetij za polno izkoriščanje priložnosti, kot je enotni evropski trg, in od institucionalnih rešitev, ki ustvarjajo pogoje za trajnostno rast podjetij. Zato bi bilo projekte za krepitev dejavnikov, ki v največji meri vplivajo na trajnostno konkurenčnost podjetij in MSP, treba obravnavati prednostno;

25.

opozarja, da je sodelovanje tretjih držav v programu na podlagi protokolov k pridružitvenim sporazumom in na podlagi drugih sporazumov treba jemati kot priložnost za razširitev področja delovanja podjetij, ki delujejo na območju EU, in kot možnost za pridobivanje izkušenj glede delovanja podjetij zunaj trga EU. Prav tako je sodelovanje v programu treba omogočiti drugim tretjim državam, financiranje pa bi bilo treba zagotoviti iz drugih programov, namenjenih sodelovanju med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU;

26.

opozarja na pomen razvoja usposabljanja na področju podjetništva, tudi s stalnim izobraževanjem, v smeri pridobivanja novih spretnosti in pristopov ter upoštevanja družbene odgovornosti podjetij, ki naj bi ob spoštovanju etičnih načel v poslovanju, značilnih za evropsko kulturo, omogočali sprejeti izzive sodobnega svetovnega trga;

27.

meni, da mora področje spodbujanja podjetništva in razvoja odnosa, naklonjenega podjetništvu, zajemati tudi podjetnike, ki stopajo na pot gospodarske samostojnosti in začenjajo poklicno življenje, med drugim tudi ženske, ki se lotevajo tega napora in tveganja;

28.

meni, da bi ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do financiranja, vključno s kapitalsko in jamstveno shemo za posojila, morali dopolnjevati finančne instrumente, ki se trenutno uporabljajo v okviru kohezijske politike. Morala bi obstajati tudi možnost njihovega povezovanja z drugimi natančno opredeljenimi sredstvi, ki izvirajo iz držav članic;

29.

poudarja pozitivni pomen možnosti podeljevanja čezmejnih posojil, ki bodo MSP omogočila izkoriščanje velikega potenciala enotnega trga, kar naj bi okrepilo konkurenčnost in vzdržnost gospodarskih pobud, med drugim v turizmu;

30.

posebno pozornost namenja kapitalskemu instrumentu za rast, usmerjenemu v sklade, ki ponujajo visoko tvegan kapital. Poudarja, da bi upravljavci programa ob opori na ustrezno oceno tveganj morali podpreti čim večje število MSP, vključno s tistimi, ki imajo v običajnih bančnih postopkih majhne možnosti za pridobitev pomoči, vendar lahko prispevajo k okrepitvi splošnega potenciala MSP in znatnemu zmanjšanju brezposelnosti;

31.

izraža dvom glede višine posojil v okviru jamstvene sheme za posojila in poziva Komisijo, naj navede, katera merila so se uporabila za določitev te višine, saj s programom za konkurenčnost in inovacije niso bile določene nobene omejitve. Poudarja, da so zneski posojil za nova podjetja, naložbe ali prenos pogosto znatno višji od določene meje, zato izraža zaskrbljenost, da bi to lahko privedlo do stanja, ko se bo za višje zneske posojil jamčilo v okviru programa Obzorje, čeprav je ta namenjen samo za inovativne projekte;

32.

zato poziva k vrnitvi k prejšnjemu okvirnemu programu za konkurenčnost in inovativnost, ki ne določa nobenih meja;

33.

meni, da je upravičen individualni pristop k pogajanjem z institucijami, ki sredstva za pokritje dolga iščejo tako z vidika višine sredstev, ki je odvisna od zneska zajamčenega tveganja premoženjske bilance, kot z vidika časovnega obdobja, za katerega se dodeli posojilo;

34.

poziva k stalnemu nadzoru glede sprememb tveganja, tako finančnih instrumentov, usmerjenih v visoko tvegani kapital, kot tudi sredstev, namenjenih za pokritje dolžniških portfeljev MSP.

ODBOR REGIJ

Upravljanje programa

35.

meni, da je smiselno prenesti posredno upravljanje programa na Evropski investicijski sklad in izvajalske agencije, medtem ko bo za stalni nadzor programa pristojna Evropska komisija. Takšen način upravljanja zagotavlja, da bodo pozitivne izkušnje Evropskega investicijskega sklada, ki so bile pridobljene v več kot desetih letih njegove podpore MSP, izkoriščene;

36.

priporoča tudi, da se izkoristijo izkušnje Evropske investicijske banke in Evropske podjetniške mreže, ki deluje na področju internacionalizacije MSP, tudi zunaj meja EU;

37.

meni, da je za uspešno izvedbo programa in njegovo učinkovitost nujno tesno sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi oblastmi in institucijami, ki program upravljajo in omogočajo pretok informacij na vseh področjih njegovega izvajanja;

38.

priznava, da so izkušnje, povezane z internacionalizacijo MSP zunaj meja EU in prenosom informacij o tem, zelo pomembne, saj naj bi pomagale MSP pri zmanjševanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejno dejavnostjo. To področje naj bi razvijali strokovnjaki evropskih institucij ob sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi oblastmi;

39.

opozarja tudi na možnost ustanavljanja centrov za razširjanje informacij o MSP. Vendar Odbor ne želi predpisovati vrste in posebnosti delovanja tovrstnih organov. Ta vprašanja bi bilo treba reševati v okviru večstranskih sporazumov o sodelovanju držav in regij;

40.

predlaga, da bi neposredno upravljanje programa potekalo večinoma na regionalni ravni ob podpori nacionalnih oblasti in pod njihovim nadzorom. Na tej ravni upravljanja je treba tudi vzpostaviti sistem spremljanja tveganj, povezanih z izvajanjem projektov;

41.

prav tako predlaga, da bi bilo spremljanje projekta tudi del ocene njegovega izvajanja na podlagi kazalnikov za doseganje srednjeročnih ciljev, sprejetih v Prilogi I k predlogu. Spremljanje bi moralo zajemati tudi informacije o izvajanju ukrepov programa na področju varstva podnebja ter drugih politik EU;

42.

poudarja, da morajo biti omenjeni ukrepi usklajeni in skladni z nadzornimi ukrepi, ki jih je sprejela Evropska komisija, katere predstavniki bodo skupaj z uslužbenci Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) izvajali revizijo, nadzor in inšpekcijo na kraju samem;

43.

meni, da naj bi revizijske strategije prispevale k objektivnejši oceni izvajanja programa in naj ne bi bile v breme upravičencev programa. Sistemi nadzora bi morali upoštevati faze izvajanja projekta, da te ne bi imele negativnega učinka na hitrost njihovega izvajanja in ne bi povzročile prevelikih dodatnih stroškov.

ODBOR REGIJ

Trenutne grožnje za program

44.

opozarja na dejstvo, da v sedanji proračunski situaciji številnih držav nacionalne vlade segajo po najbolj preprostih načinih večanja proračunskih dohodkov, in sicer zvišujejo različne prispevke, ki povečujejo stroške dela, to pa navsezadnje lahko vodi v propad MSP ali njihov prehod v sivo ekonomijo. Zato Odbor poziva k zaščiti MSP, saj prej omenjena politika upočasnjuje izhod iz gospodarske krize in tako rekoč lahko spodkoplje dodano vrednost programa. MSP so učinkovit instrument za zmanjšanje brezposelnosti;

45.

meni, da lahko upravne obremenitve, povezane z začetkom gospodarskega delovanja, in davčne obremenitve delovanja podjetjem, zlasti MSP, v številnih državah EU otežijo izboljševanje konkurenčnosti. Odbor regij zato poziva, da se neto upravne obremenitve v vseh zadevnih aktih EU zmanjšajo za 25 % do leta 2020. Meni, da bi bilo dobro razmisliti o odpravi večjega števila ovir za akterje iz sektorja MSP;

46.

meni, da bi bilo za države in regije, ki so sprejele sisteme, najbolj naklonjene MSP, ki omogočajo njihov razvoj, rast konkurenčnosti in širitev na zunanje trge, v programu treba predlagati dodatne ugodnosti v podporo takšni dejavnosti. Cilj spodbujanja pozitivnega odnosa je sprožiti ustrezen razvoj v drugih državah in regijah;

47.

poziva Komisijo, naj si močno prizadeva za izboljšanje dostopa do informacij o razvoju trgov v državah, ki se močno razvijajo, povezanih z naložbami na njihovem ozemlju, trenutnim pravnim sistemom in lokalnimi običaji, ki vladajo na področju gospodarskega delovanja;

48.

meni, da morajo biti informacije, ki se nanašajo na zunanje trge, lahko dostopne MSP, torej jih finančno ne smejo preveč obremeniti, ter morajo biti natančne in hitro na voljo. Veliko vlogo bi pri tem poleg centrov za razširjanje informacij o MSP morala odigrati diplomatska predstavništva EU v teh svetovnih regijah;

49.

poudarja, da so za razvoj podjetništva med državljani EU potrebne spremembe v izobraževalnem sistemu in sistemu usposabljanja, kar je povezano z dolgoročnimi ukrepi. Zato obstaja nevarnost, da ne bi dosegli srednjeročnih in dolgoročnih ciljev;

50.

opozarja na možnost pretirane zakonske ureditve delovanja MSP na evropski, nacionalni ali lokalni ravni, kar lahko zaplete nepotrebne procese, povezane s samim delovanjem in tudi z iskanjem pomoči v okviru različnih programov, to pa bo negativno vplivalo na konkurenčnost MSP. Zmanjšanje birokracije in odpravo ovir, povezanih z začetkom in izvajanjem gospodarskih dejavnosti, je treba obravnavati prednostno.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (2) (v nadaljnjem besedilu "strategija Evropa 2020"). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(1)

Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (2) (v nadaljnjem besedilu "strategija Evropa 2020"). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

Predlog spremembe 2

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(6)

Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu "program").

(6)

Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti podjetij Unije, zlasti MSP, rast, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu ).

Obrazložitev

Konkurenčnost in trajnost se ne smeta obravnavati kot ločena cilja. Konkurenčnost je treba razumeti kot odvisno od trajnosti. Po podatkih Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2010 trajnostna konkurenčnost odraža sposobnost doseganja in ohranjanja konkurenčnosti industrije v skladu s cilji trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 3

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (18)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(18)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike" (3), ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Dodana vrednost za pobudo na področju turizma na ravni Unije je jasna, zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju čeznacionalnih predstavitvenih strategij in pri izmenjavi najboljših praks.

(18)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (3), ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. odan vrednost za , zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize pri oblikovanju in pri izmenjavi najboljših praks.

Predlog spremembe 4

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (20)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(20)

Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(20)

Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

Predlog spremembe 5

COM(2011) 834 final

Uvodna izjava (24)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(24)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(24)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

Predlog spremembe 6

COM(2011) 834 final

Člen 2(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

Splošni cilji

1.   Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

1.   Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

(a)

povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a)

povečati konkurenčnost podjetij Unije, ;

(b)

spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

(b)

spodbujati kulturo podjetništva, podpret ustanavljanje in rast MSP.

Obrazložitev

Konkurenčnost in trajnost se ne smeta obravnavati kot ločena cilja, saj je konkurenčnost dolgoročno odvisna od trajnosti, politike pa morajo temeljiti na dolgoročni strategiji.

V pobudi "Akt za mala podjetja za Evropo" je navedena potreba po oblikovanju kulture, ki ščiti podjetnike ter podpira začetek njihovega udejstvovanja, pri čemer se poudarita in cenita njihova zmožnost in sposobnost za uspešno soočanje z izzivi.

Predlog spremembe 7

COM(2011) 834 final

Člen 2(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilji

Splošni cilji

2.   Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

2.   Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

a)

z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

(a)

z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

b)

rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

(b)

rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

c)

spremembami v upravnem bremenu MSP;

(c)

spremembami v upravnem bremenu MSP;

d)

rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

e)

in ravnjo prometa MSP.

rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

 

in ravnjo prometa MSP

Predlog spremembe 8

COM(2011) 834 final

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebni cilji

Posebni cilji

1.   Posebni cilji programa so:

1.   Posebni cilji programa so:

(a)

izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(a)

izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije;

(b)

podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(b)

podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(c)

izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(c)

izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(d)

izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

(d)

izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

Predlog spremembe 9

COM(2011) 834 final

Člen 6(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

1.   Komisija podpira ukrepe za izboljšanje in povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi.

1.   Komisija podpira ukrepe za izboljšanje konkurenčnost podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi .

Predlog spremembe 10

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

[…]

2.   Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

2.   Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

a)

ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

a)

ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

Obrazložitev

Pri podpori prizadevanjem MSP mora biti eden od prvih ukrepov ta, da se ta podjetja prepriča o koristih sodelovanja pri izvajanju specifičnih ukrepov, ki bi bili v nasprotnem primeru neizvedljivi ali manj dobičkonosni na individualni ravni. Sodelovanje med podjetji se je izkazalo za enega od najučinkovitejših ukrepov s takojšnjim učinkom.

Predlog spremembe 11

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

[…]

c)

podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši.

c)

podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši .

Predlog spremembe 12

COM(2011) 834 final

Člen 6(2)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

[…]

[…]

 

;

Obrazložitev

Glede na pomembno vlogo te vrste ukrepov v strateških ciljih, ki jih je treba doseči v sektorju turizma, se predlaga njihova vključitev v skladu s strategijo Evropa 2020, ki med svojimi prednostnimi nalogami vključuje pametno rast, kar predpostavlja razvoj gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah.

Predlog spremembe 13

COM(2011) 834 final

Člen 8(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

1.   Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

1.   Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

Predlog spremembe 14

COM(2011) 834 final

Člen 8(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

[…]

[…]

2.   Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

2.   Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe 15

COM(2011) 834 final

Priloga II – Naslov: Jamstvena shema za posojila

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Jamstvena shema za posojila

Predlog spremembe 16

COM(2011) 834 final

Priloga II (3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Priloga II (3)

Priloga II (3)

3.

Razen v primeru posojil v listninskih portfeljih, jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150 000 EUR in z najnižjo zapadlostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

3.

amstvena shema za posojila posojila . Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

Obrazložitev

Nova zgornja meja ni prav smiselna, saj v okviru te proračunske postavke ne bo mogoče financirati nobenega projekta ali pa zelo malo število projektov. Ohraniti je treba star sistem brez zgornje meje.

V Bruslju, 9. oktobra 2012

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  http://portal.cor.europa.eu/europe2020/news/Pages/InvitationtoparticipateintheSurveyonSME-friendlyRegionsandCities.aspx

(2)  COM(2010) 2020 final.

(3)  COM(2010) 352 final.