(1)

Direktiva Sveta 2003/96/ES je bila sprejeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga v zvezi z obdavčitvijo energentov in električne energije. V skladu s členom 6 Pogodbe so zahteve glede varstva okolja vključene med pogoje Direktive, predvsem v luči Kjotskega protokola.

(1)

Direktiva Sveta 2003/96/ES je bila sprejeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga v zvezi z obdavčitvijo energentov in električne energije. V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so zahteve glede varstva okolja vključene med pogoje Direktive, predvsem v luči Kjotskega protokola. V skladu s členom 9 PDEU se ugotavlja, ali se zadostno upošteva varovanje človekovega zdravja, na primer v kontekstu onesnaževanja zraka.

(1a)

Pri tako obširnem in bistvenem vprašanju, kot je obdavčitev energije v Uniji, ni mogoče upoštevati zgolj zahtev podnebne in okoljske politike, pa naj bodo še tako nujne. Za Unijo so cilji energetske in industrijske politike prav tako pomembni. Da bi notranji trg na področju energije deloval ustrezno in učinkovito, je treba vse pobude in zakonodajo Unije, povezane s tem področjem, stalno in skrbno usklajevati. Predlogi sprememb k Direktivi 2003/96/ES bi morali biti skladni z drugimi politikami, povezanimi z energijo, obenem pa bi morale biti te politike ustrezno prilagojene okviru za obdavčitev energije. Odločno bi bilo treba obravnavati predvsem obstoječe težave v sistemu Unije za trgovanje z emisijami po Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, da bo sistem učinkovito deloval. Kakršna koli neskladnost bi namreč ovirala uresničevanje dolgoročnih ciljev Unije glede doseganja pametne, trajnostne in vključujoče rasti. (1)

(2)

Treba je zagotoviti neprekinjeno pravilno delovanje notranjega trga v okviru novih zahtev, ki se nanašajo na omejevanje podnebnih sprememb, uporabo obnovljivih energetskih virov in varčevanje z energijo, kot potrjujejo sklepi predsedstva Evropskega Sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter 11. in 12. decembra 2008.

(2)

Zagotoviti bi bilo treba najboljše možno delovanje notranjega trga v okviru novih zahtev, ki se nanašajo na omejevanje podnebnih sprememb, uporabo obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo, kot potrjujejo sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter 11. in 12. decembra 2008. Zato bi bilo treba zagotoviti dosledno obravnavo energetskih virov iz Direktive 2003/96/ES, da bi se vzpostavili enaki pogoji za porabnike energije ne glede na energetski vir, ki ga uporabljajo.

(2a)

Obdavčitev energentov bi morala biti tehnološko nevtralna, da bi tako omogočili razvoj novih tehnologij.

(3)

Obdavčitev emisij CO2 je za države članice lahko stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/16/ES. Zaradi potencialne vloge obdavčitve CO2 so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi.

(3)

Obdavčitev emisij CO2 je za države članice v splošnem stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES . Zaradi trenutne in potencialne vloge obdavčitve CO2 so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi.

(4a)

Obdavčitev energije ne sme zajemati energetske predelave odpadkov, zlasti pa ne uporabe odpadkov kot nadomestnega goriva, ker je namen Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (2) proizvajalce in imetnike odpadkov poziva, naj odpadke odstranjujejo na način, ki je energetsko kar najbolj učinkovit in gospodaren z viri, ter daje prednost energetski predelavi pred odstranjevanjem.

(4b)

Države članice bi morale tudi ohraniti pravico, da uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu.

(5)

Zato je treba zagotoviti, da bo obdavčitev energije sestavljena iz dveh elementov, obdavčitve CO2 in splošne obdavčitve porabe energije. Da bi se obdavčitev energije prilagodila delovanju sistema Unije v okviru Direktive 2003/87/ES, je treba od držav članic zahtevati, da jasno ločijo med navedenima dvema elementoma. S tem bi se omogočila tudi jasna obravnava goriv, ki bodisi so biomasa ali ki so pridobljena iz biomase.

(5)

Zato bi bilo treba zagotoviti, da bo obdavčitev energije sestavljena iz dveh elementov, obdavčitve CO2 in splošne obdavčitve porabe energije. Da bi se obdavčitev energije prilagodila delovanju sistema Unije v okviru Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da jasno ločijo med navedenima dvema elementoma. S tem bi se omogočila tudi jasna obravnava goriv, ki bodisi so biomasa ali ki so pridobljena iz biomase , glede na prednosti, ki jih ponujajo kot obnovljiv vir energije, ki je poceni in skoraj nevtralen, kar zadeva toplogredne pline, pod pogojem, da izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem preučuje, ali je treba v okvir cilja varovanja človekovega zdravja poleg emisij CO2 vključiti tudi emisije drugih škodljivih plinov. (3)

(6)

Vsakega izmed teh elementov je treba izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO2 se je treba sklicevati na emisije CO2, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO2, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pri splošni obdavčitvi porabe energije se je treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. V tem okviru je treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi morajo biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO2, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija. Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila.

(6)

Vsakega izmed teh elementov bi bilo treba izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO2 bi se bilo treba sklicevati na emisije CO2, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO2, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Pri splošni obdavčitvi porabe energije bi se bilo treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. V tem okviru bi bilo treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi bi morali biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO2, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija.Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila. Takoj ko bodo v Direktivi 2009/28/ES določena trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo, bi bilo treba te specifične referenčne vrednosti uporabiti za proizvode iz biomase, ki niso biogoriva, le če so skladni z zgoraj navedenimi merili .

(7)

Obdavčitev CO2 je treba prilagoditi učinku Direktive 2003/87/ES, da bi ga ustrezno dopolnjevala. Navedena obdavčitev se mora uporabljati za vse oblike uporabe energentov – tudi za druge namene razen ogrevanja –, ki povzročajo emisije CO2 v napravah v smislu navedene direktive pod pogojem, da zadevna naprava ni vključena v sistem trgovanja z emisijami v okviru navedene direktive. Ker pa skupna uporaba obeh instrumentov ne bi dovoljevala zmanjšanj emisij, ki bi bila na splošno večja od zmanjšanj, doseženih v okviru samega sistema za trgovanje z emisijami, temveč bi samo povečala skupni strošek teh zmanjšanj, se obdavčitev CO2 ne sme uporabljati za porabo v napravah, ki so vključene v sistem Unije.

(7)

Obdavčitev CO2 bi bilo treba prilagoditi učinku Direktive 2003/87/ES, da bi ga ustrezno dopolnjevala. Navedeno obdavčitev bi bilo treba uporabljati za vse oblike uporabe energentov – tudi za druge namene razen ogrevanja –, ki povzročajo emisije CO2 v napravah v smislu navedene direktive pod pogojem, da zadevna naprava ni vključena v sistem trgovanja z emisijami v okviru navedene direktive. Ker pa skupna uporaba obeh instrumentov ne bi dovoljevala zmanjšanj emisij, ki bi bila na splošno večja od zmanjšanj, doseženih v okviru samega sistema za trgovanje z emisijami, temveč bi samo povečala skupni strošek teh zmanjšanj, se obdavčitev CO2 ne sme uporabljati za neposredno ali posredno porabo v napravah, ki so vključene v sistem Unije. Dvojna obremenitev v obliki dvojnega obdavčevanja in podvajanja predpisov bi povzročila izkrivljanje konkurence, zato jo je treba izključiti.

(8)

V interesu davčne nevtralnosti se morajo za vsak element obdavčitve uporabljati iste najnižje ravni obdavčitve vseh energentov, danih v določeno uporabo. Ko se torej predpišejo enake najnižje ravni obdavčitve, morajo države članice tudi zaradi davčne nevtralnosti zagotoviti enake ravni nacionalne obdavčitve za vse zadevne proizvode. Kjer je to potrebno, je treba za namene poenotenja teh ravni določiti prehodna obdobja.

(11)

Zagotoviti je treba, da bodo najnižje ravni obdavčitve ohranile svoj želen učinek. Ker obdavčitev CO2 dopolnjuje delovanje Direktive 2003/87/ES, je treba tržno ceno pravic do emisije pozorno spremljati v rednih pregledih Direktive, kar je dolžnost Komisije. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije je treba redno samodejno usklajevati, da bi se upošteval razvoj njihove prave vrednosti in s tem ohranila trenutna raven uskladitve stopnje; da bi se zmanjšalo nihanje, ki je posledica cen energije in hrane, je treba to usklajevanje opraviti na podlagi sprememb v vseevropskem usklajenem indeksu potrošniških cen z izjemo energije in nepredelane hrane, ki ga je objavil Eurostat .

(11)

Zagotoviti bi bilo treba, da bodo najnižje ravni obdavčitve ohranile svoj želen učinek. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije bi bilo zato treba redno pregledovati .

(11a)

Glede na zapleteno naravo zahtev, ki naj bi jih izpolnjevala elementa novega sistema, tj. obdavčitev energije in obdavčitev CO2, bi bilo treba na vseh ravneh določiti jasna pravila, ki zagotavljajo obvladljivost upravljanja in so v interesu vseh potrošnikov pregledna in razumljiva.

(12)

Na področju pogonskih goriv ugodnejša najnižja raven obdavčitve, ki velja za plinsko olje, tj. proizvod, katerega večji del je bil prvotno dan v poslovno uporabo in s tem tradicionalno obdavčen po nižji ravni, ustvarja učinek izkrivljanja v zvezi z bencinom, njegovim glavnim konkurenčnim gorivom. Člen 7 Direktive 2003/96/ES zato opredeljuje prve korake za postopno uskladitev z najnižjo ravnjo obdavčitve, ki velja za bencin. To uskladitev je treba dokončati in postopoma ustvariti razmere, v katerih bosta plinsko olje in bencin obdavčena na isti ravni.

(12a)

Uvedba nove davčne strukture je povezana s povišanjem stopnje obdavčitve plinsko olje, da bi jo uskladili s stopnjo obdavčitve bencina. To lahko postavi pod vprašaj tako odločitev v okviru industrijske politike avtomobilske industrije Unije, da se bo osredotočila na čiste in energetsko učinkovite konvencionalne motorje z notranjim zgorevanjem, kot tudi doseganje ciljev Unije glede zmanjševanja emisij CO2, saj je mogoče določene mejne vrednosti CO2 doseči le z ustreznim deležem vozil z plinskim oljem. V zvezi s tem bi bilo treba sprejeti ustrezne prožne ukrepe za zagotovitev, da ne bi bila ogrožena konkurenčnost avtomobilskega sektorja in uspeh strategije za zmanjšanje emisij CO2 v tem sektorju. Prometne davke, davke ob registraciji vozila in letne davke na lastništvo avtomobila bi bilo treba uskladiti in jih dosledno določati le na podlagi emisij CO2 iz vozil.

(14)

Obstaja tudi potreba po omejitvi morebitnega vpliva obdavčitve CO2 na stroške sektorjev ali podsektorjev, ki naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju premestitve emisij CO2 v smislu člena 10a(13) Direktive 2003/87/ES . V skladu s tem je treba opredeliti ustrezne prehodne ukrepe, ki pa morajo ohraniti tudi okoljsko učinkovitost obdavčitve CO2.

(14)

Obstaja tudi potreba po omejitvi morebitnega vpliva nove davčne strukture na stroške sektorjev ali podsektorjev, ki naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju selitve virov CO2 . V skladu s tem bi bilo treba opredeliti ustrezne ukrepe, ki pa morajo ohraniti tudi okoljsko učinkovitost obdavčitve CO2.

(14a)

Kakršno koli prestrukturiranje obdavčitve energije bi moralo zagotoviti, da sektorji, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami po Direktivi 2003/87/ES, niso v slabšem položaju kot sektorji, ki so vključena v ta sistem.

(15)

Člen 5 Direktive 2003/96/ES v nekaterih primerih dovoljuje uporabo diferenciranih ravni obdavčitve. Da pa bi se zagotovila skladnost signala cene CO2, je treba možnost držav članic za diferenciacijo nacionalnih ravni omejiti na splošno obdavčitev porabe energije. Poleg tega možnost uporabe nižje ravni obdavčitve za pogonsko gorivo, ki ga uporabljajo taksiji, ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu, zato jo je treba odstraniti.

(15)

Člen 5 Direktive 2003/96/ES v nekaterih primerih dovoljuje uporabo diferenciranih ravni obdavčitve. Da pa bi se zagotovila skladnost signala cene CO2, bi bilo treba možnost držav članic za diferenciacijo nacionalnih ravni omejiti na splošno obdavčitev porabe energije. Poleg tega možnost uporabe nižje ravni obdavčitve za pogonsko gorivo na osnovi nafte , ki ga uporabljajo taksiji, ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu, zato bi jo bilo treba odpraviti.

(16a)

Ker je uvedba električnih in hibridnih vozil ključna za zmanjševanje odvisnosti od neobnovljivih goriv v prometnem sektorju, bi morale imeti države članice možnost, da električno energijo za polnjenje teh vozil za omejeno obdobje izvzamejo iz obdavčitve ali zanjo uporabljajo znižano davčno stopnjo.

(17)

Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij lahko tvorijo del socialnih ukrepov, ki jih opredelijo države članice . Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj se mora za namen enake obravnave energetskih virov razširiti na vse energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje in električna energija. Da bi bil njihov vpliv na notranji trg še naprej omejen, se morajo takšne izjeme in zmanjšanja uporabljati samo za neposlovne dejavnosti.

(17)

Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij preprečujejo pošiljanje pravega cenovnega signala in tako odpravljajo pomembno spodbudo za zmanjšanje stroškov za energijo in njene porabe . Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj iz Direktive 2003/96/ES bi bilo zato treba zelo postopoma odpraviti . V državah članicah, kjer to vpliva na cene energije, morajo gospodinjstva z nizkimi dohodki in dobrodelne organizacije prejeti nadomestilo prek zanesljivih in celostnih socialnih ukrepov.

(18)

V primeru utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe goriva ali možnost izvzetja navedenih energentov iz obdavčitve niso več upravičene, predvsem če se upošteva potreba po povečanju tržnega deleža obnovljivih energetskih virov, zato jih je treba srednjeročno odstraniti .

(18)

V primeru utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe goriva ali možnost izvzetja navedenih energentov iz obdavčitve dolgoročno niso upravičene in bi jih zato bilo treba odstraniti , predvsem če se upošteva potreba , da morajo biti obnovljivi energetski viri zmožni povečati svoj tržni delež . Ker pa imata utekočinjeni naftni plin in zemeljski plin manj škodljiv učinek na okolje kot druga fosilna goriva in ker bi lahko njihova infrastruktura za distribucijo prispevala k uvedbi obnovljivih nadomestnih goriv, bi bilo treba ugodnosti odpraviti postopoma .

(20)

Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič. Preučitev navedene možnosti je razkrila, da bi bila ohranitev te ravni pri splošni obdavčitvi porabe energije v nasprotju s širšimi cilji politike Unije, razen če bi bila povezana z ravnjo, ki zagotavlja napredek na področju energetske učinkovitosti. Kar zadeva obdavčitev CO2, je treba obravnavo zadevnih sektorjev uskladiti s pravili, ki se uporabljajo za industrijske sektorje .

(20)

Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič , da bi zagotovile ekonomsko vzdržnost teh sektorjev, ki so že obremenjeni s strogimi socialnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi zahtevami, kar ni ustrezno nadomeščeno na trgu . Kljub temu je preučitev navedene možnosti razkrila, da bi bila ohranitev te ravni pri splošni obdavčitvi porabe energije v nasprotju s širšimi cilji politike Unije, razen če bi bila povezana z ravnjo, ki zagotavlja napredek na področju energetske učinkovitosti , obenem pa bi srednjeročno povzročila zmanjšanje fiksnih stroškov proizvodnje v teh sektorjih . Ta napredek na področju energetske učinkovitosti bi bilo treba razumeti v dovolj dolgem obdobju, poleg tega pa bi ga bilo treba vključiti v načrtovanje in nadzor javnih organov. Države članice bi morale operaterjem v teh sektorjih zagotoviti tehnična navodila, če se za nižjo raven obdavčitve uvedejo dodatne zahteve za energetsko učinkovitost. Kar zadeva obdavčitev CO2, bi bilo treba pri obravnavi zadevnih sektorjev upoštevati zmogljivost zajemanja in skladiščenja ogljika ter tveganje selitve virov ogljika za vsak zadevni sektor in podsektor , pa tudi morebiten učinek na njegovo produktivnost in vzdržnost. Sektor, ki proizvaja biomaso z visokim potencialom zajemanja ogljika, bi moral biti izjema. Bistveno je, da se v regijah z izjemno zmogljivostjo proizvajanja energije iz obnovljivih virov spodbuja energetska neodvisnost njihovih kmetijskih in živinorejskih dejavnosti.

(21)

Splošna pravila, ki jih uvaja ta direktiva, upoštevajo značilnosti goriv, ki bodisi so biomasa ali so pridobljena iz biomase in ki so skladna s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES, ob upoštevanju tako njihovega prispevka k ravnovesju CO2 kot tudi nižje energijske vsebnosti na količinsko enoto v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi fosilnimi gorivi. Zato je treba določbe iz Direktive 2003/96/ES, ki omogočajo zmanjšanja ali izjeme za navedena goriva, srednjeročno odstraniti. V vmesnem obdobju je treba zagotoviti, da se bodo te določbe uporabljale v skladu s splošnimi pravili, ki jih ta direktiva uvaja. Pri biogorivih in tekočih biogorivih, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, naj bi zato države članice uporabljale dodatne davčne ugodnosti le, če izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 navedene direktive.

(21)

Splošna pravila, ki jih uvaja ta direktiva, upoštevajo značilnosti goriv, ki bodisi so biomasa ali so pridobljena iz biomase in ki so skladna s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES, ob upoštevanju tako njihovega prispevka k ravnovesju CO2 kot tudi nižje energijske vsebnosti na količinsko enoto v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi fosilnimi gorivi. Zato je treba določbe iz Direktive 2003/96/ES, ki omogočajo zmanjšanja ali izjeme za navedena goriva, srednjeročno odstraniti. V vmesnem obdobju bi bilo treba zagotoviti, da se bodo te določbe uporabljale v skladu s splošnimi pravili, ki jih ta direktiva uvaja. Pri biogorivih in tekočih biogorivih, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, naj bi zato države članice uporabljale dodatne davčne ugodnosti le, če izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 navedene direktive. Navedeni člen pomeni, da bo merilo trajnosti leta 2017 in 2018 postalo bolj omejevalno. Da bi izpolnili merilo, mora biti prihranek emisij toplogrednih plinov od 1. januarja 2017 najmanj 50-odstoten. Od 1. januarja 2018 bo moral biti prihranek najmanj 60-odstoten za proizvode, izdelane v obratih, kjer se je proizvodnja začela po 1. januarju 2017. Takoj ko bodo določena trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo po Direktivi 2009/28/ES, bi morale za te proizvode veljati dodatne davčne ugodnosti, le če so skladni s temi novimi merili.

(28)

Komisija mora vsakih pet let , prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižjo raven obdavčitve CO2 na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Seznam sektorjev oziromapodsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO2, se mora redno pregledovati zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.

(28)

Komisija mora vsaka tri leta , prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, da bi zagotovili, da ohranijo predvideni učinek, najnižjo raven obdavčitve CO2 na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov , vpliva na škodljive alipogojno škodljive emisije, ki niso CO2, in razlogov za izjeme in znižanja davkov,ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu ter razvoj na področju uporabe biogoriva, zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v cestnem prometu . To poročilo bi moralo vključevati pregled obstoječih davčnih določb iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu. Poročilo bi moralo obravnavati tudi učinek na odločanje o prednostnih nalogah industrijske politike v evropski avtomobilski industriji. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje selitve virov CO2, se pripravi in redno pregleduje zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov.

(aa)

električno energijo, ki se uporablja za črpanje namakalne vode;

—

dvojno uporabo energentov

—

energetsko intenzivno industrijo in dvojno uporabo energentov

—

—

za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (tudi taksije), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;

—

za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (razen taksijev), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna , gasilska in policijska vozila;

(a)

prevoz blaga proti plačilu ali za lastne potrebe z motornim vozilom ali tovornjakom s prikolico, namenjenim izključno cestnemu prevozu blaga […],

(b)

linijski ali izredni prevoz potnikov z motornim vozilom […].

(e)

do 31. decembra 2020 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v pristaniščih.

(e)

do 31. decembra 2025 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih plovnih poteh .

(-i)

vstavi se naslednja točka:

„(ba)

do 1. januarja 2023 električna energija, ki se uporablja za polnjenje električnih in hibridnih vozil za cestni prevoz;“

(h)

energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;

(h)

do 1. januarja 2025 energente in električno energijo, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot ničelna;

(i)

Do1. januarja 2023 zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, uporabljena kot pogonsko sredstvo;

(i)

do1. januarja 2023 zemeljski plin , bioplin in utekočinjeni naftni plin, uporabljeni kot pogonsko sredstvo ter utekočinjeni naftni plin, uporabljen kot gorivo. Države članice lahko od 1. januarja 2023 do 1. januarja 2030 najmanjše ravni obdavčitve za te vrste goriva znižajo za 50 %.

(ia)

za prvim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:

(i)

najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, s čimer se zagotovi ohranitev želenih učinkov ,

(ii)

razvoj cen CO2 v sistemu EU za trgovanje z emisijami iz Direktive 2003/87/ES,

(iii)

vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo,

(iv)

uporabo električne energije v prometu,

(v)

utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu ,

(vi)

učinek te direktive na odločanje o prednostnih nalogah industrijske politike v evropski avtomobilski industriji v zvezi s čistimi in energetsko učinkovitimi konvencionalnimi motorji z notranjim zgorevanjem ter na cilje EU glede zmanjšanja emisij CO2 v avtomobilskem sektorju,

(vii)

razvoj na področju uporabe bioplina, zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina v cestnem prometu ter

(viii)

ali bi bilo treba upoštevati tudi škodljive ali potencialno škodljive druge emisije poleg CO2.