14.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/54

1.1

Namen predloga je odpraviti nekatere pomanjkljivosti v sedanji zakonodaji EU, kar zadeva spremljanje in nadzor trgovine med podjetji v EU, ki trgujejo z anhidridom ocetne kisline. To je kemični proizvod, ki se uporablja v številne zakonite in nujne namene, ki pa je zaradi preusmerjanja predhodna sestavina za nezakonito proizvodnjo heroina iz morfina, zlasti v Afganistanu. EESO priznava potrebo po spremembi uredbe in odločno podpira predlog.

1.2

EESO podpira tudi predlog o vzpostavitvi evropske podatkovne baze pooblaščenih izvajalcev in končnih uporabnikov ter o izboljšanju zbiranja poročil držav članic o zaseženih in zaustavljenih nezakonitih pošiljkah vseh predhodnih snovi pri prepovedanih drogah, ki so ali niso na seznamu.

1.3

Zaradi razširitve veljavne zakonodaje o registraciji na „uporabnike“ v nasprotju z „izvajalci“ so potrebne nove ali spremenjene opredelitve. Navedene so nekatere manjše pomanjkljivosti in dana so priporočila. Končni uporabniki morajo biti v celoti obveščeni o namenu in koristih registracije. Pristojni organi bi morali imeti enake pravice dostopa do poslovnih prostorov končnih uporabnikov, kot jih imajo trenutno v primeru izvajalcev.

1.4

EESO priznava, da bodo novi predlogi učinkoviti samo, če bodo ustrezno predstavljeni in ne bodo pomenili nepotrebnih dodatnih finančnih bremen za vse udeležene akterje. Predlog o izključitvi mikro podjetij iz obveznosti plačevanja pristojbin za registracijo je zato treba odločno podpreti.

1.5

EESO tudi ugotavlja, da se udeležene stranke v Evropi v celoti strinjajo z zahtevami iz ustrezne konvecije Združenih narodov iz leta 1988, zlasti člena 12, kar zadeva sodelovanje za doseganje želenih rezultatov. To je privedlo do uspehov pri sodelovanju z drugimi akterji v EU in drugje, in sicer na področjih boja proti kriminalu, varovanja zdravja državljanov, nadaljnjega omogočanja zakonite trgovine ter zaščite ugleda zadevnih organizacij in podjetij. Uporabljene postopke, raven vzajemnega spoštovanja in zaupanja ter slog in vsebino sporočil prizadetim strankam je treba priznati kot zgled za oblikovanje in spoštovanje zakonodaje na ravni EU ali kateri koli drugi ravni. Upati je, da bo pri načrtovanih predlogih za nadzor psihotropnih snovi in sintetičnih drog (angl. designer drugs) v okviru odločnih, dobro usmerjenih in utemeljenih politik javnega zdravja – zlasti na področju preprečevanja na ravni EU in na nacionalni ravni – uporabljen podoben vzorec. EESO izraža zadovoljstvo, da bo lahko v ustreznem času prispeval k tem predlogom.

2.1

Predhodne sestavine pri prepovedanih drogah se proizvajajo, tržijo in uporabljajo po vsem svetu v zelo različnih zakonitih in nujnih postopkih, vendar jih je mogoče tudi preusmeriti v nezakonito proizvodnjo prepovedanih drog, kot so kokain, heroin, ekstazi ali metamfetamini. Prizadevanja za nadzor trgovine s temi snovmi, ki so potrebne zaradi svojih fizikalnih lastnosti, npr. kot topila za pridobivanje zdravilnih učinkovin iz rastlin ali kot kemični dejavniki za spremembo narave in učinka pridobljenih drog, že dolgo veljajo za pomembna.

2.2

Mednarodni okvir za ukrepanje temelji na Konvenciji Združenih narodov iz leta 1988 proti nezakonitemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi. V členu 12 je poudarjeno, da je sodelovanje med regulativnimi organi in podjetji ključno za doseganje želenih rezultatov.

2.3

Zmanjševanje preusmerjanja predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah je na ravni Evropske unije pomemben cilj strategije EU na področju drog (2005–2012) in akcijskega načrta EU na področju drog (2009–2012). Pravni okvir za notranjo trgovino trenutno zagotavljata Uredba (ES) št. 273/2004, ki jo upravlja GD ENTR (generalni direktorat za podjetništvo in industrijo), ter na področju zunanje trgovine Uredba Sveta (ES) št. 111/2005, ki jo upravlja GD TAXUD (generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo). Uredba Komisije (ES) št. 1277/2005, spremenjena z uredbama (ES) št. 297/2009 in (EU) št. 225/2011, določa podrobna pravila izvajanja za pristojne organe in gospodarske subjekte.

2.4

V skladu s tema uredbama države članice zbirajo in sporočajo informacije o količinah nekaterih snovi, ki so na seznamu (tj. ki se posebej spremljajo in nadzorujejo) in ki niso na seznamu (ki se spremljajo prostovoljno), katerih pošiljke so bile zaustavljene (pred začetkom dobave) ali zasežene (med dobavo ali po njej). Te količine se lahko nato primerjajo s celotno količino snovi, katerih pošiljke so bile zaustavljene ali zasežene po celem svetu. Kakršno koli nepričakovano zvišanje sporočenih količin ali spremembe v pogostosti in razporejenosti zaustavitev in zasegov pošiljk so lahko posledica izboljšanega spremljanja, lahko pa pomenijo tudi povečano usmerjenost na konkreten trg za nezakonite namene, po možnosti zaradi domnevnih ali dejanskih pomanjkljivosti nadzora na lokalni ravni.

2.5

Konsolidirani podatki za leto 2008 v primerjavi z letom 2007 kažejo 7-kratno povečanje sporočenih količin za točno določeno predhodno sestavino pri prepovedanih drogah, in sicer anhidrid ocetne kisline, ki se uporablja za pretvarjanje morfina (ki se pridobiva iz opija) v heroin. 241 ton zaseženih pošiljk v EU je pomenilo več kot 75 % celotnih zasegov v svetu, na kar je Mednarodna uprava Združenih narodov za kontrolo narkotikov že večkrat opozorila. V poročilu Komisije COM(2009) 709 o izvajanju in delovanju ustrezne zakonodaje je bilo sklenjeno, da kljub na splošno zadovoljivi učinkovitosti še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti, zato poročilo vsebuje priporočila, zlasti glede spremljanja in nadzora prodaje anhidrida ocetne kisline v EU.

2.6

Komisija in vse druge zadevne stranke so v celotnem procesu priznavale, da je anhidrid ocetne kisline ključna alkilirajoča učinkovina pri sintezi cele vrste prekrivnih materialov, filmov, plastike, farmacevtskih izdelkov (na primer aspirina) in drugih potrošniških proizvodov. Proizvajalci interno porabijo večji del celotne globalne proizvodnje (trenutno približno 1 milijon ton na leto); manjši del, kar je manj kot tretjina celotne proizvodnje, se proda tretjim končnim uporabnikom. Po ocenah naj bi količina, ki je potrebna za nezakonito uporabo, zlasti v Afganistanu, znašala med 380 in 570 ton na leto. To pomeni proizvodnjo približno 380 ton afganistanskega heroina, od katerih se 70 ton dobavi uživalcem drog v Evropi. Povprečna vrednost na črnem trgu v Evropi naj bi znašala 40 EUR na gram, kar je enako letni nezakoniti trgovini v vrednosti 3 milijard EUR. Tržna vrednost za to potrebnega anhidrida ocetne kisline je zanemarljiva, če jo primerjamo z navedenim in z vrednostjo zakonite prodaje ali stroški izgube osebnega ali poslovnega ugleda, ki je posledica takšnega preusmerjanja za nezakonito uporabo. Kemična industrija s programom odgovornega obnašanja (angl. Responsible Care) po celem svetu prispeva k temu, da so zakoniti izvajalci, ki prvič vstopajo na trg, seznanjeni s temi vidiki.

2.7

Prav tako se priznava, da bi se kljub uspešnemu preprečevanju vseh poskusov preusmerjanj v Evropi te sestavine preusmerjale drugje v svetu. Finančne nagrade za proizvajalce drog, kot je navedeno zgoraj, so preprosto previsoke. Vendar je nadzor še vedno v celoti utemeljen in je lahko drugim za zgled. Če nadzor velja za stroškovno učinkovitega, ga prizadete industrijske panoge v celoti podpirajo, tako da se lahko zakonita trgovina v EU nadaljuje.

2.8

Komisija je glede na zgornje okoliščine preučila številne alternativne pristope, kot je navedeno v oceni učinka, ter se posvetovala s predstavniškimi organi prizadetih panog – najprej s Svetom evropske kemijske industrije (CEFIC) za proizvajalce („izvajalce“) in nekatere velike končne uporabnike ter z Evropsko organizacijo distributerjev kemičnih sestavin (FECC) za distributerje in manjše končne uporabnike – in predstavniki držav članic, ki bodo morale predloge izvajati. Dosežen je bil splošen dogovor, da je sedanji predlog najboljša možnost.

3.1

Predlog Komisije razširja sedanje zahteve glede registracije anhidrida ocetne kisline za proizvajalce, distributerje in trgovce na končne industrijske uporabnike, tj. podjetja, ki kupujejo anhidrid ocetne kisline za lastne namene ali procese znotraj EU.

3.2

To naj bi dodatno omejilo dejansko ali nameravano preusmerjanje anhidrida ocetne kisline v EU, da se zmanjša nezakonita uporaba zunaj EU ter vzpostavi večja pravna varnost za podjetja, ki zakonito poslujejo v EU.

3.3

Sedanje snovi s seznama skupine 2 iz Uredbe (ES) št. 273/2004 so zato razdeljene na dva dela, pri čemer je skupina 2a omejena na anhidrid ocetne kisline, skupina 2b pa na štiri druge kemične proizvode, na katere ta sprememba ne vpliva. Opredelitev za skupino 1, tj. posebne kemikalije manjšega obsega, ki so kot najbolj občutljive in ključne predhodne sestavine pri prepovedanih drogah pod strožjim nadzorom, in za skupino 3, tj. običajne kemikalije z večnamensko uporabo, ostaja nespremenjena.

3.4

Namen predloga je tudi vzpostaviti evropsko podatkovno bazo o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah, da se zagotovi bolj učinkovito zbiranje podatkov o zaseženih in zaustavljenih pošiljkah ter vzdržuje seznam izvajalcev in uporabnikov z licenco ali registracijo EU, ki so vključeni v zakonito proizvodnjo, trgovino ali uporabo predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah.

3.5

V predlogu so pojasnjene tudi nekatere sedanje opredelitve, določene so izjeme za mikro podjetja glede plačevanja pristojbin za registracijo, uvedene spremembe sedanjih določb o komitologiji v skladu z novimi pravili Lizbonske pogodbe ter odpravljena potreba po formalnem postopku sprejemanja pri pripravi smernic. V predlogu so prav tako pojasnjene pravice držav članic, da sprejmejo dodatne ukrepe za pridobitev informacij in po potrebi za vstopanje v izvajalčeve poslovne prostore v primeru sumljivih poslov v zvezi s snovmi, ki niso na seznamu.

3.6

Pravna podlaga predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije in vsaj v sedanji obliki izpolnjuje zahteve EU glede subsidiarnosti in sorazmernosti.

3.7

Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V uredbi je predvideno prehodno obdobje do 18 mesecev, v katerem morajo pristojni organi vzpostaviti zahtevane postopke, nekateri končni uporabniki pa pridobiti prvo registracijo. V skladu z uredbo so postopki registracije za vse uporabnike strožji, registracijo pa je mogoče zavrniti, če se ugotovi, da so informacije, predložene pristojnim organom, nezadovoljive.

3.8

Predlog spremljata tudi obrazložitveni memorandum in delovni dokument služb Komisije (ocena učinka). Na voljo je tudi povzetek ocene učinka. Na ustreznih spletnih straneh GD ENTR in GD TAXUD je povzetek razvoja zakonodaje EU o spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah v EU ter med EU in tretjimi državami, prav tako pa so navedene povezave do vseh ustreznih dokumentov, zainteresiranih strani in zadevnih organizacij.

3.9

Poročila Komisije o zaustavljenih in zaseženih pošiljkah predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah, pripravljena na podlagi podatkov, ki so jih predložile države članice za obdobje 2006–2010, pomenijo spodbudo za sedanje predloge in so objavljena na spletnih straneh. Predstavitev, ki jo je imel GD ENTR za Delovno skupino Sveta za carinsko unijo 16. oktobra 2012, je zagotovila dodatne informacije. Izvod dokumenta „Smernice za izvajalce“, ki sta ga skupaj objavila GD ENTR in GD TAXUD in naj bi ga nacionalni pristojni organi poslali samo zaupanja vrednim podjetjem, ki so vključena v dolgotrajno zakonito trgovanje s snovmi, ki so in niso na seznamu, je bil predložen ločeno.

3.10

Druga poročila, kot sta na primer „Poročilo o predhodnih sestavinah in kemikalijah, ki se pogosto uporabljajo pri nezakoniti proizvodnji narkotikov in psihotropnih snovi“, ki ga je objavila Mednarodna uprava za kontrolo narkotikov, in „Poročilo o mednarodni strategiji za nadzor narkotikov“, ki ga je pripravilo ameriško zunanje ministrstvo, zagotavljajo zunanji in bolj globalen pregled. Obstaja soglasje, da na primer v Afganistanu ni zakonitega povpraševanja po anhidridu ocetne kisline in da je zato celoten uvoz nezakonit. Zavezniške sile naj bi zasegle okoli 20 ton veliko večjega celotnega uvoza leta 2011. Glavni viri nezakonitega uvoza naj bi bile Kitajska, Južna Koreja, Evropa, države Srednje Azije in Indija. Seveda to delo še ni končano, tesno mednarodno sodelovanje in težko pridobljeno vzajemno zaupanje pa ostajata ključnega pomena.

4.1

EESO je 26. februarja 2003 podal mnenje o dokumentu COM(2002) 494 final (1), v katerem je v celoti podprl predloge Komisije v zvezi s predlaganim nadzorom predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah. To je bilo ustrezno upoštevano v končni različici uredbe februarja 2004, ki je bila objavljena kot Uredba (ES) 273/2004 (2).

4.2

EESO tudi odločno podpira prizadevanja za zmanjšanje uživanja drog v EU in drugod, kakor je pojasnil v svojem mnenju iz maja 2012 kot odziv na sporočilo Komisije „Za odločnejši odziv Evrope na izzive, ki jih predstavljajo droge“ (3). V njem je poudarjena potreba po ohranitvi uravnoteženega pristopa k ponudbi in povpraševanju. Zmanjšanje ponudbe, ki je lahko samo začasno, je treba podpreti z močnimi, dobro usmerjenimi in učinkovitimi politikami javnega zdravja, zlasti na področju preprečevanja na ravni EU in na nacionalni ravni (člen 168(1) PDEU). Ključnega pomena bosta sodelovanje in izmenjava najboljših praks med državami članicami. Politike bi morale temeljiti na podatkih in dokazih in ne obratno.

4.3

EESO zato odločno podpira sedanji predlog o krepitvi spremljanja in nadzora trgovanja z anhidridom ocetne kisline med podjetji v EU in o izvajanju dodatnih ukrepov za pomoč pri spremljanju in nadzoru predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah na splošno, zlasti z vzpostavitvijo evropske podatkovne baze izvajalcev in uporabnikov z licenco ali registracijo ter informacij držav članic o zaustavljenih ali zaseženih pošiljkah snovi, preusmerjenih za nezakonito uporabo, predvsem za proizvodnjo narkotikov in psihotropnih snovi, običajno zunaj EU. Zlasti je zaskrbljujoče preusmerjanje manjših količin anhidrida ocetne kisline za proizvodnjo heroina.

4.4

EESO tudi izreka pohvalo Komisiji in vsem, ki so bili vključeni v izvajanje sedanje zakonodaje ter naknadne preglede in postopek posvetovanja, za skrbno in stalno sodelovanje z državami članicami, regulativnimi organi, organi kazenskega pregona, proizvajalci, posredniki in končnimi uporabniki, kot se zahteva v skladu s členom 12 Konvencije ZN iz leta 1988. Rezultat tega je bil sklop dobro usmerjenih, dobro utemeljenih, dobro dokumentiranih in stroškovno učinkovitih predlogov, ki jih jasno podpirajo in jih bodo zato verjetno v celoti izvajali vsi tisti, ki jih to neposredno zadeva.

4.5

To sodelovanje je že privedlo do občutnega zmanjšanja količin zaustavljenih ali zaseženih pošiljk predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah v EU in upati je, da to pomeni, da EU ne velja več za lahko tarčo. Prostovoljno spremljanje snovi, ki niso na seznamu, naj bi bilo še posebej učinkovito. Za obravnavo takšnih inovativnih, vztrajnih in zelo dobičkonosnih kaznivih dejanj je prožnost ključnega pomena. Vsaj na tem področju je cilj za vse enak. To v celoti priznavajo vsi zadevni akterji, lahko pa bi bilo zgled za stroškovno učinkovito zakonodajo EU na drugih področjih s širšim vplivom na podjetja, zaposlene in potrošnike.

4.6

Zakonodaja je učinkovita tudi zato, ker za zadevne proizvajalce, distributerje in končne uporabnike že velja vrsta podobnih kontrol za radioaktivne snovi, biološke dejavnike, kemikalije z dvojno uporabo in izvoz, za katerega je potrebno soglasje po predhodnem obveščanju, itd., prav tako pa imajo vsi ti akterji že izkušnje z njihovim izvajanjem. Nova zakonodaja o predhodnih sestavinah za eksplozive bo kmalu uvedena. Vendar morajo zaradi tega širši vzorci teh zahtev ostati enaki, snovi na seznamu, ki zahtevajo registracijo ali licenco, pa je treba omejiti na najmanjšo možno mero. Sedanji predlog bo zato verjetno učinkovit, vsaj v okviru precej ozko opredeljenega cilja, da se ob sedanji zakoniti trgovini v EU dodatno zmanjša kakršno koli preusmerjanje anhidrida ocetne kisline za nezakonito uporabo; za manj usmerjene ali bolj obremenjujoče alternative obstaja večja verjetnost neuspeha.

4.7

EESO se prav tako strinja s Komisijo, da ta predlog ne vpliva na delovne pogoje v industriji ali na pravice potrošnikov na splošno, razen če slednji kot posamezniki podpirajo zmanjšanje razpoložljivosti heroina in s tem povezanih proizvodov v Evropi ali zunaj nje. Žal bo to težko izmeriti, če bo do takšnega zmanjšanja dejansko prišlo. Vendar ta predlog ni odvisen od takšnega tehtanja stroškov in koristi, zato ga je treba v takšni obliki izvesti čim prej.

4.8

EESO prav tako izraža zadovoljstvo, da bo lahko prispeval k nadaljnjim pobudam EU na tem področju, zato poziva Komisijo, naj čim prej predloži načrtovane nove predloge, zlasti o psihotropnih snoveh in čistih sintetičnih drogah (angl. designer drugs), ki zdaj postopoma nadomeščajo tradicionalne droge, kot je heroin, in razširjajo trg na splošno.

5.1

EESO ugotavlja, da se opredelitvi „izvajalec“ in „uporabnik“ lahko razumeta kot podvajanje (saj bodo vsi prizadeti „izvajalci“ nekoč „posedovali snovi s seznama“). Ker je seveda treba razlikovati med obema, je treba v prvo alineo nove točke (h) člena 2 za besedno zvezo „pravna oseba“ vstaviti stavek „ki ni izvajalec, ampak“.

5.2

Prav tako je treba določiti, da se to izrecno nanaša na uporabnike, ki so registrirani in poslujejo v EU. Za prodajo in/ali dobavo uporabnikom zunaj EU velja ločena zakonodaja. Za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga je treba tudi pojasniti, v kateri državi članici morata biti izvajalec in uporabnik registrirana; na primer tam, kjer imata sedež, ali tam, kjer se proizvod (anhidrid ocetne kisline) daje na trg.

5.3

Zahteva, da morajo končni uporabniki pridobiti prvo registracijo, bi lahko povzročila kratkoročne motnje v zakoniti trgovini. Te je mogoče čim bolj zmanjšati s proaktivnim komuniciranjem izvajalcev in distributerjev v prehodnem obdobju 18 mesecev, po možnosti na podlagi jasnih in ustrezno oblikovanih smernic, ki jih izdajo pristojni organi v državah članicah. Sedanje „Smernice za izvajalce“ so odličen primer takšnega komuniciranja. Namen in koristi registracije je treba pojasniti ob registraciji, tako da bodo končni uporabniki in izvajalci seznanjeni z možnostjo in tveganji preusmerjanja ter bodo zato lahko bolje prispevali k temu, da se ta tveganja čim bolj zmanjšajo. Pristojni organi bi morali imeti enake pravice dostopa do poslovnih prostorov končnih uporabnikov in izvajalcev.

5.4

EESO podpira predlog Komisije, da bi bilo treba mikro podjetja izvzeti iz obveznosti plačevanja pristojbin za registracijo, saj je ključno, da se ta zakonita trgovina nadaljuje (zaradi mikro podjetij samih in tistih, ki so v njih zaposleni) ter da se nadzor obravnava in izvaja čim širše. Količine, ki so potrebne za nezakonito uporabo, so sorazmerno majhne, zato so manjši uporabniki najverjetneje najbolj izpostavljeni ponudbam, za katere menijo, da jih ne smejo zamuditi. Dobro komuniciranje za zagotavljanje skladnosti je zato ključnega pomena tako v tiskani kot tudi v elektronski obliki v vseh ustreznih lokalnih jezikih.

5.5

EESO ugotavlja, da zahteva glede poročanja in drugih podatkov za snovi, ki niso na seznamu, odraža prostovoljnost, tj. države članice „lahko“ (namesto „morajo“) upoštevajo predlagane postopke. To seveda niso idealne razmere za zaščito notranjega trga, vendar se zdi takšno ukrepanje boljše kot pa dodajanje še več snovi na že obstoječe sezname prednostnih predhodnih sestavin. Vsi zadevni akterji bi morali te razmere zato skrbno spremljati.

5.6

Kar zadeva predlagano evropsko podatkovno bazo, EESO pozdravlja predlog in odločno podpira njeno uvedbo, vendar pa opozarja, da so zanjo potrebna zadostna sredstva za dolgoročnejše ažuriranje in uporabo s strani vseh zadevnih strank, poleg tega pa mora biti oblikovana tako, da bo zagotovila rezultate, ne pa, da se bodo v njej samo kopičili zastareli ali pomanjkljivi podatki. Kakovost in količina zbranih podatkov bosta enako pomembni, pri čemer bo izjemno pomembna stalna podpora organov pregona v državah članicah.

5.7

Dostop do podatkov mora biti seveda omejen na akterje, ki so trdno in trajno zavezani zakoniti trgovini – verjetno tiste, ki so zabeleženi v bazi podatkov. Zahteve po podatkih za izvajalce, distributerje, trgovce in končne uporabnike ter države članice bi bilo treba uskladiti, kadar je to mogoče, da se zaščiti notranji trg ter čim bolj zmanjšajo stroški. Vendar to ne bi smelo biti v nasprotju z glavnim ciljem tega predloga, ki je odkrivati in omejiti nezakonito preusmerjanje predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah ter po možnosti pridržati tiste, ki so za to odgovorni.