6.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 161/87

1.1

EESO meni, da je obravnavano sporočilo logično in potrebno nadaljevanje prizadevanj za vzpostavitev celostne pomorske politike v Evropski uniji.

1.2

EESO na splošno ocenjuje, da sporočilo pomeni premišljen prispevek k celostni pomorski politiki EU, ki se navezuje na strategijo Evropa 2020, njen cilj pa je oživiti evropsko gospodarstvo z izkoriščanjem potenciala pomorskega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest ter spodbujanje konkurenčnosti in socialne kohezije.

1.3

EESO s tega vidika pozdravlja sporočilo, zlasti v trenutnih resnih razmerah gospodarske krize, ki kaže na težave v evropskem gospodarstvu in zlasti negativno vpliva na dejavnosti, povezane s pomorskim gospodarstvom.

1.4

EESO ocenjuje, da je treba za nov zagon, ki se ga želi s sporočilom dati celostni pomorski politiki, obstoječe pobude ter pozitivne ukrepe uporabljati in usklajeno razvijati v povezavi z novim predlaganim okvirom, da EU ne bi zamudila priložnosti za pripravo kakovostne celostne pomorske politike, temelječe na visokih standardih.

1.5

Kontinuiteta in skladnost sta neobhodno potrebni za uspešno uresničevanje modre rasti, zato EESO ugotavlja, da bo treba jasno izpostaviti, da pet osrednjih področij, naštetih v študiji z naslovom Modra rast. Scenariji in gonilne sile za trajnostno rast, povezano z oceani, morji in obalami (Blue Growth. Scenarios and drivers for Sustainable Growth from the Oceans, Seas and Coasts, 2012; glej https://webgate.ec.europa.eu/maritimeforum/content/2946), dopolnjuje obstoječa in uveljavljena področja ukrepov ter jih ne nadomešča.

1.6

EESO poudarja, da z dojemanjem modre rasti kot neusahljivega vira nedotaknjenega bogastva in tako vztrajnim izpostavljanjem modre rasti, kot da bi bila univerzalno zdravilo za vse tegobe evropskega gospodarstva, tvegamo, da bomo še okrepili različne pritiske, ki so jim že zdaj izpostavljeni obale in morja EU. Odbor priporoča stalno spremljanje, da bi lahko vzpostavili ravnotežje med gospodarskimi cilji in načeli trajnostnega razvoja.

1.7

EESO je pomen človeškega dejavnika v pomorskem gospodarstvu podrobno obravnaval in priporočil, da je treba pri iskanju ravnotežja med gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnostjo trajnostne celostne pomorske politike socialnemu vidiku nameniti ustrezno pozornost.

1.8

EESO meni, da mora modra rast prispevati k socialnemu vključevanju brez izključevanja, tako da ponuja možnosti za zaposlitev, izobraževanje in polno sodelovanje zlasti v lokalnih in obalnih skupnostih, ki imajo svoje posebnosti in potrebe, kar zlasti velja za skupnosti na obrobju in z majhno gostoto prebivalstva.

1.9

EESO opozarja na relevantne ugotovitve, ki jih je podal v zvezi z morskim in pomorskim raziskovanjem (1), in poudarja, da so raziskave in inovacije ključne za močan konkurenčen položaj Evrope v novih sektorjih, pri čemer izpostavlja osnovne in napredne raziskave, usmerjene k inovativni uporabi, in najzmogljivejšo metodologijo, ki spodbuja sodelovanje med industrijo in univerzo.

1.10

EESO je še posebej pozoren na vprašanje izobraževanja in poziva Komisijo, naj pripravi ustrezen in inovativen izobraževalni okvir, s katerim bi visoko izobražene študente pritegnili k poklicu v morskih dejavnostih.

1.11

Uvajanje modre rasti je izjemno ambiciozen in kompleksen podvig z daljnosežnimi posledicami, zato EESO opozarja, da je potrebna večja natančnost tudi pri njenem uresničevanju. Odbor je v tem mnenju zbral ključna vprašanja in druge konkretne probleme, ki jim je treba nameniti pozornost, da ne bi prišlo do razkoraka med pričakovanji in realnimi možnostmi.

2.1

V obravnavanem sporočilu je poudarjen koncept modre rasti, ki temelji na prepričanju, da lahko obale, morja in oceani Evropi pomagajo spoprijeti se z napetostmi in problemi, s katerimi se sooča, in oživiti njeno gospodarstvo.

2.2

Komisija meni, da je cilj modre rasti "pametna, trajnostna in vključujoča rast", usmerjena k inovacijam, in da odpira pot k večjemu poudarku na modrem gospodarstvu, s čimer bo to ponovno dobilo osrednje mesto med zadolžitvami držav članic, regij, podjetij in civilne družbe.

2.3

V sporočilu je opisano, kako države članice in EU že podpirajo modro gospodarstvo. Glede na zgoraj navedeno študijo (glej točko 1.5) lahko med vsemi dejavnostmi razlikujemo pet prednostnih področij, ki imajo potencial za rast in pri katerih bi lahko z usmerjenimi ukrepi dosegli dodaten napredek: i) pomorski in obalni turizem ter križarjenje, ii) modra energija, iii) morski viri rudnin, iv) akvakultura in v) modra biotehnologija.

2.4

Sektorje ali vrednostne verige modrega gospodarstva je mogoče razdeliti na tradicionalne sektorje, ki so že dosegli svojo polno zrelost (pomorski promet, pomorski turizem, obalni turizem), sektorje v razvoju (akvakultura, nadzor pomorstva) in nove sektorje (obnovljivi viri energije oceanov, modra biotehnologija).

2.5

Oživitev celostne pomorske politike je bila dokončno sprejeta na začetku oktobra lani s sprejetjem Limassolske izjave (2), tj. sporočila, ki politično podpira in utrjuje ta ukrep, saj določa politične smernice za modro rast v prihodnosti ter agendo za rast in delovna mesta.

2.6

Cilj modre rasti kot dolgoročne strategije je izpostaviti sinergije in povezave med sektorskimi politikami in različnimi dejavnostmi, pa tudi proučiti njihove morebitne posledice za morsko okolje in biotsko raznovrstnost.

2.7

Modra rast je prav tako namenjena pregledu in podpori ukrepov, ki imajo dolgoročno velik potencial za rast, saj spodbuja naložbe v raziskave in inovacije ter z izobraževanjem in usposabljanjem izboljšuje kompetence.

2.8

Komisija bo po obsežnem posvetovanju začela izvajati vrsto ukrepov, namenjenih proučevanju dinamike rasti sektorja, ob čemer bo pripravila sporočila na temo obalnega in pomorskega turizma, modre energije, modre biotehnologije in izkoriščanja rudnin v morju, pa tudi strateške smernice za akvakulturo.

3.1

EESO je v pomembnih ugotovitvah iz predhodnih mnenj (3) izpostavil vrsto vprašanj glede modre rasti in podprl način, kako Komisija izvaja celostno pomorsko politiko vse od njenega začetka v letu 2007 (4), s čimer se želi doseči trajnostni razvoj pomorskega gospodarstva in izboljšati varstvo morskega okolja.

3.2

EESO razume uvajanje modre rasti v predlagani obliki kot kompleksen in težaven podvig z daljnosežnimi posledicami, katerega referenčni okvir sestavlja: a) šest morskih bazenov (Baltsko morje, Črno morje, Sredozemsko morje, Severno morje, severovzhodni Atlantik in Arktični ocean, pa tudi najbolj oddaljene evropske regije), ki imajo vsak svoje posebne značilnosti in potrebe z gospodarskega, socialnega, okoljskega, geografskega, podnebnega in institucionalnega vidika, b) nabor sektorjev in dejavnosti, ki so dosegli določeno stopnjo razvoja ter imajo različno težo in značilnosti, in c) strategije rasti, ki gradijo na prednostih posamezne pomorske regije in sektorja ter zmanjšujejo njihove slabosti.

3.3

Kot je znano, je EESO podprl medsektorsko in čezmejno sodelovanje vseh akterjev, s čimer bi se okrepila konkurenčnost Evrope in pomorskemu gospodarstvu zagotovili optimalni pogoji za rast.

3.4

EESO podpira funkcionalni geografski pristop k modri rasti, katere strategije temeljijo na morskih bazenih in odražajo posebne značilnosti morskih bazenov v Evropi pri različnih pomorskih gospodarskih dejavnostih ter vprašanjih partnerstva in sinergij, pa tudi napetostih znotraj in preko meja EU.

3.5

EESO priporoča okrepitev grozdov, ki se navezujejo na morje, in spodbujanje partnerstev, s katerimi bi bilo mogoče spodbujati inovacije in razvijati nove koncepte gospodarskih dejavnosti. Regionalni mehanizmi, ki povezujejo javni sektor, zasebni sektor in nevladne organizacije ter regionalne pomorske konvencije in ciljne študije morskih bazenov, omogočajo, da se s čezmejnim sodelovanjem in evropskimi programi zmanjša razdrobljenost pomorskega gospodarstva.

3.6

V zvezi z lokalnimi skupnostmi iz obalnih regij, otokov in najbolj oddaljenih regij se EESO zavzema za izogibanje tipskim pristopom in za to, da se namesto tega spodbujajo lokalne strategije po meri ter sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, lokalnimi skupnostmi in akterji civilne družbe na terenu, s čimer bi se ohranile kulturna dediščina in tradicionalne oblike proizvodnje in delovnih mest ter obvarovali naravni viri.

3.7

Po mnenju EESO je treba bolj jasno poudariti, da spodbujanje modre rasti v sklopu celostne pomorske politike ne zadeva samo Evrope ter da morski ekosistemi in pomorsko gospodarstvo presegajo nacionalne meje. Samo z mednarodnim sodelovanjem in usklajenimi ukrepi se je mogoče uspešno spoprijeti z nekaterimi velikimi izzivi. To velja tako za vsem skupne izzive, kot so denimo trajnostno izkoriščanje morskih virov, podnebne spremembe, upad biotske raznovrstnosti, lojalnost konkurence v sektorjih pomorskega prometa in ladjedelništva ter spodbujanje dostojnih delovnih pogojev v teh sektorjih, kot za probleme, ki so bolj regionalne narave, kot je varstvo okolja v Sredozemlju ali Baltiku.

3.8

EESO poziva Komisijo, naj sedem najbolj oddaljenih regij EU, in sicer špansko avtonomno skupnost Kanarski otoki, portugalski avtonomni regiji Madeira in Azori ter štiri francoske departmaje Guadeloupe, Gvajana, Martinik in Réunion, umesti v središče mednarodne razsežnosti celostne pomorske politike, tako da bi na svojih območjih postale prva linija Unije (5), pri čemer je treba upoštevati prednostne naloge okrepljenega partnerstva (6), poziva pa jo tudi, naj pripravi regionalne strategije modre rasti, namenjene tem regijam, saj za EU predstavljajo največjo izključno ekonomsko cono na svetu.

3.9

EESO odobrava dejstvo, da so v sporočilu omenjeni zaposlovanje, usposabljanje in kompetence, hkrati pa ocenjuje, da bo morala biti tako podana socialna razsežnost vključena v politike, uvedene z novo morsko in pomorsko agendo za rast in delovna mesta z dne 8. oktobra 2012, ki se navezuje na strategijo Evropa 2020, in da bo treba določiti usmerjene ukrepe za izboljšanje pogojev življenja, dela in usposabljanja, zlasti s sodelovanjem s socialnimi partnerji.

3.10

V sporočilu je navedeno, da so nezadostne kvalifikacije velika ovira na poti k modri rasti, zato EESO meni, da je ne glede na vprašanje nizke izobrazbene ravni pomorščakov (7) nujno treba razviti strokovno znanje in izkušnje, da bi z novimi visokimi kompetencami ustrezali zahtevam, ki so povezane z novimi sektorji; Odbor prav tako priporoča, da se politike in ukrepi precizirajo ter razširijo, saj je pomorsko izobraževanje predvsem osredotočeno na obstoječe dejavnosti, ki so že dosegle svojo zrelost (ribolov, pomorstvo).

4.1

Sporočilo opisuje gospodarsko razsežnost in zaposlitvene podatke za morski in pomorski sektor, ki v Evropi že zagotavljata delo 5,4 milijona osebam in ustvarita bruto dodano vrednost v višini približno 500 milijard eurov letno, pri čemer vojaške dejavnosti niso vključene. Skupaj se 75 % zunanje in 37 % notranje trgovine EU (v tonah na kilometer) opravi po morju. Ta dejavnost je osredotočena predvsem na evropsko obalo. Poleg tega tudi nekaj celinskih držav razvija pomembne gospodarske dejavnosti, povezane z morjem, npr. proizvodnjo navtične opreme.

4.2

Vrednostne verige modrega gospodarstva odpirajo pri bruto dodani vrednosti in zaposlovanju precejšnje možnosti, saj bi lahko bilo do leta 2020 v tozadevnih sektorjih 7 milijonov delovnih mest, bruto dodana vrednost pa bi lahko dosegla 600 milijard eurov na leto.

4.3

V sporočilu so na podlagi zgoraj navedene študije o modri rasti (glej točko 1.5) obravnavane tudi dinamika in možne prihodnje usmeritve za vsako od petih osrednjih področij, pri čemer so v ospredju inovacije in nova delovna mesta, zlasti pa naslednji elementi:

4.4

EESO ugotavlja, da so gospodarski obeti petih ključnih sektorjev odvisni od številnih pogojev, njihova dinamika rasti pa od kompleksnih tehnoloških, okoljskih, raziskovalnih, naložbenih, konkurenčnih in institucionalnih izzivov; mnogi izmed njih so povezani z mednarodno razsežnostjo celostne pomorske politike oziroma razvojem dogodkov na mednarodni ravni v gospodarstvu ali na drugih področjih, npr. kar zadeva sposobnost pridobitve licence za rudarjenje v mednarodnih vodah ali nihanje cen nafte.

4.5

Hitrost doseganja modre rasti temelji predvsem na s tem povezanem dolgoročnem scenariju. Za boljšo podporo je potrebna trajnostna in stalna rast, medtem ko bi šibka oživitev gospodarstva v povezavi z omejevalnimi mednarodnimi kazalniki zavrla njen razvoj.

4.6

EESO kljub temu ugotavlja, da v sporočilu verjetno ni v zadostni meri upoštevan splošni in specifični učinek sedanje gospodarske krize, zaradi katere je težko obvladovati dolgo- in kratkoročne izzive na evropski in mednarodni ravni.

4.7

Konkurenčnost evropskih podjetij je na novih (in s tem tveganih) trgih odvisna od možnosti dostopa do ustreznega financiranja v okolju, ki spodbuja naložbe ob upoštevanju načel preglednosti. Za MSP je dostop do tveganega kapitala izjemno pomemben, upoštevati pa je treba tudi mikropodjetja, ki lahko postanejo vzvodi za spodbuditev modre rasti.

4.8

EESO opozarja na poseben pomen pomorskega gospodarstva za države članice z izključnimi ekonomskimi conami ter na potrebo po razvoju pomorskih gospodarskih grozdov in povečanju njihovega prispevka k rasti in zaposlenosti.

4.9

Da bi preprečili razkorak med pričakovanji in realnostjo, EESO meni, da je treba ob upoštevanju sedanjih težavnih gospodarskih razmer in na splošno pesimističnih napovedi za evropsko in svetovno gospodarstvo resno razmisliti o realnem pristopu k modri rasti in jo bolj ustrezno opredeliti.

5.1

Komisija se v sporočilu sklicuje na veljavne politike in strateške naložbe držav članic in EU na področju modrega gospodarstva. EESO kljub temu meni, da te pobude in ukrepi držav članic niso v skladu z ambicioznimi cilji modre rasti in še ne zagotavljajo ustrezne kritične mase za njeno uveljavitev.

5.2

EESO ocenjuje, da je za vzpostavitev kritične mase, ki bo omogočila, da modra rast v tem obdobju krize postane vzvod za spodbuditev zaposlovanja in podjetništva, najprej treba poskrbeti za učinkovite strukture upravljanja.

5.3

Opozarja, da je za vzpostavitev funkcionalnih struktur upravljanja treba rešiti zakonodajna vprašanja in odpraviti upravne ovire, ki so bile izpostavljene v postopku posvetovanja.

5.4

Glede na to, da se odkrivajo vedno novi načini izkoriščanja morskih virov, morajo države članice oblikovati stabilne regulativne sisteme in sisteme načrtovanja, ki spodbujajo dolgoročne naložbe, čezmejno kohezijo in sinergije na podlagi partnerstev, usmerjenih v inovacije.

5.5

Na ravni EU je zlasti treba čim prej sprejeti usklajeno politiko za nove sektorje, kot je pomorska biotehnologija, saj so evropska prizadevanja razdrobljena in temeljijo predvsem na nacionalnih potrebah, ne pa na skupnih prednostnih nalogah in potrebah vse Unije.

5.6

EESO zato meni, da je izjemno pomembno hitro zapolniti zakonodajne vrzeli in odpraviti ovire, ki izhajajo iz kompleksnosti in nezanesljivosti pravnega okvira in so razvidne predvsem zaradi regulativne negotovosti, kar zadeva obdobje po letu 2020 (vetrna energija na morju), ali neustrezne zakonodaje EU za določene dejavnosti (izkoriščanje globokomorskih virov, gojenje morskih organizmov in pridobivanje vetrne energije na morju).

5.7

EESO zlasti ugotavlja, da si je treba sistematično prizadevati za reševanje bistvenih vprašanj, kot so pomanjkanje celostnega pomorskega prostorskega načrtovanja, predvsem kar zadeva akvakulturo in energijo, pridobljeno v plavajočih vetrnih elektrarnah na morju, zapleteni postopki pridobivanja oziroma odobritev dovoljenj (vetrna energija na morju, modra biotehnologija), ovire pri postavljanju in financiranju eksperimentalnih kmetij ter trenja, ki npr. nastajajo med pomorsko plovbo in obrati za pridobivanje energije iz obnovljivih morskih virov (pridobivanje energije plimovanja, pretvorba toplotne energije oceana in uporaba energije valovanja).

6.1

EESO poziva k priznanju okvirne direktive o morski strategiji (9) kot izhodišču za trajnostni razvoj, saj predstavlja okoljski steber celostne pomorske politike in določa usklajeno politiko, ki temelji na stalnem zagotavljanju zaščite in ohranjanja morskega okolja in preprečevanju poslabšanja njegovega stanja.

6.2

EESO meni, da je primerno, da se v Limassolsko izjavo in prihodnje politične dokumente vključita cilj o doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega statusa morskih voda EU do leta 2020 ter previdnostno načelo, ki bosta ključna vidika celostne pomorske politike in modre rasti.

6.3

Za trajnostne pomorske dejavnosti, ki bodo lahko zagotavljale delovna mesta, je potreben dolgoročen, usklajen pristop, katerega cilj je vzpostavitev ravnovesja med ciljem gospodarske rasti in odzivanjem na okoljske izzive, za kar je potrebna ustrezna podpora v okviru lokalnih, nacionalnih, mednarodnih in evropskih politik, ki temeljijo na načelih trajnostne rasti.

6.4

EESO ugotavlja, da so morski viri sicer znatni, ne pa tudi neizčrpni, ter opozarja, da bi lahko ponavljanje resnih napak s čezmernim izkoriščanjem virov in pretirano pozidavo, kar je bilo značilno za pretekle razvojne pobude, ogrozilo trajnost modre rasti in še bolj obremenilo okolje.

6.5

V sporočilu je omenjeno vprašanje okoljskega izziva, vendar pa v njem obenem ni upoštevano, da se je stanje evropskih morij in oceanov v zadnjih nekaj desetletjih poslabšalo zaradi onesnaževanja tal, morskih voda in zraka, zakisljevanja oceanov, čezmernega izkoriščanja virov, škodljivih ribolovnih praks in podnebnih sprememb. Po ugotovitvah nedavnih raziskav o omejitvah za modro rast (Limits to Blue Growth, 2012; http://www.seas-at-risk.org/news_n2.php?page=539) se stanje morskih in obalnih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti slabša v Baltskem morju, Črnem morju, Sredozemlju, severovzhodnem Atlantiku in na Arktiki. V nedavni inovativni študiji, ki jo je opravil stockholmski okoljski inštitut (Stockholm Environment Institute – SEI), je bilo izračunano, da bodo stroški onesnaževanja morij na dolgi rok – to se pri oblikovanju politik pogosto ne upošteva – zaskrbljujoče visoki, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (glej http://www.sei-international.org/publications?pid=2064).

6.6

Med pomorske gospodarske dejavnosti, ki pomenijo veliko tveganje za trajnost, sodijo objekti za pridobivanje nafte ali plina na morju, akvakultura, obalni turizem, potniške ladje, zajemanje in shranjevanje CO2, obalna plovba ter tudi pridobivanje fosilnih goriv na morju, kar ni združljivo z nobenim konceptom trajnostnega razvoja.

6.7

Še vedno ni jasno, kako intenziven in obsežen učinek bodo imele te dejavnosti na okolje, zlasti kar zadeva modro energijo iz obnovljivih virov, morske vire rudnin, akvakulturo in modro biotehnologijo, saj razpoložljivi podatki ne omogočajo razumevanja kompleksnih medsebojnih vplivov v oceanih in globokih morjih.

6.8

EESO meni, da bi bilo treba pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki ju Komisija spodbuja kot glavna instrumenta za pomorsko prostorsko upravljanje in upravljanje morskih virov, dopolniti z drugimi načini posredovanja, kot so strateška presoja vplivov na okolje, opredelitev zaščitenih območij ali internalizacija okoljskih stroškov, in sicer s pristopom, ki temelji na ekosistemih in uravnoteženi uporabi različnih intenzivnih in medsebojno nasprotujočih si dejavnosti.

6.9

EESO priporoča Komisiji, da natančneje preverja upoštevanje evropskih okoljskih standardov ter standardov higiene in kakovosti, zlasti v zvezi s proizvodi iz akvakulture, uvoženimi iz tretjih držav, da bi tako zaščitili potrošnike v EU ter podjetja v tem sektorju obvarovali pred nepošteno konkurenco.

7.1

EESO ugotavlja, da je v sporočilu sicer navedeno, kako pomembne so raziskave za konsolidacijo modre rasti, zlasti v novih sektorjih in sektorjih v razvoju, vendar pa je besedilo na splošno precej nejasno in omejeno predvsem na sklicevanje na prihodnji program Obzorje 2020.

7.2

Evropa preživlja obdobje zmanjševanja javnih izdatkov, kar pomeni, da je treba z omejenimi sredstvi doseči najboljše možne rezultate. Če k temu prištejemo še pomanjkanje kapitala, lahko nadaljnje omejitve javnega financiranja raziskav ogrozijo bistveno vlogo MSP v pomorskem gospodarstvu pri razvoju novih proizvodov in tehnologij.

7.3

EESO poudarja, da Evropa kljub solidnemu naboru znanja in vodilnemu položaju na področju raziskav v zvezi z novimi ali tradicionalnimi vrstami energije in akvakulturo zaostaja pri inovacijah v praksi oziroma pri komercializaciji v novih sektorjih, kjer evropski akterji še vedno ne zmorejo konkurirati mednarodnim akterjem – to je razvidno iz števila patentov, ki jih je Evropa v primerjavi z Azijo in ZDA prijavila v zvezi z razsoljevanjem, varstvom obale, gojenjem alg ali modro biotehnologijo.

7.4

EESO zato priporoča, da se čim prej reši problem neusmerjenih in premalo prepoznavnih raziskav – razlog zanj je deloma tudi širok nabor področij raziskovanja in dejavnosti v zvezi s pomorsko biotehnologijo in drugimi novimi sektorji.

7.5

Razkorak pri prenosu znanj in tehnologije na vseh prednostnih področjih bi lahko odpravili z več ukrepi, npr. s povezovanjem znanstvenih raziskav z industrijo in izobraževanjem, sodelovanjem industrije in univerz, izboljšanjem upravljanja intelektualne lastnine, naložbami v predstavitvene projekte za zagotavljanje komercialne ustreznosti zamisli ali oblikovanjem obsežnih javno-zasebnih partnerstev za vzpostavitev ustrezne kritične mase za modro rast.

7.6

Prihodnost modre rasti v 21. stoletju bo močno odvisna od sposobnosti znanstvenikov, da razvijejo interdisciplinarne programe, ki bodo vključevali znanja in sposobnosti ter zamisli z različnih raziskovalnih področij, ali da v takih programih sodelujejo. Izobraževanje naslednje generacije znanstvenikov mora temeljiti na interdisciplinarnih, celovitih pristopih, da bo omogočilo obvladovanje kompleksnih tehnoloških in konkurenčnih izzivov, povezanih z raziskavami morskih organizmov in okolja.

7.7

EESO meni, da je treba nemudoma odpraviti razdrobljenost podatkov o morju, ki so razpršeni med stotine različnih organov po vsej Evropi, zaradi česar je dostop do njih, njihova uporaba in zbiranje težavno. Odbor poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za boljšo dostopnost tega znanja in določi finančne in druge vire, ki so potrebni za vzpostavitev ustreznega okolja za izmenjavo informacij, dobrih praks in pretok podatkov, s čimer bi izboljšali raziskave in inovacije ter varstvo okolja.

7.8

Zaželeno bi bilo, da bi bila nova digitalna karta morskega dna evropskih voda interoperabilna in da v zvezi z njo ne bi veljale omejitve glede uporabe, da bi omogočala raziskave in zagotavljala podatke o vplivu človekovih dejavnosti ter oceanografske napovedi, kar bi državam članicam omogočilo, da v kar največji meri izkoristijo potencial svojih programov opazovanja, vzorčenja in raziskovanja morskega okolja.

7.9

Varovanje morskih meja v Evropi in učinkovit pomorski nadzor (10) sta za države članice izziv, ki ga morajo rešiti, če želijo uspešno spodbuditi modro rast. Okrepitev nadzora na zunanji schengenski meji in vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij bosta organom držav članic za mejni nadzor omogočila, da zmanjšajo število smrtnih žrtev na morju in preprečujejo nezakonito priseljevanje v EU ter pomorsko piratstvo (11).