14.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/37

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je celostna evropska politika za varnostno industrijo, ki temelji na usklajenem pristopu za obravnavo izzivov tega sektorja ter na enotni strategiji in skupni viziji glede njegovega konkurenčnega razvoja, na enotnem evropskem trgu bistvenega pomena.

1.2

Za zagotovitev pogojev za ponoven zagon konkurenčnosti varnostne industrije (izraz zajema klasično varnostno industrijo, obrambno industrijo, usmerjeno v varnost, pa tudi nova podjetja na tržišču, tj. številna podjetja, ki svoje civilne tehnologije razširijo na varnostne naprave, in ponudnike varnostnih storitev), ki je z vidika zaposlovanja in uporabe obsežna in obetavna, je treba po mnenju EESO nujno omogočiti oblikovanje:

1.3

EESO se strinja s pobudami akcijskega načrta, vendar jih je treba umestiti v okvir tesnejšega sodelovanja in usklajevanja, ki se bo osredotočil tudi na različne vrste proizvodov na podlagi ustreznih in podrobnih statističnih podatkov, povezanih na primer s proizvodnjo, zaposlovanjem in velikostjo podjetij v tem sektorju.

1.4

EESO priporoča večjo raven usklajevanja in zbliževanja sistemov za upravljanje z informacijami ter zagotovila glede interoperabilnosti.

1.5

EESO odločno podpira krepitev možnosti za obvladovanje in napovedovanje novih konkurenčnih scenarijev in obetov glede dostopa do institucionalnih finančnih virov, tudi s izvajanjem participativnega predvidevanja na evropski ravni.

1.6

Vključevanje družbene in etične razsežnosti mora biti pregledno, zagotoviti pa ga je treba v vseh fazah od zasnove do standardizacije in uporabe tehnologije na terenu. Nove tehnologije in predpisi morajo od vsega začetka vključevati varstvo temeljnih pravic državljanov, zlasti tistih, ki se nanašajo na varstvo zasebnosti in osebnih podatkov.

1.7

Potrebna so skupna prizadevanja in uskladitev nacionalnih prizadevanj, da bi zagotovili usposabljanje in podporo človeških virov, ki lahko zagotavljajo kakovostne strokovne storitve, ki spoštujejo posameznika, in gredo v korak z uporabo najsodobnejših tehnologij v sistemu polne interoperabilnosti.

2.1

Varnostna industrija je strateško pomemben sektor z aplikacijami za civilne in vojaške namene, ki so si blizu in se prepletajo, ter predstavlja idealno stičišče znanstvenih raziskav, tehnoloških inovacij in naprednih aplikacij.

2.2

Ta industrija že po svoji naravi temelji na tehnologiji, zaznamuje pa jo nenehno uvajanje novih tehnologij. Proizvodi in storitve so v tem sektorju zelo raznoliki, hitro zastarajo in zahtevajo visoko raven tehnične in znanstvene uspešnosti.

2.3

Vrednost trga evropske varnostne industrije, ki v Evropski uniji zaposluje približno 180 tisoč ljudi, je ocenjena na 36,5 milijarde EUR, medtem ko se je na svetovni ravni njegova vrednost v zadnjem desetletju povečala z 10 na 100 milijard EUR v letu 2011. Ta trg zajema sektorje varnosti v letalstvu, pomorstvu in prometu nasploh, varovanja meja, varovanja kritične infrastrukture, obveščanja z namenom boja proti terorizmu (vključno z varnostjo informacijskih in komunikacijskih sistemov ter kibernetsko varnostjo), fizične varnostne zaščite, kriznega upravljanja in zaščitnih oblačil.

2.4

Tem sektorjem je treba prišteti še industrijo za varnost v vesolju z vsemi njenimi aplikacijami.

2.5

Trg vesoljskih varnostnih proizvodov v Evropi temelji na velikih mednarodnih skupinah gospodarskih družb, ki delujejo na evropski ravni, in na dejavnostih posameznih držav članic na civilnem in komercialnem področju, pri čemer ima komercialni trg 40-odstotni, institucionalni trg pa 60-odstotni delež.

2.6

Čeprav tržna gibanja beležijo nenehno rast tega sektorja, na katerega pešanje gospodarstva zaradi mednarodne krize ni vplivalo, pa se varnostna industrija EU sooča z močno razdrobljenim notranjim trgom in industrijsko osnovo, ki je oslabljena zaradi znatnih razlik med nacionalnimi zakonodajnimi okviri in tehnično-pravnimi standardi, prizadevanja na področju raziskav in javna naročila pa so – kljub ukrepom EU na tem področju, kot je sedmi okvirni program – v veliki meri še vedno omejena na posamezne države članice.

2.7

EU mora svojim državljanom in podjetjem ter družbi nasploh zagotavljati varnost na številnih področjih, od civilne zaščite pred naravnimi nesrečami do varnosti prehranske verige, od preprečevanja in boja proti terorizmu do zaščite pred kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi tveganji ter razstrelivi.

2.8

Varnostna industrija je bistvenega pomena za prihodnost, zlasti pa so v tem sektorju opazni značilni izzivi in priložnosti, s katerimi se sooča Evropa: mnoga evropska podjetja se zaradi ravni tehnološkega razvoja uvrščajo med vodilna na svetu v različnih segmentih tega sektorja, vendar lahko izgubijo svoje tržne deleže v primerjavi z glavnimi trgovinskimi partnerji.

2.8.1

Potrebni so ustrezni, podrobni in zaupanja vredni statistični podatki, povezani na primer s proizvodnjo, zaposlovanjem in velikostjo podjetij v tem sektorju.

2.9

Za upravljanje podjetij v varnostni industriji je značilna visoka stopnja zapletenosti, ki jo zaznamujejo številne spremenljivke:

2.10

Za zagotovitev pogojev za ponoven zagon konkurenčnosti evropske varnostne industrije je po mnenju EESO nujno, da se na notranjem evropskem trgu zagotovijo:

2.11

Na svetovni ravni so daleč najpomembnejši tekmec Združene države Amerike, kjer ta sektor uživa prednosti usklajenega pravnega okvira, enotnih standardov in velikega javnega povpraševanja na zvezni ravni (2), pri čemer njihov konsolidirani notranji trg predstavlja več kot 42 % prometa na svetovnem trgu, njihova podjetja pa so vodilna na področju tehnične varnostne opreme. Japonska in Izrael imata vodilna podjetja na področju nekaterih posebnih vrst napredne opreme, zlasti v sektorjih informacijske tehnologije in komunikacij, medtem ko Rusija in Kitajska beležita visoke stopnje razvoja v tradicionalnih sektorjih fizične varnostne zaščite.

2.12

EESO v tem svetovnem okviru poudarja potrebo po proaktivni evropski industrijski politiki v varnostnem sektorju, ki bi bolje upoštevala ravnovesje med zmogljivostmi sektorja, tehnično-pravni okvir in pravice industrijske lastnine ter zlasti vrste proizvodov, storitev in sistemov, ki lahko upoštevajo skupne standarde, predpise in usklajene postopke, kot so:

Zakonski pogoji in pogoji glede dostopa za „občutljive“ proizvode pa morajo biti predmet ocenjevanja in dogovorov za vsak primer posebej, da bi ohranili visoko raven kakovosti in varnosti.

2.13

EESO je že večkrat opozoril na potrebo po oblikovanju politik na področju varnosti omrežij in informacij, ki je bistvenega pomena za Evropsko digitalno agendo.

2.14

EESO je že izrazil svoje stališče o ključnih vidikih varnosti v letalskem prometu (3), pomorske varnosti (4) in varnosti različnih vrst prevoza po kopnem (5), pa tudi o upravljanju operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (6), pri čemer je izpostavil vlogo agencije Frontex in potrebo po globalnem pristopu na področju „varnosti“ meja in boja proti „nezakonitemu priseljevanju“.

2.15

V zvezi s spremljanjem okolja in varnosti iz vesolja je EESO poudaril pomen satelitov Sentinel in GMES ter satelitskega navigacijskega sistema Galileo (7).

2.16

Številne raziskave so izpostavile pomen projektov za predstavitev varnostnih tehnologij na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj ter razstreliv (CBRNE).

2.17

V sedmem okvirnem programu je bil prvič predviden poseben raziskovalni program na področju varnosti, katerega proračun znaša 1,4 milijarde EUR, osredotoča pa se zgolj na projekte za civilne namene in na razvoj tehnologij ter pridobivanje znanja za zaščito državljanov EU (8), in sicer z vidika varstva njihove zasebnosti in temeljnih pravic.

2.18

EESO meni, da bi bilo treba olajšati uporabo hibridnih tehnologij za civilne in vojaške namene, pri tem pa v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo oblikovati ustrezne standarde. Obenem bi bilo treba z večjo odločnostjo in viri podpreti tematski sklop „varnost“ tudi na področju omogočitvenih tehnologij v novem okvirnem programu za raziskave in inovacije (9) ter spodbujati predstavitvene projekte in pilotne projekte izdelave prototipov.

2.19

Komisija je varnostno industrijo uvrstila med ključne elemente vodilne pobude strategije Evropa 2020 Celostna industrijska politika za dobo globalizacije, o kateri je EESO že podal svoje mnenje (10).

2.20

EESO meni, da je treba nujno sprejeti enotno evropsko strategijo s celostnim pristopom za varnostno industrijo, saj je varnost eden glavnih problemov današnje družbe in temeljni element rasti in zaposlovanja, ki zahteva skupna prizadevanja in vizijo vseh držav članic za krepitev konkurenčnosti.

3.1

Sporočilo opisuje strateško vlogo varnostne industrije in opredeljuje glavne ukrepe za povečanje inovativnosti in konkurenčnosti evropske varnostne industrije, s katerimi namerava Komisija dopolniti ta proces.

3.2

Predlagani akcijski načrt vsebuje naslednje smernice:

3.3

Komisija namerava vzpostaviti skupino za spremljanje, ki bo preverjala napredek, dosežen pri izvajanju predlaganih ukrepov glede na natančno določene roke.

4.1

EESO meni, da je treba – za državljane, podjetja in delavce EU, za evropsko družbo nasploh ter za razvoj konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva – na ravni EU določiti celovit in usklajen pristop za obravnavo varnostnih izzivov in za zagotavljanje razvoja evropske varnostne industrije. V ta namen je treba oblikovati celostno strategijo EU na področju varnostnih sistemov, ki v ospredje postavlja posameznika in njegovo dostojanstvo ter zadovoljuje osnovne potrebe po svobodi in varnosti.

4.2

EESO meni, da je treba več pozornosti nameniti dodani vrednosti, ki jo lahko zagotovijo obstoječe agencije, kot so Evropska obrambna agencija (EDA – obramba), Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex – zunanje meje), Evropski policijski urad (Europol – javna varnost), Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA – varnost informacijskih sistemov), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA – varnost v letalstvu), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA – pomorska varnost) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA – varnost hrane), ter sistemi opozarjanja, kot sta evropski sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih proizvodih (RAPEX) in Evropska agencija za kemikalije s sedežem v Helsinkih (ECHA – sistem za kemikalije/REACH).

4.3

EESO se strinja z analizo Komisije glede tega, da je treba čim bolje izkoristiti vodilni položaj mnogih evropskih podjetij v tem sektorju, pri tem pa proaktivno zagotoviti evropski notranji trg, ki bo dejansko enoten in izvedljiv in ki ga ne bo več ovirala razdrobljenost, ter spodbujati industrijo, katere proizvodi in storitve so z vidika zaposlovanja obsežni in obetavni.

4.4

Kljub temu pa EESO meni, da bi v evropskem akcijskem načrtu morali iti še dlje in k izvajanju resnične in dejanske skupne evropske strategije za varnostno industrijo pristopiti s skupno vizijo in evropsko platformo, ki bo združila različne varnostne vidike in omogočila upravljanje, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in enotno usklajevanje.

4.5

Ta strategija s celostnim pristopom bi se lahko udejanjila v obliki virtualne platforme, ki bi obravnavala tudi vprašanja etike in upravljanja, medsektorske vidike in interoperabilnost.

4.6

EESO meni, da je treba vrzel, ki se pojavlja med oblikovalci politik in industrijo zaradi različnega razumevanja, premostiti, tudi s krepitvijo pobud, kot je evropski varnostni kongres (European Security Congress), in platforme za stalni dialog, kot je forum za varnostno politiko (Security Policy Forum).

4.7

Za odpravo razdrobljenosti evropskega notranjega trga je treba zagotoviti:

4.8

EESO meni, da je treba poleg družbene razsežnosti, ki jo je treba vključevati vse od zasnove proizvodov, storitev in sistemov, izvajati tudi mehanizme, ki bodo omogočili udeležbo socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe pri spremljanju spoštovanja družbene in etične razsežnosti razvoja varnosti in njenih tehnološko-proizvodnih aplikacij.

4.8.1

Pri izdaji mandatov za standardizacijo v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo bi morali upoštevati načela nove politike standardizacije, pri tem pa zagotoviti javnost in preglednost letnega programa dela, polno sodelovanje socialnih partnerjev in predstavnikov organizirane civilne družbe ter oblikovanje specifikacij za javna naročila, ki bodo skladne z načeli odprtosti, soglasja, preglednosti, pomembnosti, nevtralnosti in kakovosti (11).

4.8.2

EESO se strinja s predlaganim pristopom glede vzajemnega priznavanja sistemov certificiranja, pod pogojem, da se dosežejo skupne ravni pristojnosti organov, akreditiranih za certificiranje, strožja merila za izbor in usklajeni postopki za izbor pri ugotavljanju skladnosti (12).

4.9

EESO poudarja, da je pravno priznavanje tehnologij z dvojno rabo pomembno za spodbujanje hibridnih tehnologij za skupno civilno in vojaško rabo, vendar obenem še odločneje zagovarja tako finančno kot tudi vsebinsko okrepitev prednostne naloge omogočitvenih tehnologij, predvidene v pobudi Obzorje 2020, in ukrepov prihodnjega sklada za notranjo varnost.

4.9.1

Čeprav so inovativni pristopi, predvideni v pobudi Obzorje 2020, nedvomno pomembni, je treba na področju industrijske in intelektualne lastnine okrepiti varstvo pravic industrijske lastnine v okviru Svetovne trgovinske organizacije ter evropskih dvostranskih in večstranskih pridružitvenih sporazumov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti določbam glede omejitev odgovornosti in dostopa do zunanjih trgov javnih naročil.

4.9.2

EESO se strinja, da je celovito izkoriščanje novih možnosti, ki jih nudi instrument predkomercialnih javnih naročil v pobudi Obzorje 2020, koristno.

4.10

EESO v celoti podpira krepitev družbene in etične razsežnosti v predpisih, ki urejajo industrijo varnostnih tehnologij.

5.1

Odpravljanje tržne razdrobljenosti za posamezne vrste proizvodov. EESO priporoča, da se s predpisi in usklajenimi postopki oblikujejo prednostni ukrepi ne za sektorje, ampak za vrste posameznih proizvodov, ki bodo omogočili hitrejše odzivanje na potrebe enotnega trga, saj imajo velik tržni potencial in učinek na velik del državljanov in delavcev. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti razvoju malih in srednje velikih podjetij, tako z vidika finančnih virov in raziskav kot organizacije.

5.2

Raziskave in inovacije, pravice industrijske lastnine in javna naročila. EESO se zavzema za povečanje finančnih sredstev EU, ki so v pobudi Obzorje 2020 namenjena varnostnim tehnologijam, in njihovo razporeditev na področje omogočitvenih tehnologij; za krepitev skupnih projektov za interoperabilnost, ki so v programu ISA (13) namenjeni varnosti; za izvzetje tega sektorja iz ureditve v zvezi z državno pomočjo za inovacije; za preverjanje učinkovitega izvajanja direktiv 2004/18/ES in 2009/81/ES ter instrumentov za predkomercialna javna naročila na področju varnostne industrije; za tesnejše sodelovanje med javnim/zasebnim in civilnim/vojaškim sektorjem ter za lažje oblikovanje strategij za nadnacionalno združevanje in povezovanje podjetij; za uskladitev predpisov na področju omejitve odgovornosti tretje osebe; za boljše predpise za ureditev pravic industrijske lastnine na ravni EU.

5.3

Dostop do zunanjih trgov. EESO meni, da bi bilo treba v varnostni industriji okrepiti celovite in skupne ukrepe zunanje politike, s katerimi bi v okviru Svetovne trgovinske organizacije ter evropskih dvostranskih in večstranskih pridružitvenih sporazumov okrepili varstvo pravic industrijske lastnine in tako zagotovili enak dostop do zunanjih trgov in javnih naročil, ki bi temeljil na vzajemnosti, povečali težo evropskih ukrepov na področju mednarodne standardizacije in uvedli oznako kakovosti oziroma „varnostno oznako EU“.

5.4

Družbena in etična razsežnost. Vsi varnostni sistemi, proizvodi in storitve morajo spoštovati temeljne svoboščine in pravice državljanov, zlasti pravico do zaupnosti in zasebnosti, ter prispevati h gospodarskemu in družbenemu napredku, varni trgovini ter blaginji in varnosti vseh ljudi. Tehnološki razvoj mora od vsega začetka omogočati večje varstvo in zaupnost osebnih podatkov, pri tem pa ob podpori, ki izhaja iz dialoga med javnim in zasebnim sektorjem, zagotavljati orodja za pregledno in odgovorno izvajanje zakonodaje, ki se mora osredotočati na varstvo človeka.

5.5

Vidik usposabljanja, pomoči in zaposlovanja kvalificiranih človeških virov je v skladu z zahtevami glede varnosti in uporabe naprednih varnostnih tehnologij, ki lahko zagotovijo kakovostne strokovne storitve, to pa ob popolni interoperabilnosti ter spoštovanju posameznika in varovanju njegovega dostojanstva.