14.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/24

1.1

Odbor ponovno opozarja (1), da je enotni trg v središču evropskega povezovanja in da lahko zainteresiranim stranem v Evropi omogoči neposredne koristi, evropskim gospodarstvom pa trajnostno rast. Dobro delujoč enotni trg, usmerjen v prihodnost, v sedanji gospodarski krizi ni zgolj zaželen, temveč je tudi bistvenega pomena za politično in gospodarsko prihodnost Evropske unije.

1.2

Zaradi trenutne gospodarske krize, med drugim pa tudi zaradi učinka deregulacije finančnih trgov na proračune držav članic, realno gospodarstvo, stopnjo revščine in zaposlovanje v EU (2), se zdi optimistični ton Komisije v sporočilu o izvajanju enotnega trga neustrezen. EESO meni, da se je Komisija premalo posvetila nehotenim negativnim stranskim učinkom enotnega trga. Preveč nedvoumne in odkrite, vendar prezgodnje trditve, da bodo ukrepi uspešni, lahko državljane EU samo razočarajo. S tem bi enotni trg samo še bolj ogrozili, namesto da bi ga ponovno spodbudili. Komisija bi morala biti bolj realna in v sporočilu uporabiti bolj uravnotežen ton.

1.3

Boljše delovanje enotnega trga z novimi in dosedanjimi smernicami je zaradi velikanskega porasta števila brezposelnih (28 milijonov), zlasti med mladimi v EU, močno ogroženo. Več sto tisoč MSP je bankrotiralo in 120 milijonov državljanov, tj. približno 25 % prebivalstva EU, ogrožata revščina in socialna izključenost. Povpraševanje in potrošnja v EU sta se zato močno zmanjšala. EU in države članice morajo poleg sprejetja ključnih ukrepov okrepiti tudi prizadevanja za izhod iz finančne, gospodarske in proračunske krize ter za sprostitev celotnega potenciala enotnega trga.

1.4

EESO poziva Parlament, Komisijo in Svet, naj hitro ukrepajo, ne da bi to vplivalo na kakovost, ter s tem zagotovijo, da bodo ti zakonodajni predlogi sprejeti pred zaključkom mandatov Parlamenta in Komisije spomladi leta 2014. Odbor se močno zavzema za hiter začetek izvajanja ukrepov iz sporočila o upravljanju enotnega trga, da bi na splošno izboljšali izvajanje pravil EU.

2.1

Komisija je drugo fazo Akta za enotni trg opredelila z 12 novimi ključnimi ukrepi za izboljšanje delovanja enotnega trga. EESO je zadovoljen, da se je z njim posvetovala pred objavo sporočila ter da je v Aktu za enotni trg II upoštevala nekaj njegovih priporočil. Vendar pa obžaluje, da tokrat ni bilo organizirano javno posvetovanje in da v neformalno posvetovanje niso bile ustrezno vključene vse zainteresirane strani.

2.2

Kljub temu, da enotni trg že od vzpostavitve pozitivno prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, ni uresničil vsega svojega potenciala za vse zainteresirane strani, pa naj bodo to podjetja, delavci, potrošniki, državljani ali drugi. Komisija navaja, da je omogočil nastanek dodatnih 2,77 milijona delovnih mest, nobenega podatka pa ni o tem, kako negotove so nekatere od teh zaposlitev (3). Od spomladi leta 2008, ko so bile posledice gospodarske krize vidne že po vsej Evropi, je bilo ukinjenih približno 10 milijonov mest, in videti je, da tej recesiji (4) še ni konca.

2.3

Čeprav Komisija navaja, kakšna načela so jo vodila k tem odločitvam (agenda za boljše predpise, stroški ne-Evrope itd.), v nekaterih institucijah EU ni vedno jasno, zakaj je treba v zvezi z nekaterimi od njih tako nujno ukrepati. Glede mobilnosti delavcev na primer napoveduje pobudo glede portala EURES, medtem ko so drugi bistveni ukrepi na tem področju še vedno v obravnavi v Svetu.

2.4

EESO meni, da se je Komisija premalo posvetila nehotenim negativnim stranskim učinkom enotnega trga. Predpisi EU o finančnih trgih so bili premalo strogi, da bi odpravili pomanjkljiv nadzor in preprečili vrsto podjetništva, katerega cilj so kratkoročni interesi privilegirane skupine delničarjev. Več pozornosti je treba nameniti izboljšanju upravljanja družb. Najpomembnejša prednostna naloga bi moralo biti izboljšanje preglednosti in prevzemanja odgovornosti, saj bi s tem zagotovili, da bo enotni trg prispeval k razvoju pravnega okolja, v katerem se upoštevajo zakoniti interesi vseh zainteresiranih strani.

2.5

Pozornost zbuja predvsem odločna trditev Komisije, da bo teh 12 novih pobud prispevalo k rasti, več delovnim mestom in večjemu zaupanju v enotni trg. EESO meni, da je iz poteka uvajanja enotnega trga razvidno, da so imeli nekateri ukrepi iz preteklosti velik učinek na kratki rok. Preveč nedvoumne in odkrite, vendar prezgodnje trditve, da bodo ukrepi uspešni, lahko samo razočarajo državljane EU, zlasti če v ocenah učinka za to ni zanesljivih dokazov. S tem bi enotni trg samo še bolj ogrozili, namesto da bi ga ponovno spodbudili (5). Komisija bi morala biti bolj realna in v sporočilu uporabiti bolj uravnotežen ton.

2.6

V aktih o enotnem trgu I in II žal ni izpostavljeno, kako pomembno je zagotoviti zaupanje pri uveljavljanju pravic. EESO še vedno nestrpno pričakuje, kdaj bodo imeli evropski potrošniki končno na voljo učinkovito kolektivno pravno sredstvo. Liberalizacija trgov in povečanje konkurence sta ključna cilja politike za enotni trg in imata pomembno vlogo pri zagotavljanju proste izbire za potrošnike. Vendar pa ti potrebujejo tudi trden okvir pravic do varstva v zvezi z nakupom blaga in storitev ter učinkovitim uveljavljanjem teh pravic. V številnih študijah je bilo ugotovljeno, da je izvajanje različnih instrumentov EU počasno in da je uveljavljanje pravic še vedno dokaj neuspešno, zlasti med posameznimi državami, zato bi morala Evropska komisija nujno predlagati zavezujoče ukrepe v zvezi z novimi instrumenti za uveljavljanje.

2.7

Obžalovanja vredno je, da med ukrepe za potrošnike sodi zgolj ena od 12 pobud, kljub temu, da jih več pomembno vpliva na vsakodnevno življenje evropskih potrošnikov (6). Upamo, da to ni splošno stališče Komisije o potrošniški politiki. Pomembno je, da ukrepi niso preozki in da potrošniki niso obravnavani zgolj kot dodatek k poslovni politiki, ampak da veljajo za neodvisne akterje, saj bo le tako mogoče ustvariti enotni trg, ki bo koristil vsem (prim. poročili Montija in Grecha). EESO se strinja s Komisijo, da ima enotni trg navkljub 50 predlogom in prvim 12 pobudam še vedno neizkoriščen potencial. Vendar pa bi Komisija lahko s stališča potrošnikov večjo pozornost namenila in jo morala nameniti pobudam, ki bodo koristile potrošnikom, kot je EESO že poudaril v enem od svojih mnenj (7).

2.8

EESO je poleg tega začuden zaradi pomanjkanja ozaveščenosti o pomenu socialnega dialoga v tem sporočilu. Zaupanja ni mogoče ponovno vzpostaviti, če je sodelovanje socialnih partnerjev pri politikah EU omejeno zgolj na področje politike GD za zaposlovanje. S socialnimi partnerji bi se morali posvetovati tudi o več dejavnostih, ki so v pristojnosti GD za notranji trg in storitve.

2.9

EESO je že v prejšnjih mnenjih poudaril, da bi bilo treba kakršen koli predlog o čezmejnih poslih za potrošnike uresničiti postopoma, začenši s čezmejnimi pogodbami o prodaji blaga (B2B), ki so zasnovane kot pilotni posli. Dokler ne bo sprejet kakšen predlog v zvezi s posli med podjetji in potrošniki, dodatne neobvezne pobude glede čezmejnih pogodb o prodaji blaga niso zaželene.

3.1

Komisija je predstavila že 11 od 12 zakonodajnih predlogov o ključnih ukrepih in EESO je v zvezi s temi predlogi sprejel mnenja (8). Odbor poziva Parlament, Komisijo in Svet, naj hitro ukrepajo, ne da bi to vplivalo na kakovost, ter s tem zagotovijo, da bodo ti zakonodajni predlogi sprejeti pred zaključkom mandatov Parlamenta in Komisije spomladi leta 2014. Države članice bi morale sprejeto zakonodajo izvajati pravilno ter jo uveljaviti, s čimer bi vsem zagotovili enake konkurenčne pogoje, ovire, ki so nastale iz neupravičenih in diskriminatornih razlogov, pa je treba odpraviti, da bi omogočili pravilno delovanje enotnega trga.

3.2

Umik uredbe Monti II ne bo rešil težav, ki so se pojavile zaradi sodb Sodišča Evropske unije v zvezi z napotitvijo delavcev. Za trenutno stanje je treba najti rešitev, saj delavcem preprečuje, da bi lahko v celoti uveljavljali svoje pravice. Komisija bi morala poskrbeti, da gospodarske svoboščine ne bodo mogle omejevati temeljnih socialnih pravic. Preučiti bi morala predlog za protokol o socialnem napredku, s katerim naj bi dopolnili evropske Pogodbe. Tak protokol bi moral pojasniti odnos med temeljnimi socialnimi pravicami in gospodarskimi svoboščinami ter potrditi, da enotni trg ni cilj sam po sebi, ampak je bil vzpostavljen zato, da bi lahko vsi državljani EU dosegli socialni napredek (z izvajanjem člena 3(3) Prečiščene različice Pogodbe o Evropski uniji). V njem mora biti poleg tega pojasnjeno, da gospodarske svoboščine in pravila o konkurenci ne morejo biti pomembnejši od temeljnih socialnih pravic in socialnega napredka ter da jih nikakor ni mogoče razlagati tako, da podjetjem dajejo pravico, da obidejo ali se izogibajo nacionalnim zakonom ter poklicnim in socialnim praksam ali jih uporabljajo za nelojalno konkurenco pri plačah in delovnih pogojih.

3.3

EESO je ugotovil, da v Aktu za enotni trg I manjkajo številni ukrepi, za katere meni, da bi ravno tako prispevali k povečanju zaupanja državljanov. Ti še vedno manjkajoči ukrepi se med drugim nanašajo na revizijo direktive o avtorskih pravicah, dajatve za avtorske pravice, nevtralnost interneta, protokol o socialnem napredku, mikropodjetja in družinska podjetja, ukrepe v podporo ustanavljanju novih podjetij in širitvi obstoječih, prezadolženost in medbančne prenose, z njimi pa naj bi utrdili delovanje enotnega območja plačil v eurih (SEPA).

4.9.1

Na trgu EU je še vedno mogoče najti nevarne potrošniške proizvode, vključno s proizvodi z oznako CE; ti predstavljajo tveganje za zdravje in varnost, ki ga je mogoče preprečiti. EESO je zato zadovoljen, da bo Evropska komisija predlagala zakonodajni „sveženj o varnosti proizvodov“, ki vsebuje instrument enotnega trga za nadzor vseh neprehrambenih proizvodov, predlog o novi direktivi o splošni varnosti proizvodov in večletni okvirni načrt za nadzor trga. Z revizijo bi morali bolj jasno opredeliti, kako se različni zakonodajni akti EU v zvezi z varnostjo proizvodov medsebojno dopolnjujejo. Še zlasti je treba poostriti in pojasniti obveznosti proizvajalcev. Zagotoviti je treba, da se v vsej EU predpisi izvajajo na isti način in da je nadzor trga povsod učinkovit.

4.9.2

Posebej je treba obravnavati otrokom všečne proizvode ter ohraniti prepoved proizvodov, ki spominjajo na hrano. EU mora v svoji politiki v zvezi z varnostjo in zdravjem napraviti velik korak naprej. Posvetiti bi se bilo treba vprašanju nepoštene konkurence za podjetja iz EU, ki morajo upoštevati pravila EU. Z revizijo direktive o splošni varnosti bi morali dejansko preprečiti dajanje nevarnih proizvodov na trg, za kar bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem za nadzor trga, vključno z učinkovitimi kontrolami na zunanji meji EU.

4.10.1

Tu predstavljeni predlogi so v tej točki zbrani dokaj naključno. EESO se zaveda, kako pomembno je, da se v času krize osredotočimo na preprečevanje nadaljnjega socialnega izključevanja in revščine. Na tem področju je bilo socialno podjetje izpostavljeno kot ključni dejavnik strategije za izhod iz krize. Žal pa ni namenskih ključnih ukrepov za razvoj in rast socialnega gospodarstva in socialnih podjetij. V predlaganem ključnem ukrepu št. 12 nista obravnavani vedno bolj razširjeni socialna izključenost in revščina v Evropi. Zato EESO predlaga jasen ključni ukrep, namenjen prav socialnim podjetjem, v skladu s svojimi proaktivnimi priporočili, s katerim bi se po njegovem mnenju bolje odzvali na potrebo po nadaljnji socialni koheziji (14).

4.10.2

EESO pozdravlja predlog o tem, da bi imeli vsi državljani EU dostop do osnovnega plačilnega računa, zagotovili, da so provizije za bančne račune pregledne in primerljive, ter poenostavili zamenjavo bančnega računa. Upa, da bo Komisija tokrat namesto priporočila iz julija lani, ki je bilo zaradi svoje neobvezujoče narave predmet številnih kritik, pripravila zavezujočo zakonodajo. EESO ugotavlja, da sta preglednost in primerljivost provizij za bančne račune za potrošnike izredno pomanjkljivi ali celo popolnoma neustrezni. Predlagana zakonodaja EU bi morala zagotoviti, da ima vsak potrošnik pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa, ter odstraniti vse ovire za zamenjavo bančnih računov.