14.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/20

1.1

EESO pozdravlja priložnost, da izrazi svoje mnenje o predlogu pilotnega projekta za evropsko socialno oznako v letu 2013, ki ga je podal Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta. Vendar so se razmere, odkar je bilo mnenje zaprošeno, spremenile, saj je bilo besedilo Odbora za proračun Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2012 sprejeto brez omembe pilotnega projekta.

1.2

EESO načeloma podpira zamisel o krepitvi socialne razsežnosti v Evropi in se strinja, da je treba priznati in spodbujati družbeno odgovornost gospodarskih družb. Vendar je pomembno poudariti, da družbena odgovornost podjetij pod nobenim pogojem ne sme nadomeščati socialnih pravic, ki jih zagotavljajo pravni ali mednarodni instrumenti, pri katerih ima socialni dialog temeljno vlogo.

1.3

Zato je najprej treba še bolje pojasniti dodano vrednost, časovno umestitev in glavne usmeritve predloga v povezavi z njegovimi cilji politik. Ti cilji so pomembni, a bi jih bilo v trenutnih razmerah laže doseči predvsem s strožjo socialno zakonodajo in njenim boljšim izvajanjem.

1.4

EESO prav tako opozarja, da je kljub sicer pomembni pobudi predlog morda prezapleten za čas, ko EU pesti kriza z visoko brezposelnostjo in vse pogostejšimi stečaji. Socialna oznaka za družbeno odgovornost podjetja se nanaša le na prostovoljne socialne dejavnosti, a te se med državami članicami zaradi različnih zakonodaj razlikujejo, saj so v evropski zakonodaji določeni zgolj najnižji standardi. Uvajanje dodatnih obvez za podjetja bi bilo morda zgrešeno, saj bi v tem času lahko še poglobilo vrzeli med različno velikimi podjetji in državami EU, namesto da bi okrepilo njihovo povezanost.

1.5

Prav tako je treba upoštevati sorodne pobude, kot so socialno označevanje na področju socialnega podjetništva (o čemer govori pobuda za socialno podjetništvo), če se želimo izogniti zmedi. Zato EESO priporoča, da se počaka na rezultate pregleda Komisije na temo socialnega označevanja v socialnem podjetništvu in izkoristi tako pridobljene izkušnje. V zvezi s predlogom bi bilo treba upoštevati tudi druge pobude, ki se prekrivajo, npr. nagrade za družbeno odgovornost podjetij in upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju.

1.6

EESO meni tudi, da bi bilo treba bolje prikazati kredibilnost, legitimnost in izvedljivost prostovoljne socialne oznake. Za vzpostavitev zaupanja v nov evropski sistem označevanja in ozaveščanje o njem potrebujemo celovit sistem za akreditacijo in nadzor, ki ga je treba pretehtati v luči sorazmernih koristi uvedbe takega dodatnega sistema označevanja. Zato EESO priporoča, da se še pred razmišljanjem o uvedbi nove evropske socialne oznake pregleda vse trenutne sisteme označevanja v različnih državah članicah, kar bo osvetlilo najboljše prakse in omogočilo učenje na podlagi neuspešnih poskusov, ter naj se najprej izpopolni in razširi obstoječe sisteme označevanja tako, da bodo vključevali tudi družbeno odgovornost (če je še ne).

1.7

Treba je tudi povečati prepoznavnost že obstoječih sistemov in podjetij, ki te sisteme uporabljajo, ter k temu spodbujati druga podjetja, namesto da se ustvarja dodatni sistem, ki se ga morajo navaditi tako potrošniki kot podjetja. Poleg tega bi bilo treba za ozaveščanje potrošnikov in državljanov razmisliti vsaj o srednjeročni evropski komunikacijski kampanji o evropskih oznakah.

1.8

Vendar pa evropska socialna oznaka – če bo nekoč uvedena – zaradi preprečevanja izkrivljanja ne bi smela pretirano odstopati od mednarodno priznanih standardov, temveč bi morala vključevati značilno evropsko noto, tj. spoštovanje socialnih pravic.

2.1

Čeprav je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta za leto 2013 predlagal pilotni projekt o evropski socialni oznaki, pa je Odbor za proračun Evropskega parlamenta oktobra sprejel besedilo, ki pilotnega projekta ne omenja (1). Zato je to mnenje v prvi vrsti prispevek k pilotnemu projektu.

2.2

Predlog temelji na ideji, da je treba pomagati ustvariti bolj socialno Evropo, kjer se učinkoviteje izvajajo veljavni minimalni standardi na področju sociale in delovnega prava. Cilj je spodbuditi nastajanje delovnih mest, podpreti zaposlovanje mladih in odpraviti revščino z uvedbo progresivne sheme podeljevanja evropske socialne oznake.

2.3

V zaprosilu, ki ga je Evropski parlament naslovil na EESO, so posebej izpostavljena vprašanja o (a) učinkih in koristih, ki bi jih oznaka imela na različnih področjih politik, (b) vrstah podjetij, ki bi jih lahko zanimala prostovoljna oznaka, (c) možnostih za vzpostavitev progresivnega označevanja, (d) merilih za pridobitev oznake in (e) ukrepih za povečanje prepoznavnosti oznake.

2.4

Odbor za zaposlovanje je predlagal oznako, ki bi bila prostovoljna in brezplačna. Namenjena bi bila vsem podjetjem v EU, še zlasti pa MSP (2) in mikro podjetjem (3). Cilj je ustvariti bolj socialno odgovorno Evropo z zagotavljanjem visokih socialnih standardov v vseh podjetjih v EU. Namen predloga je tudi uskladitev obstoječih sistemov oznak in uporaba ocenjevalne lestvice kot kazalnika izboljšav. V skladu s predlogom naj bi s seznamom socialnih meril ocenjevali interno družbeno odgovornost posameznega podjetja in zanjo podelili socialno oznako ustrezne stopnje.

3.1

Po mnenju EESO so prizadevanja za okrepitev socialne razsežnosti in socialnih vrednot v Evropi pomembna, vendar je treba upoštevati dodano vrednost, časovno umestitev in glavne usmeritve projekta ter se seznaniti s tekočimi pobudami na sorodnih področjih. Zato Odbor poziva, naj se jasneje utemelji, kakšno dodano vrednost prinaša ta pobuda in komu ter kakšen je njen prispevek k zakonodaji Skupnosti.

3.2

EESO je v mnenju o družbeni odgovornosti podjetij (4) pred kratkim opozoril, da je družbena odgovornost podjetij pristop trajnostnega razvoja. Takrat je tudi poudaril, da je treba bolj pojasniti izraze, kot sta „socialna odgovornost“ (le na delovnem mestu) in „družbena odgovornost“ (ki zajema dejavnosti izven delovnega mesta).

3.3

Glede na omenjeni opredelitvi se zdi, da se socialna oznaka, ki jo predlaga odbor za zaposlovanje, nanaša na „socialno odgovornost“ in je namenjena vsem podjetjem v EU. Zato je treba upoštevati tudi tekoče delo Komisije na področju strategije EU za družbeno odgovornost podjetij (5) iz leta 2011, ki že obravnava podobne vidike.

3.4

Pomembno je poudariti, kot je EESO to že storil, da družbena odgovornost podjetij pod nobenim pogojem ne sme nadomeščati socialnih pravic, ki jih zagotavljajo pravni ali mednarodni instrumenti, za katere so v prvi vrsti odgovorne države in vlade. Poleg tega številna podjetja prostovoljno prevzamejo večjo odgovornost, zato je pomembno poudariti, da je treba priznati in spodbujati prevzemanje družbene odgovornosti, ki presega zakonsko določeno raven. EESO meni, da mora vsako podjetje, poleg obveznosti, ki jih nalaga zakon, poiskati lasten način za prevzemanje družbene odgovornosti. Socialna oznaka vključuje tveganje, da bodo namesto družbenih inovacij v ospredju prizadevanja za pridobitev certifikata.

3.5

Zamisel o socialnih oznakah je že bila omenjena v povezavi z delom Komisije na področju socialnega podjetništva, kar je EESO obravnaval v več mnenjih (6). Sporočilo K aktu za enotni trg (7) omenja socialne oznake v povezavi s socialnim podjetništvom in socialnimi podjetji. Pozneje je bil v sporočilu Komisije o pobudi za socialno podjetništvo (8) na to temo oblikovan ključni ukrep, katerega namen je bil izboljšati možnosti socialnih podjetij, da delujejo, so konkurenčna in se razvijajo pod enakimi pogoji kot druga podjetja. En od predlogov pobude je bilo oblikovanje javne baze podatkov o oznakah in certifikatih, da se ustvari zaupanje pri zainteresiranih straneh in omogoči primerljivost različnih oblik označevanja socialnih podjetij v EU. Komisija namerava v bližnji prihodnosti izvesti študijo o socialnem podjetništvu, ki naj bi med drugim omogočila pregled, ali se že uporabljajo socialne oznake za podjetja in kakšne, ter predstavila posebnosti, pravila in modele tovrstnih podjetij.

3.6

EESO zato meni, da se je treba prihodnjega pregleda oz. zemljevida socialnih podjetij, kot je omenjen v pobudi za socialno podjetništvo, lotiti pred oblikovanjem širše opredelitve socialnega označevanja podjetij in neodvisno od tega. Po mnenju EESO je treba tekoči pregled zaključiti še pred razmišljanjem o širšem sistemu označevanja, saj bi popis obstoječih sistemov označevanja socialnih podjetij lahko omogočil pomembna spoznanja glede možnosti in koristi širšega sistema. Poleg tega bi bilo treba drugim pobudam, kot so doslednejše upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju, nove nagrade za družbeno odgovornost podjetij in platforme na področju socialnega označevanja podjetij, omogočiti dovolj časa, da dozorijo, preden se začnejo nove dejavnosti.

3.7

EESO poudarja, da je treba jasno razločevati med predlogom odbora za zaposlovanje (o družbeni odgovornosti podjetij) in pobudo za socialno podjetništvo, saj ju je zaradi različnih ciljev treba obravnavati različno. EESO zato poziva Odbor za zaposlovanje Evropskega parlamenta, naj premisli o uporabi drugega izraza v predlogu, da bi se izognili nadaljnji zmedi v zvezi s terminologijo. To je še zlasti pomembno zaradi dejstva, da na področju socialnega podjetništva že obstaja več akterjev, ki so certificirana kot socialna podjetja, npr. z znakom socialnega podjetja (eng. Social Enterprise Mark) (9).

4.1

Cilj predlaganega pilotnega projekta za socialno oznako je spodbuditi podjetja, naj v prizadevanjih za večjo družbeno odgovornost storijo več, kot jim nalagajo zakoni. Pobuda je nadvse pomembna, vendar ostaja vprašanje, ali v trenutnih gospodarskih razmerah uvedba evropske socialne oznake nemara ne bi bila prezapleten ukrep glede na njeno dodano vrednost. Med političnimi cilji predloga so ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje zaposlovanja mladih in boj proti revščini. Čeprav so to ključna področja za Evropo, EESO meni, da je povezava med njimi in prostovoljno socialno oznako prešibka, da bi bila učinkovita. Po mnenju EESO bi bilo mogoče omenjene cilje učinkoviteje doseči predvsem z zaostritvijo zadevne zakonodaje in njenim boljšim izvajanjem ter s prenovo in okrepitvijo odprte metode koordinacije na socialnem področju.

4.2

Po mnenju EESO je treba prav tako poudariti, da morajo predlogi na tem področju izhajati iz prepričanja, da so močna in konkurenčna podjetja ključna za zagotavljanje gospodarske rasti in s tem ustvarjanje trajnostnih pogojev za boljše socialne standarde.

4.3

V predlogu je navedena tudi večstopenjska progresivna ocenjevalna lestvica, s katero se izmeri, v kolikšnem obsegu določeno podjetje dosega različna socialna merila, kot so spodobna plača, socialna varnost, zdravstvena oskrba, enakost spolov, nega in varstvo otrok, delo na daljavo itd. Glede na trenutno gospodarsko krizo in velike težave, s katerimi se spopadajo nekatere države, EESO izraža zaskrbljenost, da bi tak progresivni ocenjevalni sistem lahko še poglobil vrzeli med podjetji različnih velikosti in državami članicami EU, namesto da bi okrepil njihovo povezanost. Progresivni ocenjevalni sistem ne bo kos nalogi, razen če bo zasnovan na način, da bo primeren tako za velike večnacionalne družbe kot tudi in še zlasti za MSP in mikro podjetja.

4.4

Poleg tega je oznaka uporabna le, če je znana in prepoznana. MSP in mikro podjetja z oznako bi tako potrebovala komunikacijske kampanje, ki bi poudarile njihova prizadevanja. Zato so potrebne podrobne razprave o tem, kaj je socialni napredek, tako z vidika subsidiarnosti na tem področju kot tudi ob upoštevanju različnih tradicij in modelov nacionalnih sistemov blaginje in socialne varnosti. Ta dialog je treba opraviti s socialnimi partnerji in drugimi akterji, kot so potrošniška združenja, na ravni EU in nacionalni ravni.

4.5

Med prizadevanji EU za lažjo ustanovitev in delovanje podjetja so tudi številne poenostavitve in ukrepi za spodbujanje rasti, katerih namen je preprečiti oslabitev družbene odgovornosti podjetij, socialnih pravic zaposlenih in priložnosti za podjetja, da se razvijajo in so konkurenčna. Čeprav je na področju pravic treba storiti še veliko, pa EESO dvomi, da bi prostovoljni sistem lahko učinkovito izboljšal družbeno odgovornost. Odbor prav tako opozarja, da bi celo brezplačen sistem označevanja terjal sredstva, ki bi jih podjetja v primežu krize sicer lahko bolje uporabila za druge namene.

4.6

V okviru prizadevanj za izboljšanje družbene odgovornosti je treba prav tako oceniti, do katere ravni sega odgovornost podjetja za socialne pravice, npr. pri sodelovanju z dobavitelji iz tretjih držav. Če to ne bo jasno opredeljeno, ne bo mogoče zgraditi zaupanja v oznako. Paziti pa je treba tudi na morebiten vpliv na trgovino in uvoznike.

4.7

Med pomembna vprašanja sodi tudi legitimnost oznake, ki je standardizirana. Izkušnje kažejo, da tovrstne razmeroma preskriptivne pobude „od zgoraj navzdol“ za potrošniška gibanja ali druge akterje niso preveč prepričljive, kar pa je pogoj, če naj ima oznaka kakršen koli učinek. V tem oziru je Fairtrade  (10) dober primer oznake, ki jo je na lastno pobudo uvedel potrošniški sektor, in lahko bi služila kot smernica. Poleg tega je treba podrobno preučiti primere oznak, ki niso imele želenega učinka (11).

4.8

Pomembno je doseči zaupanje v novo oznako. Z vidika potrošnikov je že zdaj dovolj zmede: številni veljavni sistemi označevanja so nejasni in nemogoče si je zapomniti vse. Pričakovanje, da bodo ob uvedbi še dodatnega novega sistema potrošniki lahko ozaveščeno izbirali, je nemara preveliko. Namesto uvajanja nove socialne oznake bi bilo dobro razmisliti o razširitvi obstoječih sistemov označevanja tako, da bodo vključevali tudi družbeno odgovornost (če je še ne). Enako velja za zmožnost oznake, da okrepi zaupanje vlagateljev. Komisija na primer s pobudami na področju socialnih naložb zastavlja smernice za boljše poročanje o socialnih učinkih dejavnosti podjetja; ta pristop pa je EESO označil kot osrednji element prizadevanj za naložbe v socialno podjetništvo (12), kar je treba upoštevati tudi pri tej pobudi.

4.9

Pozornost je treba nameniti tudi težavam, povezanim z vzpostavitvijo kompleksnega sistema na evropski ravni, zlasti v socialnem, tehničnem in praktičnem smislu. Že zdaj obstajajo različni sistemi certificiranja za različne tipe socialnih oznak in večina jih je okrepila prepoznavnost in pomen socialnih vprašanj v podjetjih. (13) V zvezi s predlogom Odbora za zaposlovanje posebno pozornost terja standard ISO 26000 (14), ki se nanaša na večino meril, omenjenih v predlogu, izpolnjuje pa ga tudi že večina podjetij. Poleg tega obstajajo tudi številni drugi uveljavljeni mednarodni standardi (15). V okviru pilotnega projekta bi bilo torej treba ugotoviti, ali uvedba novega sistema označevanja prinaša koristi ali bi bilo bolje okrepiti ozaveščenost podjetij o obstoječih sistemih in jih spodbuditi, naj jih uporabljajo, ter te sisteme okrepiti npr. s kazalniki izboljšanja.

4.10

Zaradi preprečevanja izkrivljanja evropska socialna oznaka ne bi smela pretirano odstopati od mednarodno priznanih standardov, temveč bi morala vključiti značilno evropsko noto, tj. spoštovanje socialnih pravic.

4.11

Veliko meril, ki so predlagana kot podlaga za socialno oznako, je predmet socialnega dialoga, pogajanj, kjer odločajo socialni partnerji, ali nacionalne zakonodaje, kar pomeni, da jih ne bi bilo smiselno razvrstiti po pomembnosti. EESO poudarja, da se v okviru socialnega dialoga spodbujajo dobre prakse in smernice s tega področja, saj družbena odgovornost podjetij prispeva k socialnemu dialogu in ga dopolnjuje.

4.12

Priprava seznama socialnih meril, ki bi ustrezala vsem vrstam podjetij v vseh nacionalnih razmerah in pod vsemi pogoji, je zelo kompleksen izziv. Trenutno veljajo na področju socialne pomoči poleg zakonodaje Skupnosti številni nacionalni sistemi in tradicije, kot so sistemi za nego in varstvo otrok, starševski dopust, zdravstveno varstvo, minimalna plača itd. Pilotni projekt bi zato moral upoštevati vprašanja subsidiarnosti oziroma predlagana merila, da bi bilo mogoče oceniti uporabnost oznake.

4.13

Za vzpostavitev zaupanja v oznako je treba okrepiti ozaveščenost med podjetji, vlagatelji in potrošniki, a tudi oblikovati učinkovit sistem nadzora. Oznaka je namreč le trenutni kazalnik, ki pove, kako uspešno je podjetje izpolnjevalo merila ob prijavi. Brez neodvisnega organa, ki bi bil odgovoren za certificiranje, nadzor in roke, povezane z oznako, ne bo mogoče zagotoviti niti zaupanja v oznako niti socialnega napredka, ki sta glavna cilja. Pri tem je treba upoštevati nevarnost zlorab oziroma nepravilnosti ter možnost za izključitev podjetja. Za razvoj ustreznega nadzornega postopka bodo potrebna sredstva in upravni aparat, zato je treba pretehtati pričakovano socialno dodano vrednost na eni strani in povečanje birokracije in kompleksnosti na drugi.

4.14

EESO se sprašuje, ali je smiselno oblikovati sistem označevanja, ki bi veljal za vse sektorje in vse države članice v Evropi. Različna podjetja imajo različne možnosti za dosego ciljev in nemogoče bi bilo oblikovati ocenjevalni organ, ki bi bil za vse enako pravičen. Zato se Odbor zavzema za razvoj enega vidika znotraj celovitega koncepta družbene odgovornosti podjetij, in sicer, da bi se oznaka uporabljala za različne dejavnosti in procese, namesto za celo podjetje.

4.15

EESO zato poudarja, da je treba v zasnovo pilotnega projekta – če bo na tem področju kdaj zaživel – vključiti ciljno skupino za oznako. Uporabna bi bila tudi študija, ki bi pojasnila ključne elemente socialne oznake, kot so nadzor, obdobje veljavnosti, umik oznake, pogostost ocenjevanja, kazalniki izboljšav itd. Cilj pilotnega projekta bi moral biti tudi ugotoviti, ali je evropska socialna oznaka izvedljiva in uporabna za doseganje želenih rezultatov.