Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pobuda priložnosti za mlade

Evropska komisija je 20. decembra 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu Odboru in Odboru regij – Pobuda Priložnosti za mlade

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 27. junija 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 482. plenarnem zasedanju 11. in 12. julija 2012 (seja z dne 12. julija) z 212 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.1 EESO poudarja koristnost pobude Komisije Priložnosti za mlade, ki opozarja na sedanje probleme in hkrati opozarja na cilje sporočila Mladi in mobilnost. EESO se je pripravljen vključiti v izvajanje pobude prek sodelovanja s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe ter z ukrepi, ki bi jih za spodbujanje pobude pripravil skupaj z zainteresiranimi stranmi.

1.2 EESO ugotavlja, da varčevalna politika EU ter odsotnost jasne in splošno sprejete politike rasti lahko vplivata na uspeh pobude Priložnosti za mlade. Ta pomembna pobuda je lahko vir novih možnosti za mlade, vendar sama na sebi – neodvisno od konteksta – ne bo ustvarila niti enega novega delovnega mesta. Zato je za ustrezno izvajanje pobude nujno ustvariti primerno gospodarsko in finančno okolje.

1.3 EESO meni, da je treba nadaljevati ukrepe za preprečevanje šolskega osipa. Pomembno je ohraniti ali, če je le mogoče, povečati sredstva za preprečevanje šolskega osipa, ki jih imajo na voljo države članice.

1.4 EESO ob upoštevanju razlik v položaju mladih žensk in moških poudarja pomen ustreznega izobraževanja, usposabljanja in poklicnega svetovanja, ki morajo biti v podporo mladim pri pridobivanju boljše izobrazbe, usposobljenosti in spretnosti, prav tako pa pri izbiri šole – tudi šole ali usposabljanja na visokošolski ravni – s pomočjo katere bi lahko našli ustrezno zaposlitev.

1.5 EESO podpira razvoj usposobljenosti, ki je bistvenega pomena za trg dela, in sicer s pomočjo dejavnega sodelovanja delovnih okolij in izobraževalnih ustanov. Z zadovoljstvom sprejema dodatno finančno pomoč Komisije za programa Tvoja prva zaposlitev EURES in Erasmus za podjetnike ter za krepitev mobilnosti mladih.

1.6 EESO meni, da je primerno podpirati prve poklicne izkušnje in poklicno usposabljanje. Soglaša, da so vajeništvo in pripravništvo, pa tudi programi prostovoljstva, pomembni instrumenti za pridobivanje spretnosti in poklicnih izkušenj za mlade. Nikakor pa ne morejo nadomestiti rednih oblik dela; v tem smislu je treba poudariti pomen vseh pobud, katerih cilj je izboljšati kakovost pripravništva, kot je Evropska listina kakovosti za prakse in vajeništvo (European Quality Charter on Internships and Aprenticeships).

1.7 EESO poudarja, da so standardi kakovosti za vajeništvo in pripravništvo nujni in pomembni. V zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije, da leta 2012 sprejme okvir za zagotavljanje kakovostnih pripravništev in njihovo izvajanje.

1.8 EESO poudarja, da je treba socialne partnerje vključiti v postopek izmenjave primerov dobre prakse, načrtovanja, izvajanja in spremljanja sistema poklicnega vajeništva.

1.9 EESO priznava, da je ustrezno povečati proračunska sredstva, ki jih Komisija neposredno namenja evropskemu prostovoljstvu. Pozdravlja tudi ustanovitev Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč. Vendar pa izraža zaskrbljenost zaradi odsotnosti prave ocene sedanje pilotne faze, in si zastavlja vprašanje, ali bo pobuda zares prostovoljnega značaja.

1.10 Prva zaposlitev bi morala zagotavljati minimalne delovne standarde, ki se ne smejo razlikovati od standardov za starejše delavce. Prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi starosti je pri tem ključnega pomena. EESO znova poudarja, da imajo poglavitno vlogo ukrepi, ki mladim že na samem začetku poklicne kariere pomagajo zagotoviti stalno, ustrezno plačano visokokakovostno zaposlitev s socialnim zavarovanjem.

1.11 EESO poudarja, da je treba pobudo jamstvo za mlade podpreti z aktivno politiko trga dela, s katero bi v duhu enakopravnosti med mladimi ženskami in moškimi premostili vrzel med izobraževalnim sistemom in sistemom usposabljanja ter trgom dela.

1.12 EESO opozarja na nedavne konkretne predloge iz svojega mnenja o smernicah za politike zaposlovanja, ki obravnavajo vprašanje, kako naj bi se spoprijeli s položajem mladih na trgu dela, ki je v številnih državah članicah zaradi krize zelo težaven. Treba je:

1.13 EESO meni, da je pri načrtovanju finančne perspektive za obdobje 2014–2020 v okviru Evropskega socialnega sklada posebno pozornost treba nameniti zagotavljanju sredstev za mlade.

1.14 Ustvarjanje visokokakovostnih novih delovnih mest mora biti še naprej prednostna naloga. EESO predlaga, da bi v okviru prihodnje finančne perspektive upoštevali možnost sprejetja evropske strategije za zaposlovanje mladih (European Youth Employment Strategy).

1.15 Pripravljenost Komisije, da s sredstvi za tehnično pomoč pomaga državam članicam pri izkoriščanju finančnih sredstev EU, ki so še vedno na voljo, je izredno pomembna. To se nanaša predvsem na sredstva Evropskega socialnega sklada, v okviru katerega državam članicam ostaja na voljo 30 milijard EUR za projekte v okviru finančne perspektive 2007–2013.

2.1 Problemi mladih na trgu dela so strukturne narave in so se kazali že vrsto let, še pred sedanjo krizo. Gospodarska kriza, ki smo ji priča od leta 2008, je njihove probleme še zaostrila. Brezposelnost v starostni skupini od 15 do 24 let je več kot dvakrat višja kot pri vsem delovno aktivnem prebivalstvu in skoraj trikrat višja kot med delovno aktivnimi odraslimi. Med letoma 2008 in 2010 je število mladih brezposelnih Evropejcev zraslo za milijon in zdaj je v Evropski uniji brezposelnih več kot 5 milijonov mladih. Zaskrbljujoče je to, da trenutno vsaka peta oseba v Evropski uniji ne more najti zaposlitve. Poleg tega je še posebej zaskrbljujoča rast dolgotrajne brezposelnosti med mladimi. 28 % brezposelnih, mlajših od 25 let starosti, v povprečju ostane brez dela več kot 12 mesecev.

2.2 Strategija Evropa 2020 je pred Evropsko unijo postavila ambiciozne cilje, katerih izvedba naj bi prispevala k pametni, vključujoči in trajnostni gospodarski rasti v EU. Mladi so pri doseganju teh ciljev ključni akterji. V dokumentu o pobudi Mladi in mobilnost, objavljenem septembra 2010, je navedeno, da so odločilni dejavniki za “izkoriščanje potenciala vseh mladih” in doseganje ciljev strategije Evropa 2020 dostopnost izobraževanja in usposabljanja na visoki ravni, učinkovita in trajna vključenost na trg dela, dostojno in ustrezno plačano delo ter priložnosti za večjo mobilnost. Ključna pa je izvedba modela, sprejetega v okviru strategije.

2.3 Gospodarska kriza se je izkazala za tako globoko, da je jasno, da ciljev iz pobude Mladi in mobilnost za zdaj ne bo mogoče doseči. Poleg tega se položaj mladih na trgu dela nenehno poslabšuje. Evropska unija mora vlagati v mlade ter sprejeti takojšnje in učinkovite ukrepe za preprečevanje in obvladovanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi, tudi dolgotrajne. Sredstva, ki so na voljo za spodbujanje gospodarske rasti, so nujna za ustvarjanje novih delovnih mest, vendar sama ne zadoščajo za reševanje problema brezposelnosti med mladimi.

2.4 Po prvem evropskem semestru gospodarskega upravljanja leta 2011 Komisija v letnem pregledu rasti za leto 2012 opozarja na prva znamenja, da se države članice ne odzivajo dovolj učinkovito na priporočila.

2.5 Glede na slabšanje razmer za mlade na področju zaposlovanja se Komisija loteva novega poskusa, kako izboljšati razmere, in predlaga pobudo Priložnosti za mlade, ki je usmerjena zlasti v mlade brezposelne, ki se ne šolajo in ne usposabljajo. Njen cilj je povezati konkretne ukrepe držav članic in EU, katerih prednostne naloge so opredeljene v strategiji Evropa 2020, v sklepih Sveta o zaposlovanje mladih iz junija 2011 in v priporočilu Sveta o politikah za zmanjševanje šolskega osipa.

2.6 Glede na resnost opisanih razmer Komisija meni, da morajo države članice, zlasti tiste z najvišjo stopnjo brezposelnosti med mladimi, ne da bi čakale na priporočila za posamezne države za leto 2012, sprejeti odločne ukrepe na naslednjih štirih glavnih področjih:

2.7 Komisija bo zagotovila sredstva za tehnično pomoč državam članicam pri izkoriščanju še neporabljenih sredstev EU. To se nanaša predvsem na sredstva Evropskega socialnega sklada; države članice imajo še vedno na voljo 30 milijard EUR za projekte v okviru finančne perspektive 2007–2013.

2.8 Pobuda Priložnosti za mlade temelji na močnem partnerstvu med državami članicami in Komisijo ter spodbuja k usklajenim ukrepom vseh zainteresiranih strani za polno izkoriščanje razpoložljive finančne podpore in instrumentov EU.

3.1 Sporočilo Priložnosti za mlade bi bilo treba proučiti v tesni povezavi s priporočili Komisije iz pobud v okviru strategije Evropa 2020 Mladi in mobilnost ter Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta, pa tudi s sklepi Sveta o zaposlovanju mladih iz junija 2011 in s priporočilom Sveta o politikah za zmanjševanje šolskega osipa.

3.2 Odbor izraža obžalovanje, da je tako kot pri pobudi Mladi in mobilnost tudi v tem primeru Komisija spregledala ukrepe, s katerimi bi okrepili in razvili socialno in državljansko razsežnost vprašanj mladih v Evropi. Pobuda bi morala biti oblika sodelovanja z mladimi in ne bi smela samo zagotavljati informacije o njih ter ponujati ukrepe zanje. Odbor zato znova poziva Komisijo, naj v pobudo vključi potrebne ukrepe. EESO poudarja, da je v izvajanje pobude na vseh ravneh treba vključiti mlade.

3.3 Od objave sporočila Mladi in mobilnost se položaj mladih na trgu dela v EU ni izboljšal, marveč se je celo poslabšal. EESO ugotavlja, da makroekonomska varčevalna politika držav članic, ki se izvaja v okviru novega gospodarskega upravljanja, in odsotnost jasne in splošno priznane politike rasti lahko vplivata na uspeh pobude Priložnosti za mlade. Rešitve v okviru stroge proračunske politike držav članic bi morale upoštevati vpliv, ki ga imajo na položaj mladih na trgu dela. EESO zato meni, da je ta pomembna pobuda za mlade lahko vir novih možnosti, vendar sama na sebi – neodvisno od konteksta – ne ustvarja niti enega novega delovnega mesta. Če torej želimo zagotoviti ustrezno izvajanje pobude, je nujno ustvariti primerno gospodarsko in finančno okolje. Paziti je treba na to, da ukrepi za premagovanje gospodarske krize in zadolženosti držav med krizo in po njej niso v nasprotju z oživljanjem povpraševanja in zaposlovanja ter z blažitvijo socialnih težav. Zlasti je treba zagotoviti javne naložbe v aktivno politiko zaposlovanja ter splošno in poklicno izobraževanje.

3.4 EESO poudarja, da se bo brez takojšnjih in učinkovitih ukrepov za izboljšanje razmer na trgu dela v EU le še poglobil problem “tratenja možganov” (brain waste) in “bega možganov” (brain drain), povezanega z delovno migracijo. To ne pomeni samo – pogosto nepovratne – izgube javnih sredstev, vloženih v izobraževanje, marveč – na ravni držav članic in vse EU – tudi izgubo človeškega kapitala.

3.5 EESO kljub temu pozdravlja novo pobudo Komisije, ki opozarja na sedanje probleme in hkrati poudarja cilje sporočila Mladi in mobilnost. Dodana vrednost sporočila Priložnosti za mlade je v konkretnih ukrepih držav članic in opredelitvi možnosti finančne podpore, ki bi lahko po mnenju EESO učinkovito vplivale na izboljšanje položaja mladih na področju izobraževanja in trga dela.

3.6 Cilj sporočila Komisije je pritegniti države članice k sprejetju takojšnjih konkretnih korektivnih ukrepov na področju zaposlovanja in povezavi vprašanja zaposlovanja mladih (zlasti tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo – “mladi NEET”) s sistemi izobraževanja in usposabljanja, pa tudi izboljšati in okrepiti zakonodajo, saj je pojav NEET pogosto povezan s sivo ekonomijo.

3.7.1 EESO pozdravlja to novo pobudo za preprečevanje šolskega osipa in potrjuje, da je zmanjšanje deleža učencev, ki predčasno končajo šolanje, posebej pomembno vprašanje, zlasti za nekatere države članice. To je tudi eden od ključnih ciljev strategije Evropa 2020 (2). S temi ukrepi bi bilo po mnenju EESO treba nadaljevati, pri tem pa ohraniti ali, če je le mogoče, povečati sredstva držav članic za preprečevanje šolskega osipa ter izvajati ukrepe za večjo privlačnost izobraževalne ponudbe. EESO hkrati poudarja, da bi izobraževalni sistem moral postati bolj vključujoč.

3.7.2 EESO soglaša s Komisijo, da so nujni takojšnji ukrepi za ponovno vključitev osipnikov prek usposabljanja, zato tudi poziva države članice k sprejetju takojšnjih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje deleža osipnikov na 10 %. Njihov trenutni delež v državah EU v povprečju znaša 14 %.

3.8.1 EESO soglaša, da mora razvoj spretnosti, potrebnih na trgu dela, postati ključnega pomena za vključevanje mladih na trg dela. Najbolj pomembno je povezati delovna okolja in izobraževalne ustanove, pri tem pa zlasti poudariti vlogo dualnega izobraževanja. EESO opozarja na velik pomen podpore podjetništvu in sodelovanju med podjetji – v kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju – ter izobraževalnim sistemom na vseh ravneh izobraževanja. EESO tudi poudarja vlogo izobraževanja za širše potrebe družbe, tudi zunaj trga. V tem okviru bi bilo pomembno, da bi bila v izobraževalne programe zajeta vprašanja delovnega prava in se bi učenci lahko seznanili z možnostmi, ki jih na tem področju ponuja EU. To bi bilo lahko zelo pomembno za ozaveščanje mladih, še preden stopijo na trg dela, prispevalo pa bi tudi k njihovemu istovetenju z Evropo.

3.8.2 EESO opozarja na smernice, opredeljene v sporočilu iz Bruggeja o okrepljenem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letih 2011–2020. Evropa potrebuje prilagodljive in kakovostne sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ki bi lahko odgovorili na potrebe sedanjosti in prihodnosti. Nenehno svetovanje na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja je lahko koristen način za povečanje učinkovitosti pobude. To je zlasti pomembno v zvezi s problemom bega možganov.

3.8.3 Odbor priporoča krepitev instrumentov za mobilnost mladih. Strinja se s pobudo Komisije, da ob podpori Evropskega parlamenta uvede ciljno usmerjen program mobilnosti za pomoč mladim pri iskanju zaposlitve v drugi državi članici in podjetjem pri zaposlovanju na deficitarna delovna mesta. EESO meni, da je pomembno podpirati učenje tujih jezikov ter izobraževanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

3.8.4 EESO podpira pobudo Komisije za zagotovitev finančne podpore v okviru programa Tvoja prva zaposlitev EURES. Cilj programa je podpora okoli 5 000 mladim pri iskanju zaposlitve v drugih državah članicah v letih 2012 in 2013. EESO bo spremljal program v njegovi pilotni fazi in upošteval njegov nadaljnji razvoj.

3.8.5 EESO z zadovoljstvom sprejema ukrepe Komisije, katerih namen je uporabiti 3 milijone EUR tehnične pomoči iz Evropskega socialnega sklada za pomoč državam članicam pri vzpostavljanju podpornih programov za mlade ustanovitelje podjetij in socialne podjetnike. Zelo pomembno je tudi financiranje okoli 600 dodatnih izmenjav v okviru programa Erasmus za podjetnike v letu 2012.

3.8.6 Po drugi strani pa EESO meni, da Komisija v sporočilu ne posveča dovolj pozornosti vprašanju finančne pomoči za mlade, ki se želijo lotiti gospodarske dejavnosti (pomanjkanje finančnih sredstev in omejen dostop do njih). Gre za finančna sredstva tako iz evropskih skladov kot iz proračunov držav članic. Po mnenju Odbora je pomoč mladim podjetnikom, ki so sklenili, da se bodo lotili gospodarske dejavnosti, lahko ključni instrument za zmanjšanje brezposelnosti mladih.

3.9.1 EESO soglaša, da sta vajeništvo in pripravništvo pomembna instrumenta pridobivanja spretnosti in poklicnih izkušenj za mlade in bi morala biti del strategij družbene odgovornosti gospodarskih družb. Če podjetje vlaga v mladega delavca in ga obravnava kot dragocen vir, to močno okrepi njegovo vključenost v delovanje podjetja.

3.9.2 EESO opozarja na poglavitno vlogo aktivne politike glede trga dela in boljših storitev zavodov za zaposlovanje na tem področju. Mladim je že v času šolanja treba zagotoviti poklicno svetovanje, ki bo pokrivalo vse sektorje – kmetijski, industrijski in storitveni.

3.9.3 Po mnenju EESO je pomembno, da Komisija v letu 2012 nameni 1,5 milijona EUR za kampanjo, katere cilj bo osveščanje podjetij o praksah Erasmus in Leonardo da Vinci.

3.9.4 EESO poudarja, da so pomembni in nujni standardi kakovosti za pripravništvo in prakso. Treba bi bilo določiti evropski okvir za obravnavanje vprašanj, povezanih s prakso. V zvezi s tem EESO pozdravlja pobudo Komisije, da leta 2012 sprejme okvir za zagotavljanje in izkoriščanje kakovostnih pripravništev, vključno s panoramo EU o pripravništvih z večjo preglednostjo glede pogojev za pripravnike v EU.

3.9.5 Pripravništva ne morejo nadomestiti rednih oblik dela. Pripravnikom morajo dati možnost pridobitve nujnih spretnosti za lažjo vključitev na trg dela. Pripravniki morajo prejeti dostojno plačilo za izvedbo katerih koli dejansko opravljenih nalog pri delu. Nizko plačilo ali njegova odsotnost vodi v segmentacijo trga dela. Za učinkovitost pripravništev in njihovo prilagojenost potrebam na trgu dela je v njihovo načrtovanje, organizacijo, izvedbo in financiranje treba vključiti socialne partnerje.

3.9.6 EESO bo podrobno spremljal in podpiral vse pobude za večjo kakovost pripravništev in vajeništev, kot je Evropska listina kakovosti za prakse in vajeništvo (European Quality Charter on Internships and Aprenticeships), ki jo predlaga Evropski forum mladih in katere cilj je okrepitev socialnega dialoga za uvedbo ustreznih predpisov na tem področju.

3.9.7 EESO izraža zadovoljstvo, da so evropski socialni partnerji leta 2010 sprejeli okvirni sporazum o vključujočih trgih dela. EESO poudarja pomen dejavnikov, navedenih v sporazumu, ki vplivajo na raven vključenosti na trg delovne sile, med katerimi so: a) dejavniki, ki se nanašajo na okolje (povezani z gospodarskim okoljem in trgom dela, ki pogosto otežujejo vključevanje); b) dejavniki, neposredno povezani z delom in c) individualni dejavniki (kot so spretnosti, usposobljenost in raven izobrazbe, motivacija, znanje jezikov, zdravstveno stanje, tudi invalidnost in ponavljajoča se ali dolgotrajna brezposelnost). EESO socialne partnerje v državah članicah poziva, naj nujno izvajajo ta sporazum, zlasti za povečanje števila visokokakovostnih pripravništev in praks.

3.9.8 EESO poudarja potrebo po uvedbi enotnega evropskega potnega lista spretnosti, ki bi na enem mestu združil vse sposobnosti in spretnosti, ki so bile pridobljene v okviru formalnega, pa tudi neformalnega in priložnostnega izobraževanja.

3.9.9 EESO poudarja pomen izmenjave dobrih rešitev na področju poklicne prakse za mlade in z zadovoljstvom sprejema informacijo o tem, da bo Komisija v okviru Evropskega socialnega sklada neposredno namenila 1,3 milijone EUR podpori pri uvajanju programov vajeništva.

3.9.10 V tem okviru so zlasti pomembne izkušnje držav članic, ki so uvedle sistem dualnega izobraževanja. Njegova prednost je povezava tradicionalne šolske izobrazbe z njeno praktično uporabo na delovnem mestu. To študentom omogoča razvijati ustrezne spretnosti in usposobljenost, ki so potrebne na trgu dela. EESO poudarja, kako pomembno je vključiti socialne partnerje v postopek izmenjave dobrih praks, načrtovanja, izvajanja in spremljanja sistema poklicnega vajeništva. Z zadovoljstvom sprejema smernice Komisije na tem področju. Treba je preučiti možnost prenosa dualnega sistema izobraževanja, ki v poklicnem izobraževanju združuje poklicne in šolske elemente.

3.9.11 EESO meni, da je treba okrepiti proračunska sredstva, ki jih Komisija neposredno namenja za evropsko prostovoljno službo, s čimer se bo leta 2012 zagotovilo vsaj 10 000 mest za prostovoljstvo. Prav tako pozdravlja vzpostavitev Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč. Vendar pa izraža zaskrbljenost zaradi odsotnosti prave ocene sedanje pilotne faze in se sprašuje, ali bo pobuda zares prostovoljnega značaja. Podobno kot pri pripravništvu je treba nameniti pozornost vprašanju visokokakovostnega prostovoljstva.

3.9.12 EESO bo podpiral izmenjave in razširjanje izkušenj in informacij na področju nacionalnih dolgoročnih programov prostovoljstva, ki pomagajo pri poklicnem usmerjanju in pridobivanju prvih poklicnih izkušenj ter se uspešno izvajajo v nekaterih državah članicah.

3.10.1 Ni mogoče dovolj poudariti, kako pomembna je prva zaposlitev, ne le z vidika prihodnjih dohodkov, marveč tudi za nadaljnjo poklicno kariero in pokojnino. Minimalne delovne standarde je treba zagotoviti na samem začetku prve zaposlitve. Ti ne smejo odstopati od standardov, zagotovljenih starejšim delavcem. Prepoved kakršne koli diskriminacije na podlagi starosti je pri tem ključnega pomena. EESO znova poudarja, da ne gre podcenjevati pomena ukrepov, ki mladim na samem začetku poklicne kariere pomagajo zagotoviti stalno, ustrezno plačano visokokakovostno zaposlitev (3). Treba je razmisliti o spodbujevalnih programih za mala in srednje velika podjetja, ki mlade delavce na pragu prve zaposlitve zaposlijo za nedoločen čas.

3.10.2 Priporočila Komisije o zmanjšanju togosti stalnih pogodb bi morala upoštevati nevarnosti, ki so lahko povezane s tovrstnimi ukrepi. Razširjanje pogodb za določen čas med mladimi – zlasti v začetnem obdobju – je vodilo v nastanek dualnega (segmentiranega) trga dela. Zaposleni za določen čas živijo v negotovem položaju, ogrožajo jih brezposelnost in slabe možnosti poklicnega napredovanja. Dualni trg dela postaja resen problem zlasti za mlade, saj zanje lahko pomeni, da bodo nenehno obsojeni na vlogo delavcev, ki nikoli ne vedo zares, kakšna bo njihova prihodnost. To lahko negativno vpliva na potek nadaljnje kariere. Segmentacija trga dela, zaradi katere mladi postajajo delavci druge kategorije, prav tako pomeni slabše delovne pogoje in slabše obete poklicnega razvoja. Pri vključevanju na trg dela EESO odsvetuje začasne in brezperspektivne rešitve: namesto nestalnih zaposlitev so potrebni ukrepi, ki zagotavljajo, da zaposlovanje za določen čas in slabo plačana delovna mesta s slabim socialnim varstvom ne postanejo pravilo za mlade.

3.10.3 Stabilnost in varnost na trgu dela ni pomembna le za delavce, marveč je tudi v interesu delodajalcev, saj povečuje produktivnost podjetij, sektorjev in panog ter s tem prispeva k njihovi konkurenčnosti. Zato je pomembno, da se vsi zavedajo, da je – kar zadeva stabilnost zaposlitve – pogodba za določen čas za delodajalca dejansko dražja kot pogodba za nedoločen čas.

3.10.4 EESO opozarja na nedavne konkretne predloge iz svojega mnenja o smernicah za politike zaposlovanja, ki obravnavajo vprašanje, kako naj bi se spoprijeli s položajem mladih na trgu dela, ki je v številnih državah članicah zaradi krize zelo težaven. Treba je:

3.11 Države članice in akterji na trgu dela si morajo veliko bolj prizadevati za uresničevanje pobude jamstvo za mlade, ki bi mladim omogočila možnost zaposlitve, izobraževanja in (ponovnega) usposabljanja v štirih mesecih po zapustitvi šole, zlasti še tistim, ki prezgodaj opustijo šolanje in usposabljanje, ter drugim mladim v težkem položaju. Evropska komisija bi morala države članice spodbuditi k takojšnjemu izvajanju te pobude.

3.12 Dosedanji ukrepi držav članic in akterjev na trgu dela doslej niso prispevali k izboljšanju položaja mladih. To je jasno videti pri izvajanju pobude jamstvo za mlade. EESO zato z zadovoljstvom sprejema pobudo Komisije, katere cilj je uporabiti 4 milijone EUR pomoči državam članicam pri vzpostavitvi programov jamstvo za mlade. V tem okviru EESO ponavlja poziv, da morajo države članice čim prej opredeliti vse ovire na tem področju, da se omogoči jamstvo za mlade ter se v okviru nacionalnih reformnih načrtov določijo konkretni cilji in ukrepi.

3.13 EESO poudarja, da je pobudo jamstvo za mlade treba podpreti z aktivno politiko trga dela, da bi tako v duhu enakopravnosti med mladimi ženskami in moškimi premostili vrzel med izobraževalnim sistemom in sistemom izobraževanja ter trgom dela. Pozornost je treba nameniti tudi položaju migrantov, narodnih in etničnih manjšin ter invalidov. Pobuda mora upoštevati znanje, usposobljenost, spretnosti in izkušnje starejših, tudi upokojenih delavcev.

3.14 V obstoječih političnih smernicah o zaposlovanju mladih še vedno primanjkuje konkretnih ciljev na tem področju. EESO ponavlja svoj poziv k vključitvi merljivih evropskih ciljev za zaposlovanje mladih, zlasti glede občutnega zmanjšanja brezposelnosti mladih in jamstva za mlade.

3.15 Treba je priznati, da je bistvenega pomena pripravljenost Komisije za zagotavljanje sredstev za tehnično pomoč, namenjeno podpori držav članic pri izkoriščanju finančnih sredstev EU, ki so še vedno na voljo. To se nanaša zlasti na sredstva Evropskega socialnega sklada, v okviru katerega imajo države članice še vedno na voljo 30 milijard EUR za projekte v okviru finančne perspektive 2007–2013. Evropska komisija bi morala države članice spodbuditi k takojšnjemu in celovitemu koriščenju teh sredstev.

3.16 EESO poziva Komisijo, naj jasno opomni države članice, da so ta sredstva večinoma namenjena za projekte za mlade. Komisija bi morala države članice opozoriti, naj proces razdelitve sredstev in njihove ustrezne dodelitve poteka ob stalnem sodelovanju socialnih partnerjev, njihovih mladinskih organizacij (če jih imajo) in nevladnih organizacij, ki zastopajo mlade.

3.17 EESO meni, da je pri načrtovanju finančne perspektive za obdobje 2014–2020 v okviru Evropskega socialnega sklada treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju sredstev za mlade, zlasti tiste, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo (NEET). Pri tem je vredno opozoriti, da je pojav NEET pogosto tesno povezan s sivo ekonomijo. EESO poudarja, da je tako zdaj kot v prihodnosti potrebna dolgoročna, trajna in sistemska oblika financiranja, ki bo na voljo obsežnim delom civilne družbe.

3.18 Odpiranje visokokakovostnih delovnih mest mora biti še naprej prednostna naloga. EESO predlaga, da se v okviru prihodnje finančne perspektive upošteva možnost sprejetja evropske strategije za zaposlovanje mladih (European Youth Employment Strategy). Sredstva v okviru takšne strategije je treba uporabiti za podporo tistim podjetjem, organizacijam civilne družbe, oblastem in drugim delodajalcem, ki ustvarjajo nova visokokakovostna delovna mesta za mlade.

V Bruslju, 12. julija 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON