4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/89

1.1

EESO se strinja s cilji Komisije in podpira zamisel, da se pravila za registracijo motornih vozil, ki so že registrirana v drugi državi članici, določijo z uredbo. To je skladno tako z načelom subsidiarnosti kot z zahtevami koncepta "Evropa državljanov". Hkrati Odbor z obžalovanjem ugotavlja, da ni bilo mogoče uvesti enotne registracije EU, kakor je bilo prvotno predvideno. EESO meni, da bo to na dolgi rok nujno potrebno.

1.2.

EESO pričakuje, da bo zaradi sprejetja te uredbe registracija vozil v drugi državi tako preprosta kot ponovna registracija v isti državi, pa tudi, da to ne bo pomenilo dodatnih stroškov ter nepotrebnih pregledov in dokumentov. Druge države ne smejo zahtevati dodatnih upravnih, neučinkovitih in dragih postopkov, na primer tehničnih pregledov, razen če so podatki nepopolni ali neveljavni. Poleg tega strošek čezmejne registracije ne bi smel biti višji od stroška registracije v domači državi.

1.3

Dejstvo, da uredba navadnim državljanom ne nalaga obveznosti pridobitve podatkov, je po mnenju EESO pomemben dosežek. Odbor upa, da bo zahteva, naj si pristojni organi izmenjujejo podatke, vplivala na sodelovanje tudi na drugih pomembnejših področjih, s čimer bodo učinkovito podprte evropske vrednote in skupni interesi.

1.4

EESO odobrava namero Komisije, da naknadno ocenjevanje predvidi v sami uredbi. Hkrati poziva, da se čas, po katerem bo opravljen pregled, skrajša s štirih na dve leti.

2.1

Komisija se je s prizadevanjem za poenostavitev postopka selitve motornih vozil, registriranih v eni državi članici, v drugo državo članico v obliki uredbe lotila pomembne naloge. Do sedaj je imela zakonodaja o usklajevanju oblike in vsebine potrdil o registraciji vozil zgolj obliko direktive (1999/37/ES). Drugi usklajevalni ukrepi, ki so z vidika enotnega trga sicer zaželeni, so bili podani kot razlagalna pravila, zato so imeli na ravni držav članic le omejen vpliv.

2.2

Komisija je morala pri pripravi predloga uredbe upoštevati ne le zgornje pomisleke, ampak tudi zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (1) in preprečevanju čezmejnega kriminala (2).

2.3

Zaradi potreb enotnega trga se s predlogom uredbe:

2.4

Predlog uredbe nalaga oblastem, da pridobijo podatke o prejšnji registraciji od oblasti ustrezne druge države članice. Pri tem omenja možnost uporabe nedavnih dosežkov na področju informacijske tehnologije.

2.5

V predlogu uredbe so določeni natančni pogoji, na podlagi katerih je mogoče zavrniti registracijo. Vložniki imajo nato pravico, da v enem mesecu po zavrnitvi vložijo pritožbo.

2.6

Komisija se je v predlogu zavezala, da bo po štirih letih pregledala učinek uredbe.

3.1

EESO se strinja s cilji Komisije in podpira zamisel, da se pravila za registracijo motornih vozil, ki so že registrirana v drugi državi članici, določijo z uredbo. To je skladno tako z načelom subsidiarnosti kot z zahtevami koncepta "Evropa državljanov". Predlog tudi upošteva praktične izkušnje v zvezi z birokracijo, ki je sama po sebi bolj naklonjena konvencijam in lagodnosti pri obravnavi zadev manjšega pomena, kakor da bi se skušala prilagoditi strateškim ciljem.

3.2

Kljub temu Odbor z obžalovanjem ugotavlja, da ni bilo mogoče uvesti enotne registracije EU, kakor je bilo prvotno predvideno. EESO meni, da bo to na dolgi rok nujno potrebno.

3.3

EESO meni, da enotna registracija ne ogroža prihodkovnih potreb držav članic, saj se lahko stroški registracije znotraj sistema povrnejo. Sočasno bi bil postopek enotne registracije bolj pregleden in sledljiv.

3.4

EESO meni, da osnutek uredbe ustrezno obravnava osnovne težave in da so oblikovana ustrezna postopkovna pravila za ugotavljanje in odpravo morebitnih nevarnosti za stranke in oblasti. V osnutku uredbe je bil zato izbran uravnotežen pristop k obvladovanju tveganj, namesto pretirane birokratske previdnosti.

3.5

Osnutek besedila ustrezno obravnava preprečevanje čezmejnega kriminala ter hkrati upošteva interese trga rabljenih motornih vozil.

3.6

EESO pričakuje, da bo zaradi sprejetja te uredbe registracija vozil v drugi državi tako preprosta kot ponovna registracija v isti državi, pa tudi, da to ne bo pomenilo dodatnih stroškov ter nepotrebnih pregledov in dokumentov. Druge države ne bi smele zahtevati dodatnih upravnih, neučinkovitih in dragih postopkov, na primer tehničnih pregledov, razen če bi bili podatki nepopolni ali neveljavni. Poleg tega strošek čezmejne registracije ne bi smel biti višji od stroška registracije v domači državi.

3.7

Dejstvo, da uredba navadnim državljanom ne nalaga obveznosti pridobitve podatkov, je po mnenju EESO pomemben dosežek. Odbor upa, da bo zahteva, naj si pristojni organi izmenjujejo podatke, vplivala na sodelovanje tudi na drugih pomembnejših področjih, s čimer bodo učinkovito podprte evropske vrednote in skupni interesi.

3.8

EESO meni, da na dolgi rok ni smiselno ohranjati začasnih in poslovnih registracij. Slednje so zgolj začasna rešitev. Sočasno je sporno, da imajo vozila, ki ne izpolnjujejo zahtev, omejeno dovoljenje in da v nekaterih primerih celo premagujejo večje razdalje med dvema državama. Namesto tega bi bilo treba takšna vozila prevažati ali, če njihovo tehnično stanje to omogoča, jim odobriti začasno dovoljenje. Hkrati bi bilo smiselno, da se prepove prevoz blaga in potnikov z začasno registriranimi motornimi vozili.

3.9

EESO pozdravlja dejstvo, da bodo posamezniki in podjetja na podlagi tega predloga privarčevali 1,5 milijarde EUR. Odbor tudi priznava, da bodo imeli letni stroški uredbe v višini 1,5 milijarde EUR le manjši vpliv na proračun EU. Hkrati je treba poudariti, da bo uredba vplivala tudi na nacionalne proračune, zaradi čim večje jasnosti pa bi bilo smiselno opraviti oceno celotnih stroškov.

3.10

EESO se strinja, da je treba Komisijo pooblastiti za tehnične vidike in vsebino podatkov v zvezi z izvajanjem sistema na evropski ravni, kakor je to določeno v osnutku uredbe.

3.11

EESO priporoča, da institucije, pristojne za sprejemanje odločitev – Evropski parlament, Svet in Komisija –, preučijo možnost, da se nekateri ali vsi stroški prve registracije, ki jih ima stranka, upoštevajo pri ponovni registraciji motornega vozila, razen v primeru ponovne registracije zaradi spremembe lastništva.

3.12

EESO odobrava namero Komisije, da naknadno ocenjevanje predvidi v sami uredbi. Hkrati poziva, da se čas, po katerem bo opravljen pregled, skrajša s štirih na dve leti.

4.1

EESO meni, da je osnutek uredbe v svoji sedanji obliki tako z vidika podrobnosti kot tudi v celoti v skladu s pričakovanji.

4.2

EESO spodbuja prizadevanja, da se postopki registracije izvajajo na podlagi podatkov o homologaciji za celotno vozilo, kakor se uporabljajo v okviru sistema potrdila o skladnosti. Ti podatki so sicer obsežnejši od tistih, ki se zahtevajo v Prilogi 1, vendar so mednarodno sprejeti, postopki registracije v več državah članicah pa že temeljijo na teh podatkih.

4.3

Poleg tehničnih podatkov, ki jih zagotavljajo proizvajalci, bi bilo treba vključiti tudi dejanske vrednosti na podlagi najnovejših uradnih testov, na primer v zvezi z emisijami onesnaževal.