15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 351/68

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se seznanja z obravnavanim sporočilom, s katerim naj bi izpolnili eno od zavez iz Agende EU za otrokove pravice (ukrep 9), katerega cilj je okrepiti preprečevanje tveganj ter doseči, da bi otroci uporabljali internet bolj odgovorno in bolj sodelovali pri njegovi rabi, v okviru pozitivne vizije interneta, da bi ta postal "zakladnica priložnosti za otroke in jim zagotavljal dostop do znanja ter jim omogočal, da komunicirajo, razvijajo svoje sposobnosti in izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti ter zaposljivost." (1)

1.2

Pomemben vidik sporočila se nanaša na zavezo za ustvarjanje novih znanj na visoki ravni, kar zadeva varnost, kakovost vsebin in nove aplikacije. Ta izbira je pomembna, ker evropski trg ni dovolj velik, da bi spodbujal ustrezne naložbe.

1.3

Sporočilo opredeljuje celovito strategijo, v okviru katere so vsi pozvani k sodelovanju pri vzpostavljanju tega "novega ekosistema", ki bo v prihodnjih desetletjih ključnega pomena. Zato ta strategija zasluži ustrezno obravnavo.

1.4

Odbor pa ugotavlja tudi nekatere probleme in pomanjkljivosti, v zvezi s katerimi Komisijo poziva, naj spremeni nekatere odločitve in strategijo dopolni z novimi predlogi.

EESO izraža zadržke predvsem glede splošnega pristopa sporočila, za katerega se zdi, da se bolj posveča rasti poslovanja kot pa ustvarjanju boljšega interneta za otroke in zagotavljanju čim večje zaščite zanje.

1.5

EESO meni, da je treba predvsem določiti skladen okvir zaščite in jamstev za otroke – smernice, namenjene vsem vpletenim akterjem. Sporočilo s tega vidika ni dovolj konkretno in podrobno.

1.6

Odbor ima pridržke tudi v zvezi z učinkovitostjo samourejanja. Trdno je prepričan, da je treba o najpomembnejših vprašanjih, kot so varstvo osebnih podatkov, spoštovanje zasebnosti in boj proti otroški pornografiji, sprejeti natančna in stroga pravila, s primernimi kaznimi, ki vključujejo tudi takojšnje zaprtje spletnih mest in preklic dovoljenj.

1.7

Posebno pozornost je treba nameniti spletnemu oglaševanju  (2). Tudi Komisija sama priznava, da so otroci izpostavljeni, vendar sprejema samo splošne zaveze. Odbor meni, da je ta strategija nejasna in nezadostna, ter zahteva natančnejše in bolj obvezujoče zaveze za vse ponudnike v sektorju.

1.8

Odbor poleg tega ugotavlja, da sporočilo ne vsebuje nobene omembe oglaševanja hrane, kar vzbuja resne skrbi zaradi problemov v zvezi z debelostjo in prehranskimi motnjami. Odbor upa, da bo Komisija uresničila to, kar priporoča, torej uspela "zagotoviti, da standardi za oglaševanje na spletnih straneh, dostopnih otrokom, nudijo takšno raven zaščite, ki bo primerljiva s tisto pri avdiovizualnih storitvah."

1.9

Odbor ne nasprotuje oblikovanju javno-zasebnih partnerstev za razvoj kakovostnih vsebin, pod pogojem, da se ohranjata svoboda in neodvisnost nevladnih organizacij in da se ti ukrepi ne uporabljajo za oglaševanje podjetij.

1.10

V zvezi z udeležbo otrok pri ustvarjanju novih kakovostnih vsebin Odbor pozitivno ocenjuje vsak ukrep, ki spodbuja ustvarjalnost mladih, vendar izraža resne pridržke zaradi pretežno komercialnega pristopa k ukrepom, ki bi jih bilo treba podpirati, ob čemer so zaščitni ukrepi potisnjeni v ozadje.

1.11

Odbor deli zaskrbljenost zaradi računalniškega kriminala, kot sta otroška pornografija in navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe (grooming), in se strinja z namero Komisije, da je treba okrepiti telefonske linije za pomoč in nadaljevati z izvajanjem uspešnih programov EU, kakršen je Safer Internet (Varnejši internet).

1.12

Okrepiti je treba preventivne ukrepe glede nekaterih pomembnih vidikov goljufive rabe interneta v zvezi s prenašanjem vsebin na mobilne telefone in tablične računalnike, kot so melodije zvonjenja in aplikacije, poostriti zakonodajo EU in regulatorje opozoriti na njihovo odgovornost.

1.13

V zvezi z varstvom osebnih podatkov je Odbor v več svojih mnenjih že izrazil zaskrbljenost in zahteve v zvezi s tem občutljivim problemom (3); zahteva več strogosti ne samo v odnosu do podjetij v EU, temveč tudi do vseh drugih ponudnikov na evropskem trgu.

1.14

Odbor poleg tega ugotavlja, da sporočilo ne vsebuje nobene omembe ali ukrepa v zvezi s tveganji za telesno in duševno zdravje otrok, zlasti z odvisnostmi. Odbor izraža željo, da bi bilo to pomembno vprašanje vključeno v strategijo ali da bi bil pripravljen nov dokument.

1.15

Na koncu EESO poziva Komisijo, naj nenehno, široko in temeljito spremlja razmerje med otroci in internetom, saj so ti podatki temeljna podlaga za vsakršno odločanje o izbiri posegov (4).

2.1

V skladu s sklepi Sveta EU z dne 28. novembra 2011 o varstvu mladoletnikov v digitalnem svetu je za uresničitev boljšega interneta za otroke treba izvajati kombinacijo politik na evropski, nacionalni in sektorski ravni, s posegi, ki jih je treba vključiti v celovito strategijo, s katero naj bi določili osnovne zahteve in preprečevali razdrobljenost.

2.2

Komisija je prepričana, da urejanje še naprej ostaja izvedljiva možnost, da pa bi morali namenjati prednost samourejanju ponudnikov ter izobraževanju in krepitvi odgovornosti za rabo interneta.

2.3

Komisija v svoji analizi najprej poglobljeno obravnava "trenutne vrzeli in težave", ki po njenem mnenju izhajajo iz razdrobljenosti trga in njegove nezmožnosti zagotavljanja zaščite in kakovosti v EU, iz težavnosti obvladovanja tveganj, namenjenega ustvarjanju zaupanja, in iz ugotovitve, da imajo otroci premalo znanja ter da gre za pravo "pomanjkanje digitalnega znanja".

2.4

Sporočilo predlaga niz smernic, po katerih naj bi se ravnali Komisija, države članice in vsi akterji iz zadevnega sektorja, v skladu s celovito strategijo na podlagi štirih glavnih stebrov, ki se vzajemno krepijo:

2.5

Končni izid ter hkrati močna in sugestivna zaveza, ki jo Komisija zahteva od Evrope, držav članic ter ponudnikov storitev in vsebin, bi bila "nov ekosistem", ki bi ga bilo mogoče doseči z izvajanjem naslednjih 10 ukrepov:

3.1

Odbor se z velikim zanimanjem seznanja s tem sporočilom, za katerega je mogoče glavno utemeljitev najti v členu 3(3) Lizbonske pogodbe, kjer je izrecno navedeno, da mora EU spodbujati varstvo otrokovih pravic, ki so prav tako zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah (člen 24).

3.2

To je tudi ena od zavez iz Agende EU za otrokove pravice (5), ki v ukrepu 9 predvideva posege, s katerimi se državam članicam in drugim udeleženim stranem pomaga izboljšati preprečevanje, doseči bolj odgovorno ravnanje in tesnejše sodelovanje otrok, da bodo lahko kar najbolj izkoristili spletne tehnologije, boriti se proti ustrahovanju prek spleta, izpostavljenosti škodljivim vsebinam in drugim tveganjem, povezanim z deskanjem po spletu.

3.3

Upoštevanja vreden je splošni pristop, pozitivna vizija interneta: obravnavan je kot "zakladnica priložnosti" za otroke, ki naj bi jim zagotavljal "dostop do znanja ter jim omogočal, da komunicirajo, razvijajo svoje sposobnosti in izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti ter zaposljivost" (6)..

3.4

Internet ponuja torej velike priložnosti, vendar pa so za njegovo uporabo potrebne spretnost, ozaveščenost in informacije, s pomočjo katerih se je mogoče izogniti težavam in nevarnostim. "Deskanje po spletu" je klena, zelo povedna prispodoba, saj internet povezuje s predstavo o naravnem, fiziološkem in ne patološkem okolju, "morju", v katerem se moramo naučiti premikati, da bi lahko v polni meri izkoristili vse priložnosti in bogastva, ob čemer je treba upoštevati pravila o vedenju in biti pozoren na nevarnosti.

3.5

Odbor podpira odločitev Komisije, da predlaga, naj bi sama usklajevala nacionalne politike na področju, katerega razsežnosti se v spreminjajoči se družbi nenehno povečujejo.

3.6

Drug pomemben vidik se nanaša na možnost ustvarjanja novih znanj na visoki ravni, kar zadeva varnost, kakovost vsebin in nove aplikacije.

3.7

Ta odločitev je pomembna, ker v Evropi trg še vedno težko zagotavlja finančna sredstva za ustvarjanje kakovostnih vsebin in ker evropski trg ni dovolj velik, da bi spodbujal ustrezne naložbe.

3.8

Hkrati je treba zagotoviti odgovore na primanjkljaj znanj med evropskimi otroci, ki kljub temu, da so že "digitalna generacija", pravijo, da nimajo znanja o IT, potrebnega za vstop v svet dela z ustreznimi kvalifikacijami.

3.9

In na koncu: sporočilo je treba obravnavati, kot si zasluži, ker opredeljuje strategijo, pri kateri vsi sodelujejo pri vzpostavljanju tega "novega ekosistema", ki bo v prihodnjih desetletjih ključnega pomena.

3.10

Vendar EESO izraža tudi zadržke v zvezi s splošnim pristopom sporočila in ugotavlja, da nekateri vidiki kažejo pomanjkljivosti.

Že ob prvih trditvah v sporočilu se zdi, da je rast poslovanja najpomembnejši cilj, ali pa vsaj enakovreden vzpostavljanju boljšega interneta za otroke, ki naj bi jim zagotavljal kar največjo zaščito.

3.11

Komisija sicer to zelo odkrito navaja v točki 1.1, ko pravi: "Posluh za potrebe otrok odpira številne poslovne priložnosti." Tako tudi v točki 1.2, ki obravnava "trenutne vrzeli in težave" in v kateri sta prednostne skrbi "razdrobljenost" in "neuspešnost trga", šele potem pa govori o "obvladovanju tveganj za ustvarjanje zaupanja" in "pomanjkanju znanja" otrok.

3.12

Odbor se strinja s Komisijo, ko slednja priznava, da doslej ni bilo skladnega okvira in da so bili izvedeni ukrepi s posebnimi cilji, od medijskih kanalov do tehnoloških platform. Tako je bila vsekakor potrebna prelomnica, da bi spodbudili nastanek enotnega digitalnega trga velikega obsega, ki bo lahko konkurenčen na mednarodni ravni.

Še zlasti do tega se je Odbor opredelil v več mnenjih in podprl delovanje Komisije.

3.13

Toda še bolj je bilo in je treba opredeliti skladen okvir zaščite in jamstev za otroke: smernice, namenjene vsem vpletenim akterjem, od držav članic do nadzornih organov in institucij, podjetij, šol in družin. Sporočilo je s tega vidika izgubljena priložnost.

3.14

Druga točka, ki vzbuja zadržke, se nanaša na učinkovitost samourejanja. Pri izbiri med zakoni, uredbami, nadzorom in samourejanjem za preprečevanje in bojem proti spletnim vsebinam, ki lahko škodujejo duševnemu razvoju otrok, ali pa celo proti asocialnim ali kriminalnim vsebinam, je treba upoštevati starost otrok, okolje in učinkovitost posameznih sredstev, med katerimi je lahko vsako koristno in učinkovito (7).

3.15

Internet ima planetarno razsežnost: enostavno je odpirati spletna mesta v državah, kjer ne velja zakonodaja EU, ali pa jih tja seliti. Samourejanje bi bilo lahko najkoristnejši in najhitrejši način ukrepanja, dokler ni mednarodnega sporazuma; lahko je začasna odločitev v pričakovanju ureditve. Vendar ni dvoma, da se za samourejanje pogosto izkaže, da je slepilni manever, saj ga podjetja, ki so ga sprejela, ne izvajajo. Zato bi ga kazalo okrepiti z rednim nadzorom in kaznimi, za kar so lahko pristojni nacionalni regulativni organi.

3.16

Odbor je trdno prepričan, da je treba o najpomembnejših vprašanjih, kot so varstvo osebnih podatkov, spoštovanje zasebnosti in boj proti otroški pornografiji, sprejeti natančna in stroga pravila, s primernimi kaznimi, ki vključujejo tudi takojšnje zaprtje spletnih mest in preklic dovoljenj.

3.17

Posebno pozornost je treba nameniti spletnemu oglaševanju. Komisija (v točki 2.3.4) sama priznava, da "otroci […] še nimajo razvite sposobnosti za kritično ocenjevanje oglaševalskih sporočil", in kot primere navaja spletno nakupovanje, igre na srečo ter melodije zvonjenja za mobilne telefone: "Vse to lahko povzroči visoke stroške." Potem pa da le splošne zaveze za povečanje nadzora nad skladnostjo s standardi EU, ocenjevanje učinkovitosti ali neučinkovitosti kodeksov o samourejanju, poglobitev strategije varstva potrošnikov itd.

Odbor meni, da je ta strategija nejasna in nezadostna, ter zahteva natančnejše in bolj zavezujoče zaveze za vse ponudnike v sektorju.

3.18

Odbor poleg tega ugotavlja, da sporočilo ne vsebuje nobene omembe oglaševanja hrane, kar vzbuja resne skrbi zaradi problemov v zvezi z debelostjo in prehranskimi motnjami.

4.1

Odbor se strinja s trditvijo, da šole ne razpolagajo z ustreznimi učnimi viri na spletu, in ne nasprotuje oblikovanju javno-zasebnih partnerstev v sodelovanju s starši, učitelji in nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na področju zaščite otrok in spodbujanja njihovih pravic, pod pogojem, da se ohranjata svoboda in neodvisnost nevladnih organizacij in da se ti ukrepi ne uporabljajo za oglaševanje podjetij.

4.1.1

Pomembno je, da se čimbolj razširjajo številni poskusi, ki potekajo v številnih državah, kot so oblikovanje interaktivnih učbenikov s pomočjo "metode wiki" (8), oblikovanje virtualnih šolskih skupnosti, ki si izmenjujejo izkušnje, ter razpoložljivost spletnih modulov za samoizobraževanje na daljavo.

4.1.2

Kar zadeva vključevanje otrok v nove kakovostne vsebine, Odbor pozitivno ocenjuje vsak ukrep, ki bi krepil ustvarjalnost mladih, ob čemer se dobro zaveda, da so iz nekaterih od njih nastale največje inovacije v zadnjih letih, od Googla do Facebooka in Applovih aplikacij. Vendar Odbor izraža zaskrbljenost, ker se Komisija nagiba – kar je bolj ali manj izrecno razvidno iz različnih točk strategije – k pretežno komercialnemu pogledu na ukrepe, ki bi jih bilo treba podpreti, skorajda v ozadje pa postavlja ukrepe za zaščito.

4.1.3

Za pripravo kakovostnih izobraževalnih in interaktivnih vsebin za otroke bi kazalo pritegniti k sodelovanju strokovne skupine na visoki ravni (razvojne psihologe, pedagoge itd.), da bi predlagale najprimernejša gradiva za različne starosti in razvojne procese, ki se lahko sprožijo. Pripravile naj bi tudi kratke publikacije, namenjene tako učiteljem kot staršem, ter sodelovale pri klasifikaciji spletnih mest in videoiger glede na starost uporabnikov, pa tudi sodelovale pri ustvarjanju portalov za posebne namene in kakovostnih spodbujajočih vsebin.

4.1.4

Prizadevanja za ustvarjanje teh vsebin bi lahko podprli z olajšavami na ravni EU in davčnimi olajšavami na nacionalni ravni. Zaželeno bi bilo uvesti tudi evropski program za kakovostne vsebine in aplikacije, ki bi lahko spodbujal predvsem ustanavljanje novih podjetij mladih, ki so, kot je dobro znano, glavni inovatorji na področju interneta.

4.1.5

EESO izkorišča to priložnost za poziv Komisiji, naj svoja sporočila, namenjena otrokom, na portalu Evropa – zlasti v zvezi s tveganji na internetu – izboljša s pripravo vsebin, posebej namenjenih njim.

4.2

V razmerah, ki jih lahko opredelimo kot prehodne in v katerih soobstaja več "digitalnih generacij" ter generacij, ki so le delno prešle s pasivne (TV, tisk, film) na aktivno rabo medijev, čeprav so odgovorne za zaščito mladoletnikov pred morebitno škodo, je najboljša rešitev krepitev digitalnega opismenjevanja odraslih, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, tako v šoli kot v družini in združenjih. Preprečiti moramo, da bi naši otroci postali "digitalne sirote", brez vodnika, ki bi jih znal usmerjati in jim pomagati, da bi odločanje prevzeli v lastne roke.

4.2.1

Program Komisije bi bil lahko v zvezi s tem natančnejši, enako tudi o delu, ki se nanaša na internet kot orodju za razvoj ustvarjalnosti in učenja. Oba vidika je treba povezati, da bi pri starših spodbujali pozitiven odnos (9).

4.3

Preprečevanje tveganj v zvezi z internetom in spodbujanje interneta kot orodja za otrokov razvoj sta neločljiva vidika istega procesa, ki omogočata učinkovito preprečevanje. Pomembno je doseči ravnovesje med naravno radovednostjo otrok in pregradami zaradi prepovedi, ki bi lahko zavlekle ali izkrivljale razvoj k zrelosti in neodvisnosti.

4.3.1

Za preprečevanje računalniškega kriminala, kot so otroška pornografija in navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe (grooming) ter boj proti "ustrahovanju prek spleta" (cyberbullying), je potrebno, da so odrasli sposobni prepoznavati znamenja v stiski. V ta namen se zdi potrebno vključiti strokovnjake – razvojne psihologe, otroške nevropsihiatre, pediatre, psihološke svetovalce in splošne zdravnike – za pripravo tečajev in gradiv za starše in vzgojitelje.

4.3.2

Poleg tega bi lahko preučili tehnično možnost, da bi v vsak spletni brskalnik vključili intuitivno prepoznaven grafični simbol (ki bi ga širili z ustrezno propagando) s funkcijo "klic v sili", da bi sumljivo povezavo v realnem času poslali pristojnemu organu.

4.3.3

Okrepiti je treba tudi preventivne ukrepe glede nekaterih pomembnih vidikov goljufive rabe interneta, katere prve žrtve so otroci. Kar zadeva vsebine, ki jih je mogoče prenašati na mobilne telefone in tablične računalnike, kot so melodije zvonjenja in aplikacije, je treba poostriti zakonodajo EU in nacionalne regulatorje opozoriti na njihovo odgovornost.

Odbor se strinja z zavezo Komisije (točka 2.3.4), da so cilji te strategije "zagotoviti, da standardi za oglaševanje na spletnih straneh, dostopnih otrokom, nudijo takšno raven zaščite, ki bo primerljiva s tisto pri avdiovizualnih storitvah".

4.3.4

Posebno pozornost je treba nameniti stroškom programske opreme za preprečevanje in zaščito informacijske varnosti (filtri, antivirusni programi, starševski nadzor itd.). Preprečiti je treba, da bi prišlo do razkoraka pri tveganju, v smislu nevarnosti, da bi bili zaradi visokih stroškov programske opreme otroci, družine in manj premožne šole bolj izpostavljene računalniškim nevarnostim.

4.4

Vsekakor pa – še pred ukrepanjem organov pregona – ostaja nujno in osrednjega pomena preprečevanje v okviru vzgoje v družini in šoli. Okrepiti je treba tudi usposabljanje učiteljev in v njihove učne načrte vključiti tudi poznavanje interneta. Koristno bi bilo tudi opredeliti neke vrste "bonton" za rabo mobilnih telefonov in družabnih omrežij ter ga razširjati v šolah, s skupnimi pravili za otroke, učitelje in družine.

4.5

Glede varstva osebnih podatkov je Odbor v zadnjih letih izrazil svojo zaskrbljenost in zahteve v več mnenjih. Odbor meni, da je treba zahtevati več strogosti ne samo v odnosu do podjetij v EU, temveč tudi do vseh drugih ponudnikov na evropskem trgu. Še zlasti v zvezi z družabnimi omrežji se je treba boriti proti navidez "poenostavljujoči" vlogi Googla in Facebooka, za katera se zdi, da si v resnici zagotavljata nekakšne "proste roke" pri komercialni uporabi osebnih podatkov, zbranih v uporabniških profilih. V tem primeru je zato, ker gre za mladoletnike, potrebna še toliko večja previdnost (10).

4.6

V sporočilu pa ni nobene omembe in ukrepov v zvezi s tveganji za telesno in duševno zdravje otrok, ki namenjajo veliko časa brskanju po internetu ali igranju z različnimi računalniškimi dodatki: okvare mišičevja, okostja in telesne drže, poškodbe vida, debelost, duševna odvisnost (11), nagnjenost k izolaciji in beg pred realnostjo.

Gre za pomembno vprašanje, zato bi bilo zaželeno povezovanje ukrepov ali dokument ad hoc in stalno spremljanje. Evropski statistični podatki, ki so na voljo, so bili zbrani že pred časom, medtem ko se pojav stalno in hitro razvija.