Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015

Evropska komisija je 19. januarja 2012 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 11. maja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 481. plenarnem zasedanju 23. in 24. maja 2012 (seja z dne 23. maja) s 146 glasovi za, 3 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi.

1.1 EESO se na splošno strinja s strategijo o dobrem počutju živali, ki jo je predstavila Komisija in ki podpira legitimna prizadevanja potrošnikov za varno hrano; poleg tega podpira evropsko strategijo proizvodnje, ki je usmerjena v kakovost.

1.2 EESO ugotavlja, da obstajajo težave pri izvajanju obstoječih standardov, ki so posledica pomanjkanja podpore uporabi teh standardov in izgube konkurenčnosti proizvodov Skupnosti.

1.2.1 Premalo je instrumentov za nadomestitev izgube konkurenčnosti živalskih proizvodov Skupnosti, saj trg ne prevzame dodatnih stroškov, ki jih ustvarja politika EU o dobrem počutju živali. Obstaja bojazen, da bi lahko prišlo do še večje izgube deleža tako na notranjem trgu kot tudi na izvoznih trgih. To vprašanje se ni obravnavalo z vidika trga dela ali delovnih pogojev.

1.2.2 EESO še enkrat ponavlja, da morajo vsi uvoženi proizvodi izpolnjevati enake standarde glede proizvodnje, ki veljajo za proizvode Skupnosti, pri čemer je treba v trgovinske sporazume vključiti pristop vzajemnosti.

1.3 Ključni element strategije je stalno usposabljanje nosilcev dejavnosti, delavcev in organov na področju dobrega počutja živali. EESO tudi opozarja, da je treba del sredstev za sodelovanje nameniti usposabljanju organov, podjetnikov in delavcev v tretjih državah na področju dobrega počutja živali.

1.4 Pri izvajanju standardov Skupnosti je treba zagotoviti tudi finančna sredstva, da bodo proizvajalci lahko opravili potrebne naložbe in nadomestili dodatne stroške. SKP mora biti nujno dopolnilo te strategije in ji zagotoviti podporo, ki si jo zasluži.

1.5 Oblikovati je treba komunikacijsko strategijo, ki bo usmerjena na pomisleke družbe, pri tem pa upoštevati znanstvene študije in napredek na tem področju ter različna stališča proizvajalcev, delavcev in potrošnikov. Komuniciranje ne sme temeljiti zgolj na obveznem označevanju. Obstajati morajo skladni programi obveščanja potrošnika, ki bodo s čim več elementi za presojo pomagali pri njegovih odločitvah. Skladi za promocijo kmetijsko-živilskih proizvodov imajo ključno vlogo za zagotavljanje aktivne udeležbe proizvodnih sektorjev pri tej nalogi.

1.6 EESO meni, da morajo v mreži evropskih referenčnih centrov sodelovati vsi družbeni akterji in potrošniki in da ima ta mreža ključno vlogo v razvoju strategije za dobro počutje živali, in sicer:

1.7 Krepitev najšibkejših členov prehrambene verige bo prispevala k pravičnejši delitvi dodatnih stroškov, ki izhajajo iz uporabe standardov na področju dobrega počutja živali, s čimer se bosta ohranila proizvodna struktura in razvoj podeželja.

1.8 Hvalevredna prizadevanja Komisije za poenostavitev so slabo združljiva z namenom Komisije, da razširi področje delovanja na več vrst in okrepi obstoječe standarde.

2.1 Namen sporočila Komisije je določiti smernice za politiko EU za dobro počutje živali kot nadaljevanje akcijskega načrta 2006–2010.

2.2 V dokumentu so priznana pomembna prizadevanja EU pri podpori dobremu počutju živali. Prav tako je navedeno, da politika EU za dobro počutje živali ni enotna v vseh državah članicah in da obvezni standardi niso bili uvedeni v predvidenih rokih. Vendar je treba razmisliti o tem, ali lahko univerzalen pristop prinese boljše rezultate glede dobrega počutja živali.

2.3 Sklep ocene politike EU za dobro počutje živali je bil, da so standardi dobrega počutja živali zvišali stroške živinoreje in raziskovalnih sektorjev.

2.4 Prav tako je navedeno, da na odločitve potrošnikov o nakupu v glavnem vpliva cena in da je dobro počutje živali le eden od dejavnikov, ki vplivajo na izbiro proizvoda.

2.5 V dokumentu je potrjeno, da je treba zakonodajo poenostaviti, prav tako pa je navedeno, da je treba obravnavati vprašanja, kot so znanje oseb, ki imajo opraviti z živalmi, in sicer glede na določene vrste ali proizvodne sisteme, in usposabljanje inšpektorjev in tehnikov v državah članicah, ter da standardi dobrega počutja živali zajemajo nekatere živalske vrste, druge pa ne.

2.6 V ta namen so predlagani strateški ukrepi, sestavljeni iz dveh področij ukrepanja:

3.1 Odbor pozdravlja predloženo strategijo in namen Komisije, da izboljša vidike, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev EU na tem področju.

3.2 EESO podpira legitimna prizadevanja potrošnikov za varno hrano kot tudi evropsko strategijo proizvodnje, ki je usmerjena v kakovost. Vseeno poziva Komisijo, naj prizna, da se zvišanje stroškov za proizvajalce, ki je posledica strategije za dobro počutje živali, le redko izravna z zvišanjem prodajne cene. Poleg tega je evropska živinoreja zaradi pomanjkanja vzajemnosti v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami v slabšem položaju.

3.3 EESO obžaluje, da Komisija v sporočilu ne navaja izrecno delovnih pogojev zaposlenih, ki so nenazadnje tisti, ki ravnajo z živalmi. Poleg tega je treba odločno vztrajati pri nadaljnjem usposabljanju in pridobivanju novih kompetenc, potrebnih za spremembe, ki izhajajo iz predloga.

3.4 Odbor pozdravlja poenostavitev zakonodaje EU na področju dobrega počutja živali ter izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva EU. Vendar strategija ne obravnava ustrezno nekaterih pomembnih vidikov, ki so navedeni v poročilu o oceni politike EU za dobro počutje živali in ki bi morali biti prednostne naloge za obdobje 2012–2015.

3.5 Komisija priznava nekatere pomanjkljivosti dosežkov akcijskega načrta in politike EU za dobro počutje živali, pri čemer poudarja „glavne skupne dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje živali v Uniji“; vendar ni izvedla poglobljene analize in zato nima ustreznih rešitev za ugotovljene težave.

3.5.1 Komisija ugotavlja, da države članice kljub dolgim prehodnim rokom in pomoči določb ne izvajajo v celoti. Vendar Komisija ni izvedla kritične analize socialno-gospodarskih razmer in stanja na področju proizvodnje v različnih državah EU ter zgolj navaja, da se „kulturni vidiki obravnavanja dobrega počutja živali“ med državami članicami razlikujejo. Komisija v besedilu ne omenja raznolikosti sistemov živinoreje, povpraševanja državljanov, tržnih prednosti uporabe minimalnih standardov dobrega počutja živali ali pomoči za prilagajanje, ki se med različnimi ozemlji EU razlikujejo.

3.5.2 Politika EU za dobro počutje živali mora biti veliko bolj usmerjena v trg in v varstvo potrošnikov. Ključno je, da se proizvajalcem povrnejo dodatni proizvodni stroški in da se potrošniki zavedajo izboljšav in prizadevanj proizvajalcev ter višje dodane vrednosti, ki jo imajo živila, proizvedena v skladu z evropskim modelom, ter da se vzpostavi ravnovesje v prehrambeni verigi, ki ga danes ni.

3.5.3 Namen, ki ga je Komisija izrazila v sporočilu – poenostaviti standarde dobrega počutja živali – je v nasprotju z navedeno potrebo po razširitvi področja uporabe na več vrst in okrepitvi obstoječih standardov. V strategijo ni vključeno priporočilo iz dokumenta o oceni politike EU za dobro počutje živali, da se preučijo nezakonodajne poti za dopolnitev obstoječe zakonodaje, kot so sporazumi med različnimi deli sektorja ali členi vrednostne verige, socialnimi akterji, organizacijami potrošnikov in upravami, ki lahko dosežejo rezultate, ne da bi ustvarili še več regulativnih obremenitev.

4.1 Očitno je, da proračunska sredstva, ki jih EU nameni podpori dobremu počutju živali (70 milijonov EUR na leto), niso v skladu s podatki o naložbah, ki so potrebne za izvedbo te politike, in zlasti s stroški zakonskih predpisov za sektor živinoreje (po podatkih ocene politike EU za dobro počutje živali 2800 milijonov EUR). V predlagani strategiji ni konkretnih in realističnih ukrepov, ki bi rešili težave, povezane z naraščanjem stroškov in pomanjkanjem pomoči pri izvajanju.

4.2 Za izboljšanje konkurenčnosti proizvajalcev je treba okrepiti sinergije politike EU za dobro počutje živali in skupne kmetijske politike. EU mora v okviru SKP po letu 2013 sprejeti uravnoteženo stališče o dobrem počutju živali. Živinorejcem in nosilcem dejavnosti je treba zagotoviti možnost dostopa do ukrepov pomoči, ki vključujejo zadostna proračunska sredstva za izvajanje politike EU za dobro počutje živali. Upoštevati bo treba gospodarske posledice z vidika dodatnih stroškov za proizvajalce, prav tako pa bo treba predvideti zadostno podporo njihovim prihodkom prek cenovne in tržne politike in/ali neposrednih pomoči.

4.3 EESO se strinja, da je poenostavitev zakonodaje potrebna. Ustrezen razvoj zakonodaje bo spodbudil izvajanje politike EU za dobro počutje živali. Zato je treba pri prihodnjih ukrepih v okviru politike EU za dobro počutje živali preučiti učinek predlaganih ukrepov, po potrebi pa tudi tveganje izgube proizvodne strukture, ki ga pomeni posamezen ukrep, ter potrebna izravnalna izplačila v primeru njihovega izvajanja, prav tako pa je treba upoštevati pomen, ki ga imata v EU zdravje in varstvo potrošnikov.

4.4 Vključitev znanstvenih kazalnikov, ki temeljijo na rezultatih in ne proizvodnih dejavnikih, bo omogočila poenostavitev in prožnost, ki sta potrebni za povečanje konkurenčnosti rejcev živine v EU, če bodo upoštevane socialno-gospodarske posledice in bodo kazalniki odražali splošno stanje kmetijskih gospodarstev in ne posameznih dejstev. Kazalnike je treba razvijati v sodelovanju z nosilci dejavnosti, biti morajo razumljivi, praktični in enostavni za uporabo ter ne smejo ustvarjati dodatnih stroškov za kmetijsko gospodarstvo. Uporabni morajo biti za različne vrste in proizvodne sisteme ter enostavno razložljivi in ponovljivi (nesubjektivni, tj. neodvisni od človeškega zaznavanja dobrega počutja živali).

4.5 Kot referenca so zanimive dejavnosti v okviru projekta Welfare Quality, vendar je treba kazalnike dobrega počutja živali izboljšati in poenostaviti, da jih bo mogoče uporabljati na kmetijskem gospodarstvu. Razlago in uporabo meril je treba uskladiti v različnih državah članicah, da se v vsakem primeru zagotovi njihova veljavnost in izvedljivost njihove uporabe.

4.6 Eden od izzivov te strategije je izboljšati usklajevanje, sledljivost, preglednost in komuniciranje na področju dobrega počutja živali v EU, tako da se omogoči sodelovanje uprav, socialno-gospodarskih akterjev in potrošnikov, kar bo izboljšalo razumevanje, zagotovilo ustrezne informacije in pravilno uporabo standardov. Referenčni centri lahko imajo in morajo imeti vodilno vlogo pri doseganju tega cilja. Njihova dejavnost mora poleg že navedenih v dokumentu (podpora organom, usposabljanje in razširjanje) vključevati tudi usklajevanje, nadzor in izmenjavo informacij. Izkoristiti je treba obstoječe strukture, da se ne ustvarjajo dodatni stroški.

4.7 Referenčni centri lahko tudi ocenjujejo in vrednotijo praktično uporabo standardov dobrega počutja živali. Znanstvene raziskave je treba povezati z uporabnimi raziskavami za oblikovanje priporočil. Z vidika dela, ki sta ga opravila znanstveni odbor GD SANCO in Evropska agencija za varnost hrane na področju zdravja in dobrega počutja živali, mora ta mreža usklajevati preskušanje novih tehnik ter oceniti vpliv standardov dobrega počutja živali. Nosilci dejavnosti v sektorju v veliki meri prispevajo k uporabnim raziskavam. Imeti morajo pomembno vlogo v prednostnih zakonodajnih in raziskovalnih nalogah, ki jih financira EU na področju dobrega počutja živali.

4.8 Ocena politike EU za dobro počutje živali priporoča, „da se pripravi načrt zavez z zainteresiranimi stranmi za vsak vidik politike EU za dobro počutje živali …“ in „da se v soglasju z interesnimi skupinami ovrednoti potreba po razvoju novih oblik zavez na dolgi rok …“. Pristojni organi in zadevni nosilci dejavnosti morajo oblikovati načrte, da se omogoči postopna uvedba standardov pred obveznim rokom ter olajšata predhodno usklajevanje in reševanje težav. Prav tako je treba vključiti ukrepe naknadnega nadzora in kontrole kot tudi usposabljanje in obveščanje nosilcev dejavnosti in pristojnih v državah članicah za ustrezno uvedbo standardov.

4.9 Ključnega pomena je podpora mednarodnemu sodelovanju za povečanje konkurenčnosti proizvodov EU. Za to je treba v strategiji 2012–2015 opredeliti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da bo dobro počutje živali vključeno v dvostranske trgovinske sporazume, o katerih se pogajata EU in STO. Medtem pa je treba upoštevati naslednje:

4.9.1 Ocena določa, da je treba vzpostaviti mehanizme za pomoč sektorjem v EU, ki so najbolj izpostavljeni uvozu ali morebitni izgubi tržnega deleža, ter zlasti sektorju jajc in jajčnih proizvodov. Strategija ne predlaga rešitev v primeru izgube konkurenčnosti glede na uvoz iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo enakih proizvodnih standardov kot EU.

4.9.2 EU mora del sredstev za sodelovanje nameniti usposabljanju organov, podjetnikov in zaposlenih v tretjih državah na področju dobrega počutja živali.

4.10 Pripraviti je treba komunicijsko strategijo, ki bo upoštevala vidike, navedene v oceni politike EU za dobro počutje živali. Vanjo bo treba vključiti resen in objektiven načrt usposabljanja, obveščanja in komuniciranja, ki se začne že v šoli, da bodo tako sedanje kot tudi prihodnje generacije potrošnikov poznale visoke standarde dobrega počutja živali, ki jih določa politika EU za dobro počutje živali, pri čemer mora biti prvi korak storjen v okviru obstoječe zakonodaje. To bo potrošnikom omogočilo odločitve o nakupu, ki bodo temeljile na resničnih informacijah o dobrem počutju živali.

4.10.1 Ključno je, da pri teh nalogah sodelujejo zanesljivi in priznani viri (kot je mreža referenčnih centrov), da potrošnik lahko spozna in ceni prednosti politike EU za dobro počutje živali kot tudi proizvodne stroške v skladu z evropskim modelom.

4.10.2 Obveščanje potrošnika o dobrem počutju živali se ne sme omejiti na označevanje ali oglaševanje proizvodov, temveč mora vključevati kampanje sektorskih organizacij in institucij za razširjanje informacij o prizadevanjih in učinku proizvodnih stroškov. Mehanizmi in skladi za spodbujanje kmetijsko-živilskih proizvodov na notranjem trgu so primerni instrumenti za obveščanje o politiki EU za dobro počutje živali.

4.11 Poleg ukrepov, ki so opredeljeni v predlogu Komisije, je treba obravnavati tudi druge ukrepe, ki so prav tako pomembni in vključeni v oceno politike EU za dobro počutje živali, v kateri je navedeno: „Zagotavljati ustrezno povečanje finančnih sredstev politike EU za dobro počutje živali v naslednjem obdobju, in sicer v skladu s potrebami politike in da se zadovoljijo potrebe, navedene v tej oceni. Te vključujejo pomoč za praktično izvedbo in uporabo nove zakonodaje“.

4.11.1 Negativni učinek politike za dobro počutje živali na konkurenčnost je ena od glavnih ovir za uporabo standardov in za ohranitev rasti in delovnih mest na podeželju, zlasti zaradi težav proizvajalca, da bi višje proizvodne stroške (in dodano vrednost) prenesel na naslednje člene v prehrambeni verigi. V strategiji ni govora o tem, kako odpraviti pomanjkljivosti v delovanju prehrambene verige ali protikonkurenčni učinek standardov na kanale ali trge, ki niso maloprodajni (gostinstvo, industrija, izvoz).

4.11.2 Kar zadeva sredstva za razvoj podeželja, so ključna vprašanja naslednja:

4.11.3 Prav tako mora biti politika za dobro počutje živali skladna z drugimi področji, kot so okolje, zdravje živali in trajnost, vključno s konkurenčnostjo, ki morajo biti med seboj tesno povezana, pri tem pa je treba upoštevati tudi prednosti za potrošnike, zaposlene in podjetnike. Te točke je treba vključiti v dokument strategije.

4.12 Glede na željo po poenostavitvi, ki je izražena v strategiji 2012–2015, in namen priprave standarda, ki bo vseboval zakonsko podlago za dobro počutje živali različnih vrst in proizvodnih sistemov, v tem trenutku ni primerno uvajati novih zakonodajnih smernic ali krepiti obstoječih, dokler ne bo določeno, v kakšni smeri je treba napredovati in ali je v opredeljeni usmeritvi treba upoštevati vodne ali druge vrste živali ali ne.

4.13 Glede občutljivega vprašanja obrednih zakolov želi Odbor ob tej priložnosti poudariti svoje stališče iz mnenja (1), da izjema za obredne zakole ni v skladu s splošnim ciljem [izboljšanjem zaščite živali]. Inovativna tehnologija, kot je naprava za nadzor postopka omamljanja (Stun Assurance Monitor), omogoča osebam, ki želijo opraviti zakol po vnaprejšnjem omamljanju z električnim tokom v skladu s predpisi halal, da natančno nadzirajo, s kakšnim električnim nabojem omamijo žival. S tem zagotovijo, da je žival pred zakolom ustrezno omamljena, a še vedno živa. Nadzorna naprava zabeleži vsakršno omamljanje in napetost, ki je bila pri tem uporabljena. Naprava je pomemben prispevek k dobrobiti živali. Poleg tega bi uvedba sistema označevanja metode zakola spodbudila uporabo naprave za nadzor postopka omamljanja. Pomembno je, da Komisija dejavno podpira raziskave na področju sistemov, ki prepričajo verske skupine, da se zatečejo k omamljanju.

V Bruslju, 23. maja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON