31.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/39


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o partnerstvu na področju raziskav in inovacij

(COM(2011) 572 final)

2012/C 229/07

Poročevalka: Renate HEINISCH

Evropska komisija je 21. septembra 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o partnerstvu na področju raziskav in inovacij

COM(2011) 572 final.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. maja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 481. plenarnem zasedanju 23. in 24. maja 2012 (seja z dne 23. maja) s 191 glasovi za, 2 glasovoma proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO je enako kot Komisija mnenja, da imajo partnerstva več prednosti in da bi lahko njihove možnosti še bolj izkoristili. Odbor zato izrecno pozdravlja pobudo Komisije, da v okviru vodilne pobude Unija inovacij utemelji in spodbuja evropska partnerstva za inovacije, katerih cilj je zagotoviti večjo učinkovitost evropskega raziskovalnega in inovacijskega cikla ter skrajšati rok za novosti na trgu.

1.2   Da bi zagotovili dolgoročno trajanje in trajnostni vpliv partnerstev, je treba ustvariti okvirne pogoje za uspešno soočanje z izzivi na področju vodilnih struktur, financiranja in izvajanja.

1.3   Kot osnovni predpogoj morajo biti partnerstva enostavna, prožna, vključujoča in odprta, usmerjevalne skupine morajo biti reprezentativne in uravnotežene ter odnosi med obstoječimi pobudami in instrumenti že od začetka razjasnjeni.

1.4   EESO poudarja pomen socialnih inovacij kot ključnega instrumenta za oblikovanje okolja, prijaznega inovacijam, da bi podjetja, javni sektor, socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe spodbudili k medsebojnemu sodelovanju, s čimer bi ti povečali svoje inovacijske zmogljivosti in učinkovitost.

1.5   Za nadaljnji razvoj koncepta partnerstva sta potrebna pojasnitev in nenehno preverjanje odnosa med evropskimi partnerstvi za inovacije in drugimi političnimi pobudami (točka 2.3.2 sporočila).

1.6   Potrebno olajšanje usklajenega izvajanja in financiranja evropskih in nacionalnih programov za bolj učinkovito soočanje z družbenimi izzivi (točki 3.1.3 in 3.3.3 sporočila) bi moralo vključevati prilagoditev nacionalnih upravnih postopkov, nacionalnih smernic za dodeljevanje pomoči in pogojev za financiranje držav članic.

1.7   Odbor poleg tega priporoča, da se obstoječi viri tesneje združijo, različne možnosti sofinanciranja oziroma financiranja dodelijo na preglednejši, jasnejši in tematsko ustreznejši način, se ciljno usmerjeno uporabijo ter da se zagotovi centralno in sistematično obveščanje v zvezi s tem.

1.8   Odbor priporoča tudi vključitev vseh akterjev in pobud na nacionalni in evropski ravni, ki lahko prispevajo k ustreznim in rednim spremljevalnim ukrepom in vzdržnosti partnerstev ter k izvajanju njihovih rezultatov.

1.9   Da bi povečali privlačnost Evrope za globalne akterje, je treba nadalje podpirati vključevanje tretjih držav v partnerstva za raziskave in inovacije.

1.10   Na podlagi dosedanjih izkušenj s partnerstvi je treba pojasniti, katera oblika in stopnja zavezanosti sta potrebni, da bi po eni strani zagotovili prožnost, odprtost in inovativnost, po drugi strani pa dolgoročna in stabilna partnerstva ter dosegli trajnostni vpliv.

1.11   Da bi privarčevali pri človeških in finančnih virih ter času, si je treba v prihodnje prizadevati za višjo stopnjo učinkovitosti. V ta namen je treba ukrepe bolje usklajevati, redno ocenjevati in dosledno izvajati.

1.12   Predvideti je treba močno povezanost z akterji na nacionalni, lokalni in regionalni ravni, da bi upoštevali nacionalne in regionalne posebnosti. Obenem je ne bi smeli zanemarjati pomena globalne razsežnosti trenutnih izzivov.

2.   Sporočilo Komisije

2.1   Sporočilo Komisije o partnerstvu na področju raziskav in inovacij (1) obravnava nalogo, da se obstoječi viri za raziskave in inovacije tako optimizirajo, da bo mogoče tudi glede na trenutno gospodarsko in finančno krizo uresničiti Evropski raziskovalni prostor do leta 2014, Unijo inovacij, Evropsko digitalno agendo in druge vodilne pobude strategije Evropa 2020 (2).

2.2   Komisija se s svojim sporočilom vrača h konceptu partnerstev, katerih pomen kot sredstvo za združevanje moči je bil izpostavljen v sporočilu Komisije o Uniji inovacij iz oktobra 2010 (3). Partnerstva naj bi združila javne akterje na evropski in nacionalni ravni v javno-javnih partnerstvih in javno-zasebnih partnerstvih (4), da bi se spoprijeli z velikimi družbenimi izzivi in okrepili konkurenčni položaj Evrope.

2.3   Da bi dosegli skupno stališče glede morebitnega prispevka partnerstev na področju raziskav in inovacij k pametni in vključujoči rasti v Evropi, so bili v okviru sedmega okvirnega programa (FP7), programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), Evropskega raziskovalnega prostora in političnega okvira Unije inovacij razviti in preizkušeni modeli partnerstev.

2.4   Komisija v svoji skupni oceni sklepa, da imajo partnerstva več prednosti in da bi lahko njihove možnosti še bolj izkoristili.

2.5   Evropska partnerstva za inovacije lahko oblikujejo splošni okvir za različne modele partnerstev, tako da združijo vse pomembne akterje raziskovalnega in inovacijskega cikla, ki pokrivajo tako ponudbo kot povpraševanje ter spodbujajo politična prizadevanja za dogovorjene ukrepe. Partnerstva so poleg tega učinkovita metoda za močnejše vključevanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) v raziskave in inovacije.

2.6   Vendar pa partnerstva ne delujejo samodejno. Da bi zagotovili njihovo dolgoročno trajanje in trajnostni vpliv, je treba ustvariti okvirne pogoje za uspešno soočanje z izzivi na področju vodilnih struktur, financiranja in izvajanja, ki so povezani s partnerstvi.

2.7   Na podlagi rezultatov različnih partnerstev so bili že pripravljeni pomembni zaključki za oblikovanje partnerstev in rešitve za navedene izzive (5).

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Za prihodnji razvoj držav članic Evropske unije so največji izziv demografske spremembe, podnebne spremembe ter spremembe v industriji, gospodarstvu in na trgu dela zaradi globalizacije. Za obvladovanje izzivov so potrebna skupna prizadevanja, vključevanje vseh možnih akterjev in centralno usklajevanje ustreznih ukrepov. Izzive je treba nujno obravnavati ob součinkovanju raziskav, znanstvenih in tehnoloških inovacij ter socialnih inovacij.

3.2   Centralno usklajevanje je potrebno tudi pri združevanju virov, oblikovanju ustreznega proračuna in dodeljevanju sredstev, tako da se priložnosti, ki so prav tako povezane z demografskimi spremembami in globalnimi izzivi, učinkovito izkoristijo za namene raziskav in inovacij.

3.3   EESO zato izrecno pozdravlja pobudo Komisije, da v okviru vodilne pobude Unija inovacij (6) utemelji in spodbuja evropska partnerstva za inovacije, katerih cilj je zagotoviti večjo učinkovitost evropskega raziskovalnega in inovacijskega cikla ter skrajšati rok za novosti na trgu (7).

3.4   Na podlagi analize modelov partnerstev, preizkušenih v okviru sedmega okvirnega programa (FP7 (8)), programa za konkurenčnost in inovacije (CIP (9)), Evropskega raziskovalnega prostora (10), političnega okvira Unije inovacij (11) ter pilotnega projekta evropskega partnerstva za aktivno in zdravo staranje (AHA), so bili že pripravljeni prvi sklepi za oblikovanje partnerstev (12).

3.5   K sklepom sodi to, da morajo biti partnerstva enostavna, prožna, vključujoča in odprta, usmerjevalne skupine morajo biti reprezentativne in uravnotežene ter odnosi med obstoječimi pobudami in instrumenti že od začetka razjasnjeni. Poleg tega potrebujejo partnerstva za dolgoročen in stabilen razvoj jasne okvirne pogoje v zvezi s strukturami, financiranjem in postopki.

3.6   EESO ceni in podpira prizadevanja Komisije za nadaljnji razvoj navedenih sklepov v konkretne predloge in smernice ter vključitev ustreznih vidikov v program Obzorje 2020. V sporočilu opisani predlogi so potrebni, vendar jih je po mnenju Odbora treba še dopolniti.

4.   Posebne ugotovitve o predlogih Komisije

4.1   Cilji evropskih partnerstev za inovacije

4.1.1   Odbor ceni in podpira cilj iz sporočila Komisije, da se prek evropskih partnerstev za inovacije povežejo preskušena orodja „na strani ponudbe“ (raziskave in tehnologija) in „na strani povpraševanja“ (uporabniki, regulativni organi, standardizacija itd.) (točka 2.3.1). Strinja se s stališčem Komisije, da lahko evropska partnerstva za inovacije združijo osrednje akterje na nacionalni in regionalni ravni iz javnega sektorja in civilne družbe ter okrepijo medsebojno izmenjavo med njimi, s tem pa optimizirajo instrumente, povečajo sinergije in združijo vire, pa tudi spodbudijo inovacije – zlasti socialne inovacije in nove poslovne modele (13) – in okrepijo politična prizadevanja.

4.1.2   Odbor v zvezi s tem poudarja pomen predlogov Komisije, ki temeljijo na sklepih delovnega dokumenta služb Komisije o pilotnem projektu evropskega partnerstva za inovacije o aktivnem in zdravem staranju ter drugih partnerstvih (14). Ponazarjajo, da so za vodilne strukture ter izvajanje in financiranje potrebni jasni okvirni pogoji, tako da se partnerstva za raziskave in inovacije lahko dolgoročno in učinkovito razvijajo.

4.2   Nadaljnji razvoj koncepta partnerstva

4.2.1   Odbor meni, da so za nadaljnji razvoj koncepta partnerstva zlasti pomembne naslednje točke, v zvezi s katerimi predlaga posamezne dopolnilne vidike.

4.2.2   Pojasnitev odnosa med evropskimi partnerstvi za inovacije in drugimi političnimi pobudami (točka 2.3.2 sporočila) – ta odnos je treba nenehno preverjati in izpostaviti zlasti pri novih evropskih partnerstvih za inovacije.

4.2.3   Vključitev vseh akterjev, ki lahko zagotovijo primerno nadaljnje ukrepanje na regulativni ravni (točka 2.3.2) – pri tem je treba opredeliti in upoštevati vloge in potrebe različnih akterjev v inovacijskem procesu. Enako pomembno je, da se ukrep lahko tudi preneha izvajati, bodisi če uspešno doseže svoj cilj bodisi če se sčasoma izkaže za neučinkovit.

4.2.4   Olajšanje usklajenega izvajanja in financiranja evropskih in nacionalnih programov za bolj učinkovito soočanje z družbenimi izzivi (točka 3.1.3) – po mnenju Odbora sodi k temu vidiku tudi največja možna prilagoditev nacionalnih smernic za dodeljevanje pomoči in pogojev financiranja. Nujnost medsebojne prilagoditve nacionalnih upravnih postopkov držav članic se omenja že v sporočilu Komisije (točka 3.3.3).

4.3   Trenutna partnerstva na področju raziskav in inovacij

4.3.1   Modeli partnerstev so bili razviti in preizkušeni v okviru FP7, CIP, Evropskega raziskovalnega prostora in političnega okvira Unije inovacij (15).

4.3.2   K trenutnim skupnim pobudam sodijo zlasti evropsko partnerstvo za inovacije za aktivno in zdravo staranje (EIP AHA) (16), Evropska digitalna agenda (17), pobuda za skupno načrtovanje Daljše in bolj zdravo življenje – možnosti in izzivi demografskih sprememb (MYBL) (18) ter načrtovani program Obzorje 2020 (19).

4.3.3   Če se želimo izogniti razdrobljenosti trga in podvajanju dela, je nepogrešljiva vključitev nadaljnjih pomembnih akterjev in pobud na nacionalni in evropski ravni. Partnerstva za raziskave in inovacije ali vsaj sinergije se na primer ponujajo v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 (20), programa SZO za okolja, prijazna starejšim (WHO Age-friendly Environments Programme) (21) in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (22).

4.3.4   Poleg tega je treba v večji meri upoštevati ustrezno pripravljalno delo drugih akterjev na nacionalni in evropski ravni. Sem sodijo na primer različni programi in pobude GD SANCO, Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) (23) in Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) (24).

4.3.5   EESO poleg tega poudarja pomen partnerstev pri povečevanju privlačnosti Evrope kot globalnega partnerja na področju raziskav in inovacij. Partnerstva s povečanjem obsega in področja uporabe prispevajo h krepitvi učinkovitosti in uspešnosti naložb v raziskave v Evropi za globalne akterje (25). EESO podpira nadaljnji razvoj partnerstev v tej smeri.

4.3.6   Osrednjega pomena za trajnost na področju raziskav in inovacij je poleg strukturnih okvirnih pogojev usmerjevalna in vzdržna skupna vizija. Po mnenju Odbora je treba zato poleg vseh možnih akterjev, predstavnikov civilne družbe in starejših, v partnerstva vključiti zlasti tudi socialne partnerje in mlade oziroma njihove zastopnike, da bi si zagotovili njihovo aktivno podporo pri trajnostnem razvoju in izvajanju.

4.3.7   Inovacije ne nastajajo nujno kot rezultat linearnega procesa, temveč z mreženjem in povezovanjem sektorjev, sistemov in konceptov. K najpogostejšim dejavnikom, ki na primer prispevajo k inovacijam na področju storitev, sodijo družbene strukturne spremembe, nove potrebe strank in odziv podjetij na takšne spremembe. Takšne dejavnike je treba upoštevati zlasti v zvezi s socialnimi inovacijami.

4.4   Dodatni dopolnilni predlogi

4.4.1   Financiranje in izvajanje – v zvezi s točko 3.2 sporočila Komisije

4.4.1.1   Za dolgoročno trajanje partnerstev je nepogrešljiv zanesljiv okvir financiranja. Predlogi Komisije za poenostavitev usklajevanja obstoječih instrumentov financiranja na evropski in nacionalni ravni so v tem pogledu zelo dragoceni in jih je treba nujno naprej razvijati.

4.4.1.2   Zaželeno bi bilo, da bi se različne možnosti sofinanciranja oziroma financiranja dodelile na preglednejši, jasnejši in tematsko ustreznejši način, da bi lahko načrtovanje in izvajanje pobud utemeljili na trdni osnovi. Odbor zato priporoča močnejše združevanje obstoječih virov, njihovo ciljno usmerjeno uporabo ter centralno in sistematično obveščanje o tem.

4.4.2   Pojasnitev obveznosti prihodnjih partnerstev

Dosedanja partnerstva v smislu njihove obveznosti segajo od ohlapnega sodelovanja pri določenih prednostnih temah do obvezujočih, vendar časovno in finančno omejenih pritrditev posameznih partnerjev, pa vse do dolgoročne zavezanosti vseh akterjev določenega partnerstva. V zvezi s programom Obzorje 2020 je treba na podlagi dosedanjih izkušenj pojasniti, katera oblika in stopnja obveznosti sta potrebni, da bi po eni strani zagotovili prožnost, odprtost in inovativnost, po drugi strani pa dolgoročna in stabilna partnerstva, da bi dosegli trajnostni vpliv.

4.4.3   Izvajanje

Partnerstva za raziskave in inovacije bi morala biti osredotočena na hitro in dosledno izvajanje ukrepov, ki so ocenjeni kot ustrezni. Zato je treba okrepiti sodelovanje znanosti in prakse ter pristop usmeritve na uporabnike in njihovo vključevanje v partnerstva za inovacije. Da ne bi po nepotrebnem zapravljali človeških in finančnih virov, bi si bilo treba v prihodnje prizadevati za višjo stopnjo učinkovitosti in bolje usklajevati ukrepe, jih skladno s točno določenimi merili nenehno ocenjevati in dosledno izvajati.

4.4.4   Intelektualna lastnina

Pri sodelovanju več akterjev pri enem projektu ali v partnerstvu je vprašanje intelektualne lastnine v povezavi s skupnimi dosežki pomemben vidik. Tudi za prihodnja partnerstva za inovacije je treba že takoj na začetku zagotoviti pravične rešitve tega vprašanja, tako da vsi sodelujoči, tudi vključeni končni uporabniki, dobijo ustrezen delež finančne podpore in morebitnega kasnejšega dobička.

4.4.5   Umestitev na regionalni ravni

Partnerstva se morajo vedno uresničevati in izkazovati v konkretnih okvirih. Tesno povezovanje z akterji na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter upoštevanje nacionalnih in regionalnih posebnosti je močno priporočljivo zato, ker se pogoji tako znotraj držav članic kot med njimi zelo razlikujejo. Vendar pa ob takšni usmeritvi, navezani na konkreten okvir, ne bi smeli zanemarjati pomena globalne razsežnosti trenutnih izzivov.

4.4.6   Primeri dobre prakse

4.4.6.1   Kot modele uspešnih partnerstev je treba zbrati in predstaviti uspešna obstoječa partnerstva. EESO predlaga, da se dosedanji načini razširjanja dopolnijo na primer prek spletne strani CORDIS, denimo z lastnim spletnim mestom ali letnimi prireditvami z nagradami za najuspešnejša partnerstva.

4.4.6.2   Enako koristno bi bilo morda tudi izvedeti razloge za neuspeh partnerstva in se iz tega učiti. Odbor zato priporoča, da se zbirajo tako vzorni modeli kot tudi neuspešna prizadevanja in njihovi pogoji ter da se o tem aktivno razširjajo informacije.

4.4.7   Vsebinska pojasnitev pojmov

4.4.7.1   Pojmi inovacije, raziskave in partnerstva niso vsebinsko določeni. Medtem ko so bili za partnerstva v sporočilu Komisije že opredeljeni pomembni okvirni pogoji (26) in je bil pojem inovacije pojasnjen v različnih sporočilih in mnenjih (27), do sedaj ni povsem jasno oziroma obstajajo le nekateri primeri tega, na kaj se naj nanašajo prihodnje raziskave. Glede na demografske spremembe in globalne družbene izzive so odlične temeljne raziskave nepogrešljive.

4.4.7.2   Pojasnitve v zvezi s tem bi presegle okvire tega mnenja. Odbor v zvezi s tem pripravlja mnenje na lastno pobudo Osmi okvirni program za raziskave in razvoj: načrti na področju staranja prebivalstva  (28).

4.4.8   Boljše izkoriščanje možnosti

Zlasti staranje prebivalstva je zgleden primer uspešnega sodelovanja medicinsko-tehničnih raziskav in razvoja na eni strani ter družbenega napredka na drugi. Z združitvijo vseh razpoložljivih intelektualnih, finančnih in praktičnih virov se bodo lahko tudi v prihodnje oblikovale velikanske zmogljivosti za soočanje z aktualnimi izzivi.

V Bruslju, 23. maja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON


(1)  COM(2011) 572 final z dne 21.9.2011.

(2)  COM(2010) 546 final. Glej tudi IP/10/225. Evropski svet je junija 2010 sprejel desetletni program, ki je nasledil Lizbonsko strategijo. Cilj je pametna, trajnostna in vključujoča rast ter boljše usklajevanje nacionalnega in evropskega gospodarstva.

(3)  COM(2010) 546 final; glej tudi mnenje EESO, UL C 132, 3.5.2011, str. 39.

(4)  Primeri javno-javnih partnerstev so med drugim ERA-NET, ERA-NET Plus, pobude na podlagi člena 185 in skupno načrtovanje (ang. joint programming – JP). K javno-zasebnim partnerstvom ter partnerstvom na področju raziskav in inovacij sodijo na primer skupne tehnološke pobude (JTI) in internet prihodnosti.

(5)  Glej Delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 1028 final z dne 1.9.2011.

(6)  COM(2010) 546 final z dne 6.10.2010.

(7)  COM(2011) 572 final z dne 21.9.2011.

(8)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1, in UL C 65, 17.3.2006, str. 9.

(9)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15, in UL C 65, 17.3.2006, str. 22.

(10)  COM(2000) 6 final in UL C 204, 18.7.2000, str. 70.

(11)  Glej opombo 6.

(12)  Glej delovni dokument služb Komisije SEC(2011) 1028 final z dne 1.9.2011.

(13)  UL C 132 z dne 3.5.2011, str. 22–25.

(14)  SEC(2011) 1028 final.

(15)  Glej opombo 4. Dober primer javno-javnega partnerstva je skupni program Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (AAL JP) s sredstvi, ki znašajo več kot 600 milijonov EUR. Konkreten primer javno-zasebnega partnerstva je skupna tehnološka pobuda ARTEMIS (vgrajeni računalniški sistemi).

(16)  Glej IP/10/1288.

(17)  Glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200.

(18)  Glej http://www.jp-demographic.eu.

(19)  Okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020); MEMO-11-435. Glej tudi predhodni osnutek mnenja INT/614-615-616-631 v zvezi s programom Obzorje 2020, poročevalec Gerd Wolf.

(20)  Glej http://europa.eu/ey2012/ey2012.jsp?langId=sl.

(21)  Glej http://www.who.int/ageing/age_friendly_cities/.

(22)  Glej http://www.un.org/disabilities/default.asp?id=150.

(23)  Glej http://eit.europa.eu.

(24)  Glej http://ipts.jrc.ec.europa.eu.

(25)  Naj navedemo le dva primera: Kanada je zaradi pobude za skupno načrtovanje na področju nevrodegenerativnih bolezni preusmerila svoja raziskovalna prizadevanja na tem področju k usklajevanju z Evropo in je sedaj partnerka v pilotnem programu o centrih odličnosti; Indija je izrazila zanimanje za sodelovanje pri pobudi za skupno načrtovanje na področju vode.

(26)  Glej med drugim IP/11/1059 in MEMO/11/623 z dne 21. septembra 2011.

(27)  COM(2010) 546 final. Glej tudi UL C 132, 3.5.2011, str. 39.

(28)  Obzorje 2020: načrti na področju staranja (mnenje na lastno pobudo), Glej stran 13 tega Uradnega lista (CESE 1290/2012).