Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri

Evropska komisija je 20. septembra 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 14. marca 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 146 glasovi za, 5 glasovi proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.1 Cilj strategije Komisije Evropa 2020 in njene vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri, je, da evropska gospodarstva postanejo odpornejša in bolj trajnostna z veliko učinkovitejšo rabo vseh naravnih virov. Odbor je že podprl vodilno pobudo in zdaj pozdravlja natančnejše sporočilo Komisije Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, ki določa ključne točke za preoblikovanje gospodarstva in oblikovanje okvira politik, ki so potrebne za začetek tega procesa.

1.2 EESO poziva vse institucije, evropske voditelje, evropska podjetja in socialne partnerje ter evropsko družbo na splošno, naj se povežejo v širokem političnem in družbenem gibanju, podprejo potrebno obsežno preobrazbo ter časovni okvir uporabijo za usmerjanje in spremljanje tega procesa.

1.3 EESO poziva k oblikovanju trdnega mehanizma za usklajevanje na visoki ravni v okviru Komisije in v posameznih državah članicah, ki bo spremljal in spodbujal napredek pri izvajanju ukrepov, predlaganih v časovnem okviru.

1.4 EESO poziva, naj se na ravni držav članic sprejmejo celovite strategije učinkovite rabe virov, vključno z davčnimi reformami, odpravijo nesmiselne subvencije, uvede stroga ureditev proizvodnih standardov ter programov za izobraževanje in razvoj spretnosti in znanj, v tem procesu pa naj polno sodelujejo lokalne in regionalne vlade, podjetja, socialni partnerji, potrošniki ter druge organizacije in državljani. Strategije bi morale vsebovati aktivne politične ukrepe za zagotovitev izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter njihovo vključitev v preoblikovanje podjetij v nova podjetja, ki so gospodarna z viri.

1.5 EESO na ravni EU podpira vse ukrepe, predlagane v časovnem okviru, in poziva, naj se posebna pozornost nameni:

1.6 EESO namerava v polni meri sodelovati z zainteresiranimi stranmi in spremljati napredek na tem ključnem področju ter bo pri tem z veseljem sodeloval tudi z drugimi institucijami.

2.1 Komisija je januarja 2011 objavila dokument z naslovom Evropa, gospodarna z viri, ki je ena od sedmih novih vodilnih pobud, ki sestavljajo strategijo Evropa 2020 (1). S tem naj bi se začel temeljito spreminjati način rabe materialnih virov v vseh sektorjih evropskega gospodarstva z ločevanjem gospodarske blaginje in porabe virov.

2.2 EESO je v svojem mnenju o vodilni pobudi Evropa, gospodarna z viri, pozdravil splošne cilje strategije za učinkovito rabo virov in pozval, naj se strategija vključi v revidirano in posodobljeno različico vsesplošne evropske strategije za trajnostni razvoj (2). EESO je Komisijo pozval, naj zagotovi več informacij o izvajanju posameznih pobud na določenih področjih in izvajanju časovnega okvira.

2.3 Komisija je leta 2011 uvedla številne pobude (3), s katerimi naj bi se spodbujala učinkovita raba virov v posameznih sektorjih. Časovni okvir Komisije za Evropo, gospodarno z viri, združuje vse te dejavnosti. V njem je predstavljena vizija za preoblikovanje gospodarstva, ki jo je treba uresničiti do leta 2050, ključne točke pa do leta 2020. Navedena so tudi področja, na katerih so potrebni nadaljnji ukrepi Komisije in držav članic, da bo možno te cilje izpolniti.

3.1 EESO se strinja s Komisijo, da je zagotovitev učinkovitejše rabe virov ključnega pomena za Evropo in svet. Učinkovitejša raba virov bistveno prispeva k povezovanju stalnih prizadevanj za gospodarsko rast s potrebnim priznanjem, da so zaloge številnih svetovnih naravnih virov omejene in da te omejene zmogljivosti planeta omejujejo stalno rast fizične proizvodnje in porabe. To je tudi bistvenega pomena za omejitev rasti emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter za zaščito biotskih virov in javnih koristi, ki izhajajo iz ekosistemov. Napredek na področju učinkovite rabe virov bi moral biti osrednjega pomena pri upravljanju svetovnih gospodarstev in vodilnih svetovnih podjetij.

3.2 Podjetja vseh vrst se je vedno neposredno spodbujalo k učinkoviti rabi vseh virov v njihovem proizvodnem procesu, da bi bili stroški nižji. V nasprotju s tem pa želijo podjetja z vidika proizvodov potrošnike spodbuditi k čim večji potrošnji, da bi ustvarile čim večji delež prodaje. Če se učinkovita raba virov prepusti običajnemu delovanju trgov, ni mogoče pričakovati preoblikovanja gospodarstva, ki je potrebno za soočenje s pritiski, ki nastajajo zaradi vse hitrejšega povečevanja števila svetovnega prebivalstva, hitrega povečevanja pričakovanj potrošnikov, zlasti v gospodarstvih v vzponu, ter vse večjih težav zaradi izčrpanja naravnih virov in onesnaževanja. Potrebna je nova oblika „trajnostne“ ali „zelene“ rasti, pri čemer rast gospodarske dejavnosti in blaginje ni povezana z večjo rabo virov in jo je dejansko mogoče doseči z manjšo stopnjo rabe virov.

3.3 Vlade in družba v celoti bodo tako morale imeti vodilno vlogo pri zagotavljanju potrebnega obsega in hitrosti preoblikovanja gospodarstva za naslednjo generacijo. Vladni ukrepi so potrebni za:

3.4 Glede na obseg in hitrost preobrazbe bo to gotovo imelo znaten vpliv na trg dela. Podjetja, ki niso gospodarna pri rabi virov ali ki proizvajajo potratne proizvode, bodo izpostavljena pritiskom in bodo morda morala odpuščati zaposlene. Podjetja, ki so gospodarna pri rabi virov in zagotavljajo učinkovite proizvode in storitve, pa bi morala biti po oživitvi gospodarstva uspešna in ustvarjati nova delovna mesta. Države, ki so vodilne pri tem prehodu, bodo najbolj uspešne in konkurenčne v novem svetu omejenih zalog naravnih virov in najbolj uspešne pri ustvarjanju novih delovnih mest v tem novem in okolju prijaznem gospodarstvu.

3.5 Za zagotovitev pravičnega prehoda, ki dejansko ustvarja dobra delovna mesta in prispeva k prekvalifikaciji, bodo morda potrebni aktivni programi usposabljanja in podpore prerazporejanju delovne sile (4). To in drugi vidiki socialne razsežnosti zdaj niso vključeni v časovni okvir in jih je treba nadalje razviti.

3.6 Zagotavljanje učinkovitejše rabe virov v potrebnem obsegu je velik in nujen izziv za vse dele Evrope in vse družbene skupine. Potrebne bodo trdne politične in družbene zaveze na vseh ravneh ter ambiciozen in širok program pobud in ukrepov EU in posameznih držav članic na nacionalni in lokalni ravni.

3.7 Časovni okvir mora zagotoviti okvir za vzpostavitev te vseevropske politične spodbude in navdihujočo vizijo možnih dosežkov. EESO pozdravlja njegov splošni pristop in predlagano vizijo za leto 2050.

3.8 Bistvenega pomena je izvajanje tega okvira. Specifične ključne točke, ki so v časovnem okviru predlagane za leto 2020, so koristna sredstva za povezavo dolgoročne vizije s konkretnejšimi in bolj kratkoročnimi cilji, ki jih je treba začeti uresničevati takoj. Veliko pa je treba še storiti glede preoblikovanja gospodarske politike, industrijskih strategij in naložbenih tokov, ki so potrebni za uresničitev časovnega okvira. Komisija je preobrazbo na podlagi učinkovite rabe virov opredelila kot zelo pomembno, Svet za okolje pa je to delno podprl (Sklepi Sveta ministrov za okolje z dne 19. decembra 2011). Za učinkovito izvedbo preoblikovanja gospodarstva bosta potrebni polna podpora in zavezanost vseh služb Komisije in vlad držav članic. Spodbujanje učinkovite rabe virov mora biti višje na lestvici prednostnih nalog voditeljev vlad in Sveta EU v vseh njegovih sestavah, pri čemer morajo vsi sektorji dejavno in stalno podirati tako splošno vizijo kot ukrepe, potrebne za dosego te vizije, ter pokazati odločenost za izpolnitev opredeljenih ključnih točk.

3.9 Razumevanje potrebe po učinkoviti rabi virov je treba tudi v veliko večjem obsegu približati podjetjem in organizacijam civilne družbe vseh vrst ter širši javnosti in potrošnikom ter ga aktivno podpreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z vzpostavitvijo struktur dialoga kot pomoč v prehodnem obdobju (5).

3.10 Časovni okvir se bo uveljavil ali pa propadel glede na svojo zmožnost spodbuditi večjo politično odločnost in zavezanost za dosego učinkovitejše rabe virov. Privesti mora do dejanskih sprememb v samem bistvu gospodarskega upravljanja. Potreben je centralno usklajen mehanizem spremljanja, da se spodbudijo posamezne pobude, ki so že opredeljene v časovnem okviru, premagajo morebitne ovire za te pobude ter upravičijo nadaljnji ukrepi, ko ni pravega napredka pri uresničevanju ciljev.

4.1 Številne evropske države se uspešno začele preprečevati preveliko odvisnost od omejenih zalog fosilnih goriv z razvojem bolj obnovljivih virov energije, zmanjševanjem količine odpadkov, spodbujanjem učinkovitejših stavb in vozil itd. Vendar pa je bil napredek neenakomeren in v nekaterih državah v tem ključnem trenutku obstaja nevarnost zmanjševanja obsega naložb, ker so bile predčasno umaknjene potrebne pobude za spremembe. Odbor priporoča, naj se pozitivne izkušnje in primeri preteklih prizadevanj sistematično zbirajo in razširjajo, da bi čim hitreje dosegli učinke v državah in sektorjih, kjer še ni bilo zaželenega napredka. Bistvenega pomena sta doslednost in stalnost ciljev.

4.2 Države članice morajo prizadevanja za učinkovito rabo virov umestiti v središče svojih nacionalnih gospodarskih strategij in programov ter jih uveljaviti v vseh sektorjih svojih gospodarstev. Po mnenju EESO je treba v vseh državah članicah vzpostaviti mehanizem na visoki ravni za politično usmerjanje in usklajevanje, da se bo v prihodnje napredek dosegal hitreje, bolj enakomerno in dosledneje.

4.3 Uveljavljanje učinkovite rabe virov bo na koncu odvisno tako od sprememb pričakovanj javnosti in povpraševanja potrošnikov kot tudi od sprememb načinov proizvodnje.

4.4 Države članice morajo z oblikovalci mnenj, tudi mediji, vzpostaviti intenziven dialog o tem, kako čim bolje posredovati pomembno sporočilo o učinkoviti rabi virov, da se bodo želje in izbire ljudi sčasoma usmerile v uporabo blaga in storitev, ki se zagotavljajo z učinkovitejšo rabo virov, in ne v proizvode, ki se proizvajajo z nepotrebno in preveliko rabo virov, ter potratne proizvode.

4.5 Učinkovita raba virov bi morala biti pomemben cilj na lokalni in regionalni ravni, pa tudi na nacionalni ravni. Države članice morajo razmisliti o tem, kako čim bolje spodbujati ta cilj v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi vladami.

4.6 V prehodnem obdobju bo treba uporabiti vse instrumente politike, ki jih imajo vlade na voljo. Preoblikovati je treba davčne politike, da bodo kaznovale neučinkovito rabo virov energije in drugih virov ter nagrajevale učinkovitejšo rabo virov. Nevtralne davčne reforme za povečanje obdavčitve goriva z veliko vsebnostjo ogljika in drugih naravnih virov ter spodbujanje zaposlovanja in boljše socialne varnosti bodo imeli bistveno vlogo pri usmerjanju prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, gospodarstvo, ki gospodarno izkorišča vire (6), in ustvarjanje novih delovnih mest (7). Nesmiselne subvencije, ki spodbujajo ali kaznujejo neučinkovito rabo energije in slabo upravljanje drugih virov je treba postopno odpraviti – ta cilj je bil že velikokrat zastavljen, vendar se še vedno ne izvaja učinkovito. Potrebne so stroge zakonske zahteve za učinkovitejšo rabo virov v ključnih sektorjih, kot so gradbeništvo, promet in kmetijstvo. Potrebne so tudi učinkovite politike ravnanja z odpadki za nadaljnje spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov in ponovno uporabo ali recikliranje zavrženih materialov. Izobraževanje, programi javnega obveščanje, razvoj spretnosti in znanj ter inovacije so potrebni, da se to sporočilo prenese v vse dele družbe. Za izvedbo tega bodo potrebni usklajeni in obsežni ukrepi držav članic in EU.

4.7 Države članice bi se morale javno zavezati k javnemu in rednemu poročanju o napredku glede učinkovite rabe virov ter o tem, kako politika in tokovi javnih in zasebnih naložb podpirajo ta prehod. Komisija bi lahko pri tem pomagala z izvedbo analize o različnih metodah, sprejetih v posameznih državah članicah, za spodbujanje učinkovite rabe virov ter obsežne in dosledne uporabe najboljših metod.

5.1 EU ima ključno vlogo pri spodbujanju in podpori ukrepov na ravni držav članic ter pri spodbujanju pobud na evropski ravni, ki bodo podpirale prehod k učinkoviti rabi virov. EESO podpira vse politike in pobude, navedene v časovnem okviru, in daje pripombe na naslednje točke:

Treba bo opredeliti posebne kazalnike napredka pri različnih vidikih učinkovite rabe virov ter zagotoviti, da bodo na voljo zanesljive, dosledne in pravočasne informacije o teh kazalnikih. Po mnenju EESO bi bilo treba v okviru spremljanja beležiti tudi napredek glede:

5.3 EESO pozdravlja predlagano uvedbo novega vodilnega kazalnika produktivnosti virov kot splošnega kazalnika napredka, ki ločuje gospodarsko blaginjo od porabe materialnih virov. Poziva, da se prednost nameni tudi razvoju učinkovitih kazalnikov naravnega in družbenega kapitala ter razpoložljivosti in stanju naravnih virov.

5.4 EESO meni, da predlagane ključne točke glede okolju škodljivih subvencij, biotske raznovrstnosti ter treh ključnih sektorjev prehrane, stanovanj in mobilnosti še niso ustrezno opredeljene in jih je treba nadalje razviti. Načrtu razvoja kazalnikov je treba nameniti večjo pozornost in ustrezne vire, da bo napredek hitrejši.

5.5 Zlasti potrebno je boljše merilo uspešnosti nacionalnih gospodarstev, ki bo pokazalo, kako izboljšave glede učinkovite rabe virov v gospodarstvu pomenijo dejansko izboljšanje splošne blaginje družbe in trajnosti sveta. Po mnenju Odbora je treba dolgoletne študije o boljših kazalnikih, kot je BDP, dokončati in izvajati njihove rezultate, da bo mogoče pravilno izmeriti splošen napredek pri prehodu k učinkovitejši rabi virov in s tem povezanimi izboljšavami glede blaginje in trajnosti (8).

Glede na medsektorsko naravo pobude za učinkovito rabo virov in za zagotovitev, da bo učinkovita raba virov še naprej imela velik politični pomen, je treba to na evropski ravni podpreti s strukturo upravljanja za učinkovito in centralno usklajeno izvajanje z zagotovitvijo ustreznih virov ob javnemu in preglednemu delovanju s čim večjo udeležbo zainteresiranih strani.

5.7 EESO pozdravlja cilj izvajanja pregleda v okviru evropskega semestra za zagotovitev, da bo učinkovita raba virov v središču oblikovanja gospodarske politike v Evropskem svetu in v okviru dialoga na visoki ravni z državami članicami. Po mnenju Odbora mora poročanje temeljiti na natančnih in strogo določenih zahtevah za spremljanje, na podlagi katerih se bo izvedel natančen in posodobljen pregled napredka na področju učinkovite rabe virov. Če pri posameznih temah ne bo doseženega dovolj napredka, bo treba to čim prej ugotoviti in pripraviti popravne ukrepe.

5.8 Odbor izraža nezadovoljstvo, da so očitno države, ki sodelujejo v programu, zaenkrat izvzete iz poročanja v okviru evropskega semestra. Priznati je treba, da imajo te države trenutno specifične težave pri prilagajanju gospodarstva, vendar bi po našem mnenju lahko imele posebne koristi od trdne povezave učinkovite rabe virov z njihovimi programi za oživitev gospodarstva in bi morale biti v celoti vključene v ta vidik evropskega semestra od samega začetka.

5.9 Da bi prispevali k večji javni prepoznavnosti in politični teži tega procesa, EESO poziva, naj se glede nacionalnih poročil, ki so podlaga za pregled v okviru evropskega semestra, izvedeta javno posvetovanje in razprava z zainteresiranimi stranmi vseh vrst v vseh državah ter naj se zainteresirane strani tudi povabijo k sodelovanju in razpravi v okviru vzajemnega dialoga o posameznih nacionalnih poročilih. EESO bi bil lahko koristen forum za redno razpravo z zainteresiranimi stranmi na evropski ravni o napredku pri preoblikovanju gospodarstva in vseh ukrepih, potrebnih za nadaljnjo preobrazbo.

5.10 EESO meni, da se Komisija pri spodbujanju učinkovitega izvajanja na področju učinkovite rabe virov ne bi smela zanašati izključno na postopek evropskega semestra. Bistvenega pomena je, da se vključijo tudi drugi pomembni programi in strategije.

5.11 Evropska strategija za trajnostni razvoj in sedmi okoljski akcijski program

Strategijo za učinkovito rabo virov in strategijo Evropa 2020 je Komisija pravilno opredelila kot pomembna prispevka k vsesplošnemu cilju trajnostnega razvoja. V učinkovito rabo virov niso vključeni vsi vidiki trajnostnega razvoja, zato je pomembno, da se zaradi osredotočanja na to temo ne zanemarijo drugi vidiki trajnostnega razvoja. Na letošnji konferenci ZN o trajnostnem razvoju v Riu bi bilo treba preoblikovanje gospodarstva na podlagi učinkovite rabe virov postaviti v ospredje globalnih prizadevanj za okolju prijaznejše gospodarstvo v vsesplošnem okviru trajnostnega razvoja. Po mnenju EESO bi bilo treba vsesplošno evropsko strategijo za trajnostni razvoj ponovno pregledati in izboljšati v okviru nadaljnjih ukrepov po vrhu v Riu z vključitvijo nacionalnih poročil o trajnostnem razvoju in učinkoviti rabi virov za spremljanje napredka na celotnem področju.

5.12 Komisija je napovedala, da namerava letos oblikovati sedmi okoljski akcijski program za Evropo, Svet pa je Komisijo pozval, naj zagotovi, da bo novi program zasnovan tako, da bo dosežena povezljivost med okoljskimi politikami in načrti ter cilji glede učinkovite rabe virov iz časovnega okvira. To je sicer hvalevreden cilj, ki pa mu je treba zagotoviti več vsebine.

EESO dejavno pripravlja mnenja o večini od 20 posameznih pobud, opredeljenih v strategiji, in močno podpira prizadevanja iz časovnega okvira, da se vse pobude razvijajo istočasno, da bo mogoče doseči čim večji učinek glede izziva učinkovite rabe virov. Vse pobude je treba redno ločeno in skupaj pregledovati za zagotovitev, da skupaj dosegajo načrtovani kumulativni učinek.

5.14 EESO se strinja, da so trije ključni sektorji, ki jih je opredelila Komisija (prehrana, stanovanja, mobilnost), še posebej pomembna področja za spodbujanje učinkovite rabe virov. Po mnenju Odbora je treba kot ključna sektorja obravnavati tudi rabo vode in rabo zemljišča. Pomembno je, da se službe, pristojne za spremljanje splošnega napredka glede učinkovite rabe virov, stalno osredotočajo na te sektorje in tako zagotovijo, da ti dejansko ustrezno prispevajo k spremembam na področju učinkovite rabe virov.

V preteklosti se v okviru strukturnih skladov in drugih programov porabe EU ni dovolj upošteval cilj spodbujanja učinkovite rabe virov. Ob vsakemu pregledu teh programov je treba to priložnost izkoristiti za trdnejšo vključitev učinkovite rabe virov med njihove prednostne naloge in merila. EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je v najnovejših predlogih proračuna Komisija večjo pozornost namenila učinkoviti rabi virov in drugim ciljem iz strategije Evropa 2020. Treba bo zagotoviti, da se ta predlog uveljavi v okviru podrobnejših proračunskih pogajanj.

5.16 Zlasti je treba večji poudarek nameniti obravnavi nesmiselnih subvencij in v zvezi s tem sprejeti proaktivne ukrepe, da se zagotovijo financiranje in inovacije na področju priznavanja pomena naravnega kapitala, razvoj davčnih ukrepov za internalizacijo zunanjih stroškov in določitev višine stroškov, ki jih dejansko ima družba. Specifični ukrepi se nanašajo na številne od 20 pobud in so pomembni tudi za kohezijsko politiko in druga ključna področja razvoja politik.

5.17 Podobno so lahko programi javnega naročanja na evropski in nacionalni ravni učinkoviti instrumenti za spodbujanje učinkovite rabe virov z uporabo učinkovitih standardov za vse blago in storitve, ki se kupujejo, in za uveljavitev te prednostne naloge tudi na začetku dobavne verige. Komisija bi morala ponovno oživiti politične pobude na tem področju, da postanejo zahteve glede učinkovite rabe virov bistven element vseh specifikacij za javna naročila.

Spremembe na področju učinkovite rabe virov, predlagane v časovnem okviru, so zelo pomembne za svet in Evropo. Teh sprememb ni mogoče izvesti samo s tehničnimi sredstvi. Vsi deli družbe morajo v osnovi razumeti in sprejeti potrebo po spremembah, za kar so potrebna skupna prizadevanja.

5.19 Odbor poudarja pomen spodbujanja ozaveščenosti glede pomena učinkovite rabe virov za potrošnike. Odbor Komisijo poziva, naj nadalje preuči, kako se lahko ukrepi na podlagi pobud, na primer trajnostna potrošnja in proizvodnja ter akcijski načrt za trajnostno industrijsko politiko iz leta 2008 (9), najbolje vključijo v nova prizadevanja za učinkovito rabo virov, zlasti kako se lahko prizadevanja za večjo osveščenost potrošnikov glede trajnostnega razvoja in učinkovite rabe virov bolj ambiciozno prenesejo na evropsko raven.

5.20 EESO namerava v polni meri sodelovati z zainteresiranimi stranmi pri spodbujanju učinkovitejše rabe virov. Spremljal bo napredek na tem ključnem področju in bo pri tem z veseljem sodeloval tudi z drugimi institucijami.

V Bruslju, 28. marca 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(4) Mnenje EESO o spodbujanju trajnostnih zelenih delovnih mest v sklopu ukrepov EU na področju podnebnih sprememb in energije, UL C 44, 11.2.2011, str. 110–117.

(8) Mnenje EESO Preko meja BDP – ukrepi za trajnostni razvoj, UL C 100, 30.4.2009, str. 53, in mnenje o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – BDP in več: Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja, UL C 18, 19.1.2011, str. 64.