22.5.2012

Uradni list Evropske unije

C 143/82

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006

(COM(2011) 607 final – 2011/0268 (COD))

2012/C 143/16

Poročevalec: g. VERBOVEN

Soporočevalec: g. CABRA DE LUNA

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta 27. oktobra oziroma 25. oktobra 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006

COM(2011) 607 final - 2011/0268 (COD).

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 25. januarja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 478. plenarnem zasedanju 22. in 23. februarja 2012 (seja z dne 22. februarja) z 217 glasovi za, 5 glasovi proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1. Sklepi in priporočila

1.1 Načela ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti so zapisana v Pogodbah in predstavljajo dva izmed najpomembnejših stebrov vključevanja različnih narodov, državljanov in območij. Evropski socialni sklad (ESS) bo kot glavni evropski finančni instrument za podporo človeškim virom še naprej prispeval k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kakor je določeno v členu 162 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.2 Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija morajo še naprej ostati v središču strategije Evropa 2020. Vsi akterji civilne družbe, tudi tisti, ki opravljajo prostovoljno delo, bi morali biti izrecno navedeni kot ključni dejavnik pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, kot je potrdil tudi Svet v sklepih z dne 3. oktobra 2011 (1).

1.3 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da bi moralo izvajanje prednostnih nalog, financiranih iz ESS, v skladu s členom 10 Pogodbe prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Hkrati bi se moralo podpreti izpolnjevanje vseh obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, zlasti kar zadeva izobraževanje, zaposlovanje in dostopnost.

1.4 Evropski socialni sklad bi moral biti poglavitni instrument za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020, zlasti ciljev, povezanih z zaposlovanjem, izobraževanjem, socialno vključenostjo in bojem proti revščini. Podpirati bi moral politike, ki jih izvajajo države članice na podlagi integriranih smernic in nacionalnih programov reform. EESO meni, da bi bilo treba v nacionalne programe reform med drugim vključiti tudi cilje v zvezi s socialnim vključevanjem najbolj ranljivih skupin prebivalstva, kot so mladi, ženske, migranti, dolgotrajno brezposelni, starejši in invalidi (na ta način bi nacionalne programe reform usmerili v izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov) ter etnične manjšine. Vključiti pa bi bilo treba tudi cilje za uresničitev krovnega cilja iz strategije Evropa 2020, tj. da bi do leta 2020 za 20 milijonov zmanjšali število ljudi, ki jih ogroža revščina.

1.5 Spodbujanje zaposlovanja in socialnega vključevanja (zlasti prek zaposlovanja), predvsem v najbolj ranljivih skupinah prebivalstva, kot so mladi, ženske, migranti, dolgotrajno brezposelni, starejši, invalidi in etnične manjšine, je in mora ostati prednostna naloga ESS v vseh regijah EU. V posameznih državah članicah je treba vsaj 40 % skupnih sredstev ESS nameniti za uresničevanje tematskega cilja "spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev".

1.6 EESO se strinja s spodbujanjem socialnih inovacij in možnosti za podporo projektom na področju socialnega gospodarstva, socialnega podjetništva in socialnih podjetij.

1.7 Povečanje naložb v infrastrukturo, regionalno konkurenčnost in razvoj podjetij je treba dopolniti z ukrepi za ustvarjanje trajnih delovnih mest na področju politike trga dela, izobraževanja in usposabljanja, socialnega vključevanja, prilagodljivosti delovne sile, podjetij in podjetnikov ter upravnih zmogljivosti.

1.8 Evropska strategija zaposlovanja in evropske politike za socialno vključevanje morajo znova postati ena od osrednjih prednostnih nalog Evropske unije, treba pa je sprostiti še več sredstev za ustvarjanje še več in boljših delovnih mest.

1.9 EESO meni, da skupni strateški okvir odraža prednostne naložbe v zvezi s cilji iz strategije Evropa 2020; v njem so natančno navedene prednosti bolj odprtega in dostopnega trga dela, zlasti za najtežje zaposljive (to so mladi, ženske, migranti, dolgotrajno brezposelni, starejši, invalidi, etnične manjšine itd.).

1.10 EESO podpira prispevek ESS k drugim prednostnim nalogam strategije Evropa 2020 – raziskave in inovacije, dostopnost in uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, povečanje konkurenčnosti MSP, varstvo okolja, preusmeritev v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in trajnostna uporaba virov.

1.11 EESO se zavzema za tematsko osredotočenost in dopolnjevanje z drugimi finančnimi instrumenti, ki so že v uporabi, s čimer naj bi dosegli ustrezne in vidne učinke.

1.12 EESO podpira predlog o tem, da bi se vsaj 20 % skupnih sredstev ESS namenilo za uresničevanje tematskega cilja "spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini", s katerim naj bi vključili najtežje zaposljive državljane.

1.13 Načelo partnerstva, ki vključuje ekonomske in socialne partnerje ter organizacije civilne družbe – med drugim so to okoljski partnerji, nevladne organizacije in organi, odgovorni za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji –, je bistveno jamstvo za dobro delovanje ukrepov, povezanih s strukturnimi skladi, zlasti pa z Evropskim socialnim skladom.

1.14 Evropski kodeks ravnanja za izvajanje načela partnerstva mora pojasniti in opredeliti vlogo vsakega partnerja na različnih ravneh, hkrati pa določiti, da je socialni dialog sicer v izključni pristojnosti socialnih partnerjev, vendar pa morajo vsi partnerji, ki so vključeni v člen 5 predloga uredbe o splošnih določbah o skladih (2), imeti zagotovljen dostop do različnih faz izvajanja sklada, vključno z opredelitvijo in izvajanjem operativnih programov, ter imeti na voljo ustrezna finančna sredstva za udeležbo.

1.15 EESO v celoti zavrača predlog Komisije o uporabi finančnih sankcij in spodbud za dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov v povezavi s Paktom za stabilnost in rast.

1.16 Krize ni mogoče premagati zgolj z uporabo strukturnih skladov. Evropa potrebuje drugačno vrsto gospodarskega upravljanja, ki temelji na odgovornem vodenju, stavi na rast in konkurenčnost, daje prednost naložbam v človeške vire in spodbuja pravičnost, kohezijo ter načeli solidarnosti in socialnega vključevanja. Tudi proračun EU je treba preoblikovati v skladu s temi načeli.

1.17 Znesek proračunskih sredstev, dodeljenih Evropskemu socialnemu skladu, mora ostati vsaj enak znesku za zadnje programsko obdobje. Sklad bi moral podpirati tudi sodelovanje državljanov, civilno družbo in osveščanje o skupnih evropskih vrednotah.

2. Ozadje: predloga za večletni finančni okvir EU in kohezijsko politiko v obdobju 2014–2020

2.1 Novi politični okvir za prihodnje desetletje, tj. strategijo Evropa 2020, je Evropski svet potrdil 17. junija 2010.

2.2 Komisija je 29. junija 2011 predstavila predlog proračuna za strategijo Evropa 2020, v katerem je opredelila novo finančno perspektivo EU za obdobje 2014–2020.

2.3 Nato je 6. oktobra 2011 predstavila zakonodajne predloge v zvezi s strukturnimi skladi, vključno z Evropskim socialnim skladom.

2.4 O teh predlogih je bilo organizirano obsežno posvetovanje s civilno družbo in zainteresiranimi stranmi; zaključeno je bilo konec leta. Komisija bo januarja 2012 objavila zadnji sklop predlogov v zvezi s skupnim strateškim okvirom, ki ga bo predložila Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.5 EESO je v zvezi s prihodnostjo Evropskega socialnega sklada 15. marca 2011 sicer sprejel mnenje o prihodnosti Evropskega socialnega sklada po letu 2013 (3). Treba bi bilo preučiti, ali so bili glavni elementi mnenja upoštevani tudi v predlogu za prihodnjo uredbo o ESS, ki je tema tega mnenja.

2.6 Gospodarsko ozadje: za ustrezno analizo nove finančne perspektive je treba opozoriti tudi na splošen kontekst izzivov globalizacije, prihodnjih demografskih in migracijskih vzorcev, predvsem pa globoke gospodarske krize, ki je korenito spremenila načela, na katerih temelji strategija Evropa 2020. Zato je izredno pomembno, da se povečanje naložb v infrastrukturo, regionalno konkurenčnost in razvoj podjetij, zlasti MSP in socialnih podjetij, dopolni z ukrepi za ustvarjanje trajnih delovnih mest na področju politike trga dela, izobraževanja in usposabljanja, socialnega vključevanja, prilagodljivosti delovne sile, podjetij in podjetnikov.

2.7 Cilji in instrumenti iz strategije Evropa 2020 so sicer v bistvu pozitivni, vendar pa jih je treba bolje usmeriti in prilagoditi novim razmeram. To bi bilo treba storiti v okviru urejenega in vključujočega trga dela, ki bi evropskim državljanom, zlasti najtežje zaposljivim (kot so mladi, ženske, migranti, dolgotrajno brezposelni, starejši, invalidi, etnične manjšine itd.), nudil možnosti za trajno in kakovostno zaposlitev v skladu z znanjem in spretnostmi, ki so jih pridobili.

2.8 Pri izvajanju in praktičnih vidikih dostopa do financiranja iz ESS so potrebne številne izboljšave. Predvsem bi bilo treba omejiti birokracijo pred in med izvajanjem operativnega programa z manj strogimi postopki dostopa do financiranja, s pospešitvijo sistema plačil za čim učinkovitejše zmanjšanje finančnih stroškov izvajalcev programov in s poenostavitvijo postopkov obračunavanja in urejanja bilanc. Poleg tega je treba uvesti uporabo načela enotnih stopenj, ki bi bila širša, vendar vseeno izvedljiva.

2.9 EESO meni, da skupni strateški okvir odraža prednostne naložbe v zvezi s cilji iz strategije Evropa 2020; v njem so natančno navedene prednosti bolj odprtega in dostopnega trga dela, zlasti za najtežje zaposljive (kot so mladi, ženske, migranti, dolgotrajno brezposelni, starejši, invalidi, etnične manjšine itd.). Da bi imele manjše nevladne organizacije lažji dostop do skladov, bi bilo treba več uporabljati globalna nepovratna sredstva.

2.10 Evropski socialni sklad bi moral biti poglavitni instrument za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020, zlasti ciljev, povezanih z zaposlovanjem, izobraževanjem, socialno vključenostjo in bojem proti revščini. Podpirati bi moral politike, ki jih izvajajo države članice na podlagi integriranih smernic in nacionalnih programov reform. EESO meni, da bi bilo treba v nacionalne programe reform med drugim vključiti tudi cilje v zvezi s socialnim vključevanjem najbolj ranljivih skupin prebivalstva, kot so mladi, ženske, migranti, dolgotrajno brezposelni, starejši in invalidi (na ta način bi programe usmerili v izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov) ter etnične manjšine. Vključiti pa bi bilo treba tudi cilje za uresničitev krovnega cilja iz strategije Evropa 2020, tj. da bi do leta 2020 za 20 milijonov zmanjšali število ljudi, ki jih ogroža revščina.

2.11 Evropski socialni sklad bi moral podpirati sodelovanje državljanov, civilno družbo in osveščanje o skupnih evropskih vrednotah.

3. Splošne ugotovitve o predlogu prihodnje uredbe o ESS

3.1 Proračun EU je treba okrepiti, zlasti v poglavjih, ki podpirajo gospodarsko rast, socialno kohezijo, inovacije (vključno s socialnimi inovacijami) ter trajnostni razvoj na nacionalni in regionalni ravni.

3.2 EESO ocenjuje, da se bo skupni proračun EU glede na predlog Komisije v vsakem primeru zmanjšal, kljub morebitni uvedbi davka na finančne transakcije in povečanju sredstev za Evropski socialni sklad.

3.3 Regije bi tako kot v sedanjem programskem obdobju prejemale diferencirano podporo v skladu s stopnjo njihovega gospodarskega razvoja. Vendar pa te stopnje razvoja ne bi smeli meriti zgolj na podlagi BDP na prebivalca. Upoštevati bi bilo treba tudi druga merila, med drugim stopnjo brezposelnosti, stopnjo delovne aktivnosti in stopnjo aktivnosti, raven usposobljenosti, stopnjo revščine, raven blaginje in socialne vključenosti ter stopnjo osipa v šolah.

3.4 EESO je pripravljen sprejeti uvedbo nove kategorije regij v prehodu (njihov BDP na prebivalca znaša med 75 in 90 % povprečja EU), vendar le, če se zaradi tega ne bodo zmanjšala sredstva za kategorijo najmanj razvitih regij. Ukrepe za zaposlovanje najtežje zaposljivih skupin prebivalstva (dolgotrajno brezposelnih, mladih, žensk, migrantov, starejših, invalidov in etničnih manjšin) je treba zaradi njihove ranljivosti financirati ne glede na kategorijo regije.

3.5 Strukturni skladi so ključni instrumenti za zmanjšanje razkoraka med stopnjami razvitosti regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, pa tudi razkoraka med različnimi družbenimi skupinami, in sicer v okviru strategije, katere cilj je uresničevanje prednostnih nalog tega, kar imenujemo "pametna, trajnostna in vključujoča rast" v državah članicah, regijah in območjih.

3.6 Samoumevno je, da mora evropska strategija zaposlovanja glede na sedanjo gospodarsko krizo znova postati ena od osrednjih prednostnih nalog Evropske unije, treba pa je tudi sprostiti še več sredstev za ustvarjanje še več in boljših delovnih mest.

3.7 EESO meni, da je Evropski socialni sklad najprimernejši instrument za podporo izvajanju socialnih politik EU, zlasti politikam v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem, socialnim vključevanjem in bojem proti revščini, ter da bi moral to prednostno vlogo ohraniti tudi v strategiji Evropa 2020.

3.8 Naloga ESS ni zgolj izvajanje smernic za trenutno veljavne politike zaposlovanja; večjo vlogo bi moral imeti tudi pri izvajanju socialne agende (4).

3.9 ESS bi moral podpreti politike držav članic v okviru nacionalnih programov reform ter obenem prispevati k uresničevanju drugih pomembnih prednostnih nalog strategije Evropa 2020, kot so povečanje naložb v raziskave in inovacije, izboljšanje konkurenčnosti MSP, preusmeritev v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in trajnostna uporaba virov.

3.10 Glede na trenutne izredne razmere bi bilo treba ESS izjemoma uporabiti tudi za boj proti gospodarski krizi ter za zaščito najbolj prikrajšanih delavcev in državljanov pred njenimi posledicami, po koncu krize pa tudi za podporo, ki bo ljudem omogočila, da se (znova) počutijo varne. Zagotavljati bi moral predvsem podporo – upamo, da zgolj začasno –, za dolgotrajno brezposelne, najtežje zaposljive, mlade, ženske, migrante, starejše, invalide, etnične manjšine itd.

3.11 EESO meni, da bi moral Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v ta namen dopolnjevati Evropski socialni sklad, dolgoročno pa bi ga morda lahko celo vključili vanj. Tako bi se bolj posvetili vprašanju brezposelnosti in olajšali uporabo tega sklada. Zagotoviti je treba tudi usklajenost načel, na katerih temeljita oba sklada, predvsem kar zadeva partnerstvo, še zlasti pa sodelovanje socialnih partnerjev.

3.12 EESO predlaga, da bi pri uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji izkoristili strokovno znanje Evropskega socialnega sklada na področju socialnih vprašanj, saj bi se sklada tako medsebojno dopolnjevala in usklajevala. ESS ima potrebno strokovno znanje, ki mu omogoča, da vloge obdeluje dokaj hitro; na podlagi njegovega pozitivnega mnenja bi bila lahko odobritev proračunskega organa zgolj formalnost.

3.13 EESO ni naklonjen vključitvi kmetov v področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, niti z dodelitvijo večine sredstev, še manj pa upravljanja, kmetijskemu sektorju. SKP in nova rezerva za krize v kmetijstvu bi morali omogočiti učinkovitejšo podporo temu sektorju. Odbor poleg tega želi zagotovilo, da bo imela civilna družba še vedno možnost uporabe in dostop do sredstev ESS za tehnično pomoč (ugotavljamo namreč, da ta v predlogu uredbe o ESS ni posebej omenjena).

3.14 EESO meni, da ima načelo partnerstva pri tem ključno vlogo, saj bi z njim zagotovili ustrezno izvajanje ukrepov, povezanih s strukturnimi skladi EU. V predpisih strukturnih skladov je treba jasno opredeliti načelo partnerstva, namesto da vključujejo zgolj sklicevanje na "sedanja nacionalna pravila in prakse", hkrati pa natančno določiti vlogo vsakega izmed partnerjev na nacionalni in regionalni ravni. Odbor priporoča, da se prizna poseben prispevek civilne družbe pri izvajanju projektov za socialno vključevanje in zmanjševanje revščine (kot je poudarjeno v strategiji Evropa 2020).

4. Posebne ugotovitve in predlogi v zvezi s posameznimi poglavji

4.1 Splošne določbe

4.1.1

EESO podpira pristop, ki temelji na štirih tematskih ciljih v obliki kategorij ukrepov ali prednostnih naložb:

—	spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev;

—	vlaganje v izobraževanje, usposobljenost in vseživljenjsko učenje;

—	spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini;

—	spodbujanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

4.1.2

V posameznih državah članicah je treba vsaj 40 % skupnih sredstev ESS nameniti za uresničevanje tematskega cilja "spodbujanje zaposlovanja in podpora mobilnosti delavcev". EESO podpira predlog o tem, da bi se vsaj 20 % skupnih sredstev ESS namenilo za uresničevanje tematskega cilja "spodbujanje socialne vključenosti in bolj proti revščini", s čimer bi spodbudili socialno vključevanje prek zaposlovanja in usposabljanja, zlasti med najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so mladi, ženske, migranti, starejši, invalidi, etnične manjšine itd., na ta način pa do leta 2020 za najmanj 20 milijonov zmanjšali število revnih.

4.1.3

Spodbujanje zaposlovanja, socialnega vključevanja in izobraževanja je in mora ostati prednostna naloga ESS v okviru strategije Evropa 2020.

4.1.4

ESS mora podpreti teritorialne pakte in lokalne pobude za zaposlovanje, socialno vključevanje in izobraževanje, pa tudi spodbujanje trga z ustanavljanjem novih podjetij, zlasti MSP in socialnih podjetij, predvsem s podpiranjem digitalnega vključevanja, kulture in ustvarjalnosti kot dejavnikov, ki lahko izboljšajo zaposljivost državljanov, pa tudi s sodelovanjem civilne družbe pri odločanju, s podporo civilni družbi in ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah.

4.1.5

EESO se strinja s spodbujanjem socialnih inovacij in možnosti za podporo projektom na področju socialnega gospodarstva, socialnega podjetništva in socialnih podjetij.

4.1.6

EESO odobrava podporo ESS nadnacionalnemu sodelovanju, da se spodbudi vzajemno učenje, s čimer se povečuje učinkovitost politik, ki jih podpira ESS.

4.2 Posebne določbe za načrtovanje in izvajanje – načelo partnerstva

4.2.1

EESO meni, da ima načelo partnerstva ključno vlogo, saj bi z njim zagotovili ustrezno izvajanje ukrepov, povezanih s strukturnimi skladi EU.

4.2.2

V predpisih o strukturnih skladih je treba jasno opredeliti načelo partnerstva, namesto da vključujejo zgolj sklicevanje na "sedanja nacionalna pravila in prakse", hkrati pa natančno določiti vlogo vsakega izmed partnerjev na nacionalni in regionalni ravni. Za to je treba zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva.

4.2.3

Evropski kodeks ravnanja za izvajanje načela partnerstva mora pojasniti in opredeliti vlogo vsakega partnerja na različnih ravneh, hkrati pa določiti, da je socialni dialog sicer v izključni pristojnosti socialnih partnerjev, vendar pa morajo vsi partnerji, ki so vključeni v člen 5 predloga uredbe o splošnih določbah o skladih (5), imeti zagotovljen dostop do različnih faz izvajanja sklada, vključno z opredelitvijo in izvajanjem operativnih programov, ter imeti na voljo ustrezna finančna sredstva za udeležbo.

4.2.4

Partnerji morajo imeti že od vsega začetka dostop do sredstev za tehnično pomoč, da so lahko strateško vključeni v oblikovanje, izvajanje in spremljanje programov strukturnih skladov. Sredstva za tehnično pomoč so izjemno pomembna tudi pri zagotavljanju zastopanja v spremljevalnih odborih, ki opredelijo in izvajajo operativne programe na vseh ravneh, ter pri zagotavljanju, da je tehnična pomoč na voljo morebitnim spodbujevalcem projektov.

4.2.5

Sedanji način posvetovanja s socialnimi partnerji skupaj z državami članicami v okviru Odbora ESS je lahko dober zgled tudi za druge sklade. EESO priporoča, da se v isto platformo vključijo tudi mehanizmi za sodelovanje vseh partnerjev iz člena 5 uredbe o splošnih določbah o skladih.

4.2.6

Podpora sodelovanju socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, zlasti nevladnih organizacij, pri ukrepih, ki jih podpira ESS, ne bi smela biti omejena zgolj na najrevnejše regije in/ali regije v okviru Kohezijskega sklada, pač pa bi morala vključevati vse države članice in regije EU.

4.2.7

EESO meni, da bi bilo treba 2 % skupnih sredstev ESS nameniti za podporo sodelovanju socialnih partnerjev, nadaljnja 2 % pa sodelovanju drugih partnerjev iz člena 5 uredbe o splošnih določbah pri ukrepih, ki jih podpira ESS.

4.3 Posebne določbe v zvezi s postopki, uporabo in pogojevanjem

4.3.1

EESO se strinja, da bi bilo treba bolje usklajevati sredstva ter izboljšati njihovo ocenjevanje, uporabo in rezultate njihove uporabe.

4.3.2

EESO podpira tudi vse ukrepe za omejitev in preusmeritev prednostnih nalog strukturnih skladov, zmanjšanje upravnih stroškov in bremen ter pospešitev porabe in plačil.

4.3.3

Zato je treba določiti kazalnike za uporabo, ravno tako pomembna pa so tudi merila v zvezi s količino in kakovostjo. Mednje sodijo ocena rezultatov glede na učinkovitost sprejetih ukrepov in kakovost novih delovnih mest ter seznam uvedenih pozitivnih ukrepov za zagotavljanje socialnega vključevanja.

4.3.4

EESO ima kljub temu resne pridržke v zvezi s pristopom, ki dodeljevanje sredstev brez izjeme povezuje z rezultati. Rezultati v okviru politike zaposlovanja ali bolj splošno na področju socialne politike so težje merljivi in manj očitni kot na primer v okviru prometne politike. Še zlasti to drži, če je pristop omejen zgolj na trde (kvantitativne) gospodarske rezultate, kot so delovna mesta; namesto tega bi bilo treba spodbujati opredelitev ustreznih rezultatov za tiste, ki jim je najtežje pomagati, na primer kar zadeva razdaljo potovanja, ter t. i. mehke rezultate (povezane s kakovostjo), vključno s prostovoljnim delom. Še več, če je dodeljevanje sredstev povezano z rezultati, je večja verjetnost, da bodo ljudje, ki so najtežje zaposljivi in imajo tako najmanj možnosti, da v kratkem času dosežejo "pozitivne" rezultate, imeli zgolj omejen dostop do sredstev ali pa jih sploh ne bodo mogli pridobiti. Glede na navedeno in da bi bilo mogoče oceniti rezultate programov, ki jih sofinancira ESS, je izredno pomembno, da so v uredbi o ESS predlagani ustrezni "skupni kazalniki učinka in rezultatov o udeležencih", iz katerih bodo razvidne te težave in kompleksnost uporabe.

4.3.5

V uredbo o ESS je treba med skupne kazalnike učinka za subjekte vključiti število partnerskih projektov, med skupne kazalnike dolgotrajnejših rezultatov o udeležencih pa udeležence, ki jim je uspelo zmanjšati stopnjo socialne odvisnosti.

4.3.6

Pogoji, ki urejajo uporabo evropskih skladov, morajo biti usmerjeni predvsem v izbrane, učinkovite cilje, kar pa ne bi smelo pomeniti sankcij za najmanj razvite države članice; oblikovani bi morali biti tako, da bi podpirali tako gospodarsko rast in rast zaposlovanja kot tudi socialno kohezijo.

4.3.7

EESO v celoti zavrača predlog Komisije o uporabi finančnih sankcij in spodbud za dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov v povezavi s Paktom za stabilnost in rast. S takimi sankcijami bi kaznovali že tako šibke države članice, regije in območja.

4.3.8

Evropska solidarnost še ni dovolj razvita in nespoštovanje makroekonomskih zavez bi jo ogrozilo. Najbolj ranljivi narodi in družbene skupine v Evropski uniji bi tako postali še revnejši, kar je v nasprotju z osnovnimi načeli gospodarske in socialne politike ter politike teritorialne kohezije, določene v Lizbonski pogodbi.

V Bruslju, 22. februarja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON

(1) 3114. seja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki je bila 3. oktobra 2011 v Luxembourgu, točka 12.

(2) COM(2011) 615 final.

(3) UL C 132, 3.5.2011, str. 8–14.

(4) Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja, COM(2008) 412 final.

(5) COM(2011) 615 final.