22.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/78

1.1

Predlog za revizijo direktive o preglednosti je del širšega svežnja ukrepov, za katerega je dala pobudo Komisija, da bi izboljšala dostop do kapitala za mala in srednje velika podjetja (MSP). Komisija si poleg tega s tem predlogom prizadeva za povrnitev zaupanja vlagateljev in zagotovitev, da so trgu na voljo informacije ustrezne kakovosti. Obravnavani predlog temelji na priporočilih iz neodvisnega poročila, ki ga je pripravilo svetovalno podjetje Mazars, na posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in njihovih pripombah, poročilu Komisije iz maja 2010 ter oceni učinka vseh predlaganih možnosti. EESO zato soglaša z njegovimi cilji in vsebino, vendar želi izpostaviti več točk, ki bi jih bilo vredno proučiti.

1.2

Predlagane spremembe, ki naj bi povečale privlačnost trga za male in srednje velike izdajatelje, bodo veljale za vse enako. Najpomembnejšega učinka poenostavitve morda ne bodo toliko občutila tista podjetja, katerim so spremembe namenjene, temveč prej večje korporacije, ki delujejo na trgu. Le malokomu se zdijo zahteve direktive o preglednosti ovira pri vstopu malih in srednje velikih izdajateljev na trg, kar pomeni, da ta poenostavitev ne bo nujno odločilni dejavnik pri teh odločitvah ali da bo pomembno vplivala na povečanje privlačnosti trga za MSP. Zainteresirane strani sicer menijo, da ta poenostavitev ne ogroža tržne verodostojnosti ali zaščite vlagateljev, vseeno pa bo imela gospodarski učinek, ki bo sicer potencialno večji za večje gospodarske družbe, vendar bo nekoliko vplival tudi na MSP. Poenostavitev bo torej pomembna za tisto vrsto družb, ki je najbolj reprezentativna za evropsko poslovno okolje.

1.3

Že od leta 2004 naprej je obveznost objavljanja četrtletnih poročil tema burnih razprav, ki je deležna številnih kritik. EESO je priporočil, da bi bilo treba k temu vprašanju pristopiti previdno. Takrat izpostavljene negativne posledice obveznega objavljanja poročil so bile potrjene. Med njimi so povečanje količine, ne pa kakovosti informacij, visoki finančni in oportunitetni stroški, sprejetje kratkoročnega pristopa na račun bolj strateške dolgoročne vizije zaradi potrebe po doseganju rezultatov, ki jih zahteva trg. Nujnost zagotovitve kratkoročnih rezultatov se lahko celo šteje za enega od razlogov za sedanjo krizo, saj je finančni sektor vsako četrtletje pod pritiskom, da objavi rezultate, ki so vedno boljši od prejšnjih. Potrebna in želena preglednost ni ogrožena, saj je razkritje pomembnih informacij zajamčeno z izpolnjevanjem zahtev iz direktive o prospektu in direktive o zlorabi trga, zato Odbor podpira začasno ukinitev obveznega objavljanja poročil. S tem bo poskrbljeno, da o količini potrebnih informacij odloča trg.

1.4

Zapletenost opisne vsebine računovodskih poročil je po mnenju nekaterih med najpomembnejšimi viri oportunitetnih stroškov, pa tudi drugih stroškov, povezanih s sklepanjem podizvajalskih pogodb s strokovnjaki na tem področju. Čeprav ni nobenega zagotovila, da bi predloge poročil, ki bi jih pripravil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), omogočile znatno zmanjšanje stroškov, bi ta pobuda vseeno lahko privedla do nekaj prihrankov za MSP, ki jim za pripravo teh vsebin ne bi bilo več treba najemati zunanjih organizacij. Na koncu je vredno opozoriti, da bi v predlogah težko predvideli vse možne primere, zaradi česar bi bile lahko nekatere informacije zagotovljene v poenostavljeni obliki ali pa nekatere druge pomembne informacije sploh ne bi bile razkrite, saj jih predloge ne bi vsebovale.

1.5

Razširitev opredelitve finančnih instrumentov, za katere velja zahteva glede obveščanja, kaže na prizadevanja za posodobitev pravil o tržnih inovacijah in s tem za pozorno spremljanje novosti. Ta sprememba direktivo o preglednosti usklajuje z ukrepi, ki so že bili sprejeti v Združenem kraljestvu in na Portugalskem, ter ukrepi, ki so trenutno v pripravi v drugih državah EU in drugod po svetu. Na tem področju je bila v tudi Franciji predlagana zakonodajna pobuda, ki pa se je izkazala za neprimerno. Čeprav morda obstaja upravičena bojazen, da bi lahko trg "preplavile" nepotrebne informacije, pa je mogoče na podlagi izkušenj v državah, ki že imajo pravila o tovrstnem obveznem obveščanju, te strahove ovreči. Mnoge zainteresirane strani so tudi predlagale, da bi se lahko učili iz izkušenj, ki jih ima na tem področju Združeno kraljestvo.

1.6

V zvezi z vzpostavitvijo evropskega mehanizma za shranjevanje informacij želi EESO opozoriti na dejstvo, da bi bilo lahko združevanje obstoječih nacionalnih zbirk podatkov problematično zaradi nezdružljivosti uporabljenih tehnologij. Čeprav se za vzpostavitev tega mehanizma zavzema več zainteresiranih strani, predvsem v povezavi z informacijami za vlagatelje in analitike, je treba oceniti razmerje med stroški in koristmi njegove vzpostavitve in vzdrževanja. Kljub temu je to pomemben ukrep, ki bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju enotnega trga.

1.7

V zvezi z novim besedilom člena 6 direktive, ki govori o obveznem razkritju informacij o plačilih vladam, EESO poziva k razširitvi področja uporabe te določbe. Razkritje plačil izdajateljev, ki opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji ali v sektorju izkoriščanja prvotnih gozdov, je brez dvoma zelo pomembno, vendar bi bilo lahko področje uporabe tega člena bolj ambiciozno zastavljeno, tako da bi zajemalo tudi podeljevanje koncesij javnega pomena zasebnim subjektom na področjih, kot so obratovanje prometnih, telekomunikacijskih, energetskih in igralniških omrežij, bodisi v obliki preproste podelitve takšnih koncesij bodisi ustanovitve javno-zasebnega partnerstva. Razkriti bi bilo treba vse takšne transakcije z javnimi organi, in sicer po državah in projektih. Cilj tega ukrepa je zagotoviti, da države odgovorno ravnajo z zbranimi prihodki, zato ne smemo zanemariti zneskov, plačanih v zvezi z drugimi dejavnostmi države na področju infrastrukture in izkoriščanja virov, ki presegajo zneske, trenutno zajete v tej direktivi.

1.8

V zvezi s sankcijami je EESO prepričan, da je treba poleg določitve zgornjih meja za načrtovane sankcije določiti tudi spodnji prag, če želimo zagotoviti, da kršitelji pravil ne bodo ostali nekaznovani ter da bodo sankcije delovale odvračalno in bodo dejansko kaznovale nezakonito ravnanje, hkrati pa tudi uskladiti prakso držav članic.

1.9

Glede na sedanji okvir je malo verjetno, da se bo povpraševanje nenadoma povečalo, vendar je dobro zgolj izpostaviti, da utegne predlog za poenostavitev pravil iz direktive o preglednosti skupaj z drugimi predlogi, načrtovanimi za večjo privlačnost trga, povzročiti porast transakcij, vpliv tega na delovanje trga pa še ni bil upoštevan. Hkrati utegnejo zaradi večje veljave, ki so jo dobila MSP, in trga, ki je za vlagatelje privlačnejši, priti do izraza pomanjkljivosti v izobraženosti potrošnikov, kar jim utegne onemogočiti, da bi razumeli razpoložljive informacije in jih uporabljali pri sprejemanju odločitev.

2.1

Evropska komisija je v skladu s členom 33 direktive o preglednosti (Direktiva 2004/109/ES (1)) pripravila informativno poročilo o izvajanju te direktive v času njene veljavnosti. V sklepnih ugotovitvah poročila je poudarjeno, da so za večino zainteresiranih strani zahteve iz direktive, ki se nanašajo na pravilno in učinkovito delovanje trga, zelo pomembne.

2.2

Sedanji predlog spremembe direktive je predstavljen tako, da je upoštevana politična prednostna naloga Komisije, tj. izboljšanje zakonodajnega okvira za male in srednje velike izdajatelje ter njihovega dostopa do kapitala. Njegov cilj je tudi, da se obveznosti za MSP, ki kotirajo na borzi, bolj uravnotežijo, hkrati pa se ohrani ista raven zaščite vlagateljev. Namen pregleda direktive o preglednosti je tudi zagotoviti preglednost večjih gospodarskih pridobitev v gospodarskih družbah, zaupanje vlagateljev in večjo osredotočenost na dolgoročne rezultate ter tako zagotoviti finančno stabilnost. Poleg tega je cilj prizadevanj za izboljšanje dostopnosti do predpisanih informacij na ravni Unije povečati funkcionalno vključenost evropskih trgov vrednostnih papirjev in zagotoviti boljšo čezmejno prepoznavnost malih in srednje velikih podjetij, ki kotirajo na borzi.

2.3

Izpostaviti velja, da ta predlog spremembe temelji na neodvisni študiji, ki jo je pripravilo svetovalno podjetje Mazars, da bi zagotovilo količinska in kakovostna dokazila, ki bi bila osnova za poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju direktive, pripravljeno v skladu z njenim členom 33. Upoštevana so bila tudi poročila, ki sta jih objavila Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in strokovna skupina za evropske trge vrednostnih papirjev (ESME).

2.4

Izboljšave naj bi bile potrebne na dveh področjih: države članice lahko sprejmejo bolj omejujoče ukrepe, zaradi katerih je izvajanje oteženo, stroški pa večji, saj pristop, uporabljen v direktivi, temelji na minimalnem usklajevanju; za MSP niso bili predlagani nobeni blažji ukrepi. Odbor meni, da ti dejavniki MSP odvračajo od sodelovanja na trgu. Poleg tega je treba – tako zaradi večje doslednosti kot razjasnitve rabe nekaterih izrazov s podobnim pomenom – pojasniti nekatere opredelitve v direktivi. V poročilu je tudi poudarjeno, da je treba izboljšati pravila glede obveščanja.

2.5

Ocenjen je bil učinek različnih predlaganih možnosti, kar je privedlo do naslednjih zaključkov:

2.6

Glavne spremembe za lažji dostop MSP do trga ali razjasnitev besedila direktive so naslednje:

3.1

Direktiva o preglednosti je bila med drugim spremenjena zato, da bi organizirani trgi postali bolj privlačni za male in srednje velike izdajatelje, kar je bistveno za razvoj in rast trgov. Predlagane spremembe direktive so zato pozitivna pobuda, s katero bo mogoče poenostaviti nekatere postopke, ne da bi ogrozili kakovost informacij, ki so ključne za odločitve vlagateljev in ocene tržnih analitikov. Te poenostavitve bodo brez dvoma pozitivno vplivale na stroške vseh družb, ki kotirajo na borzi, največji učinek pa bi lahko imele prav za MSP.

3.2

Ta sektor je in bo kljub poenostavitvam tudi ostal sektor, katerega pravila in žargonski izrazi so za potrošnike težko razumljivi. Vsesplošnega izobraževanja javnosti o tem področju sicer ni lahko izvesti, vendar je varstvo potrošnikov izjemno pomembno, saj bi lahko z izobraževanjem in informacijami, ki bi jih zagotavljali tako nadzorni organi kot vlada, preprečili, da bi bili potrošniki zavedeni zaradi uporabe strokovnih izrazov. To bi torej moralo biti eno od področij, ki bi morala biti vključena v prihodnje ukrepe.

3.3

Predloge o opisni vsebini, ki so določene v predlogu, bi lahko bile koristne za lažje razumevanje informacij in njihovo boljšo primerljivost. Priprava predlog je kompleksno opravilo in obstaja nevarnost, da bi z njimi vsebino preveč poenostavili in da ne bi bili predvideni vsi primeri, vendar bi lahko z njihovo uporabo znižali stroške, predvsem za MSP. Tudi potrošniki bi si lahko z njimi lažje razlagali podatke.

3.4

Smiselno je poudariti potrebo po odpravi obvezne objave četrtletnih poročil. Za vzdržno gibanje trgov je boj proti kratkoročno naravnanemu vedenju, ki prevladuje na trgu, ključnega pomena in ta ukrep ima za to največ zaslug. Inovacije je mogoče spodbujati samo z dolgoročno perspektivo, kar je temeljni dejavnik trajnostne in vključujoče rasti – dveh prednostnih nalog strategije Evropa 2020.

3.5

Razširitev opredelitve instrumentov, za katere velja zahteva glede obveščanja, je ključen element pri spremembi direktive o preglednosti. Finančne inovacije so namreč povzročile nastanek novih vrst instrumentov, za katere je treba oblikovati okvir v zvezi s preglednostjo. Odbor upa, da bodo te spremembe odpravile vrzeli v zahtevah glede obveščanja o večjih deležih glasovalnih pravic in večjem lastništvu delnic ter s tem zagotovile, da vlagatelji ne bodo ustanavljali tihih družb ali trga seznanjali z večjim lastništvom delnic brez predhodnega opozorila, kar se je že dogajalo.

3.6

Cilj o ustanovitvi enotnega evropskega mehanizma za shranjevanje predpisanih informacij na ravni Unije je ambiciozen in ga je treba izpolniti, saj bi bil nedvomno dragoceno orodje za še tesnejše povezovanje enotnega trga. Vendar bi bilo treba pri tem upoštevati razmerje med stroški in koristmi njegove vzpostavitve ter vzdrževanja.

3.7

Direktiva o preglednosti bo odslej zajemala plačila izdajateljev iz ekstraktivne industrije vladam držav, v katerih delujejo. Predlog Komisije je novost, njegov namen pa je prikazati finančni vpliv, ki ga ima dejavnost posamezne gospodarske družbe na državo gostiteljico, in s tem izboljšati preglednost. EESO trdno verjame, da bi bila lahko direktiva še bolj ambiciozna in bi lahko obvezna razkritja razširila še na plačila, ki se nanašajo na druge dejavnosti javnega pomena, za katere so zasebni subjekti dobili koncesijo. Takšna plačila so lahko precejšnja, zlasti pri koncesijah na področju prometa, telekomunikacij, energetike in celo iger na srečo.

3.8

Predlog prav tako spreminja sistem sankcij, tako da daje pristojnim organom več pooblastil, vključno s številnimi instrumenti, kot so pravica do začasnega odvzetja glasovalne pravice in objave sankcij. Poudariti je treba, da so za finančne kazni sicer določene zgornje meje, vendar to ne velja za spodnje meje. Določitev teh meja bi lahko pomenila dodaten in pomemben odvračalni element.

3.9

Poenostavitev pravil in s tem povečanje privlačnosti trga, kar je tudi namen, bi lahko povzročila porast števila transakcij, vendar ni znano, kaj bi to pomenilo za običajno delovanje borz ali regulativnih organov, za katere se upa, da bodo kos nenadnemu povečanju števila transakcij.

3.10

EESO želi izkoristiti priložnost in izpostaviti eno od večjih ovir za širitev trga – čeprav to ni neposredno povezano z direktivo o preglednosti –, in sicer visoke borzne provizije. Za družbe so stroški uvrstitve v borzno kotacijo in tudi letni stroški, povezani z obstankom na borzi, ki so v obeh primerih precejšnji, dejavnik, ki jih odvrača od uvrstitve na borzo. Zato bi utegnil biti za družbe, ki so pred to odločitvijo, vsak ukrep na tem področju izjemno koristen.