Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za stalež lososa v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča ta stalež

Evropski parlament je 13. septembra 2011 sklenil, da v skladu s členom 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za stalež lososa v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča ta stalež

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 21. decembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 477. plenarnem zasedanju 18. in 19. januarja 2012 (seja z dne 18. januarja) s 169 glasovi za, 4 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi.

1.1 Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja in podpira cilje večletnega načrta za zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja in ohranjanje genske celovitosti in raznovrstnosti celotnega staleža lososa v Baltskem morju. Vendar je glede na sedanje informacije časovni razpored v zvezi z južnimi staleži, ki so v slabem stanju, nerealističen.

1.2 EESO meni, da morajo omejitve ribolova veljati v celotnem življenjskem ciklu lososa in za vse oblike ribolova. Za obnavljanje staležev lososa, ki so v slabem stanju, bo treba poleg omejitev ribolova uvesti tudi ukrepe za obnovo območij drstenja lososa. Po mnenju EESO ni smiselno določiti celotnega dovoljenega ulova za rečna območja, saj to prinaša upravno breme, za spremljanje pa bi bili potrebni znatni dodatni stroški. Za urejanje in spremljanje ribolova v svojih notranjih vodah bi morala biti v prvi vrsti odgovorna zadevna država članica. Evropska komisija bi nadzorovala izvajanje nacionalnih programov spremljanja na podlagi poročil držav članic.

1.3 EESO se strinja s tem, da se delovna plovila vključijo v področje uporabe uredbe. Vendar pa rekreativni ribolov izven področja uporabe načrta še zmeraj predstavlja znaten delež skupnega ulova lososa. Rekreativni ribolov bi bilo treba prav tako urejati in spremljati na nacionalni ravni, in sicer na podlagi poročil, ki jih države članice pošljejo Komisiji.

1.4 V zvezi z vzdržnostjo ribolova EESO meni, da je treba kvote in omejitve ribolovnih dejavnosti postopoma pretvoriti v cilje glede stopnje ribolovne umrljivosti. Regulacija ribolova lososa v morju bi morala v prihodnje namesto na celotnem dovoljenem ulovu za različne staleže lososa temeljiti na tehničnih pravilih glede obdobij ribolova in opreme, da se zaščitijo staleži lososa v slabem stanju.

1.5 EESO nasprotuje prepovedi kompenzacijskega obnavljanja staleža, če ni trdnih znanstvenih dokazov, da je tako obnavljanje škodljivo. Spremljati je treba kakovost dveletnih lososov za izpust. EESO priporoča, naj se dveletni lososi pridobivajo z razmnoževanjem odraslih lososov, ki so vsako leto ujeti v divjini, da bi tako zmanjšali gensko tveganje v zvezi z dopolnjevanjem staleža.

1.6 Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je treba ustrezno in učinkovito spremljati ribolov lososa, in priporoča, da je treba vire nujno osredotočiti na spremljanje ribolova lososa. Kljub temu EESO meni, da je treba namesto novih obveznosti stalnega spremljanja v vseh državah članicah v prvi vrsti zagotoviti učinkovito izvajanje predpisov o spremljanju, ki so bili oblikovani v zadnjih letih. EESO poziva k nadaljnji pojasnitvi ocene Mednarodnega sveta za raziskovanje morja o pogostih napačno prijavljenih ulovih lososa.

1.7 EESO poudarja pomembnost sodobnih raziskav o lososu za uspešno izvajanje večletnega načrta. Samo na podlagi dovolj zanesljivih informacij je mogoče uvesti ustrezne ukrepe za zaščito in obnovo staležev lososa ter omogočiti trajnostno izkoriščanje teh staležev. Poleg zanesljivih statističnih podatkov o ulovu je treba zagotoviti tudi več informacij o vzrokih za umrljivost v morju.

1.8 EESO meni, da lahko predlog uredbe negativno vpliva na zaposlovanje komercialnih ribičev, predelovalno industrijo, prodajo, opremo, ribolovni turizem in ribogojstvo. Obseg teh učinkov bo v različnih državah članicah in v regijah znotraj teh držav različen. EESO se zavzema za to, da se pri izvajanju ukrepov v okviru predlagane uredbe čim bolj omejijo negativni učinki na zaposlovanje, nastale učinke pa je treba izčrpno upoštevati pri odobritvi strukturne podpore EU in pri prihodnji reformi skupne ribiške politike. EESO ugotavlja, da bi se z izboljšanjem in olajšavo dostopa do strukturnih skladov povečali staleži lososa na trajnosten način in ustvarilo več delovnih mest v baltski ribiški industriji.

2.1 Prejšnje uravnavanje staležev lososa v Baltskem morju je vključevalo omejitve ribolova, ki so jih določile nacionalne vlade, tehnične določbe o ribištvu iz uredbe Sveta in letno določene ribiške kvote (celotni dovoljeni ulov). Do leta 2006 je kvote določala Mednarodna komisija za ribištvo v Baltskem morju (IBSFC). Vse ukrepe v zvezi z lososom je do leta 2010 v okviru akcijskega načrta za lososa usklajevala Mednarodna komisija za ribištvo v Baltskem morju.

2.2 Od leta 2006 se ribolovne kvote za Baltsko morje, ki so na voljo državam članicam EU, določajo letno z uredbo Sveta. Predlog uredbe je Evropska komisija pripravila na podlagi nasvetov Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF).

2.3 EU še naprej dodeljuje državam članicam dogovorjene kvote na podlagi „relativne stabilnosti“, kar pomeni, da se relativni delež kvote za vsako državo članico z leti ne spreminja, lahko pa se spremeni sama kvota.

2.4 Edina država, ki se ukvarja z ribolovom v Baltskem morju in ni država članica EU, je Rusija. EU in Rusija razpravljata o statusu staleža rib v Baltskem morju in ribolovnih možnosti za lososa v ločenih dvostranskih pogovorih. Med EU in Rusijo trenutno ni uradnega pogajalskega postopka za delitev ribolovnih kvot, kakršen obstaja v okviru Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju.

2.5 Kvota za komercialni ribolov lososa v Baltskem morju je razdeljena na dva dela: kvoto v glavni podmorski kotlini in Botniškem zalivu (ICES 22–31) in kvoto v Finskem zalivu (ICES 32). V praksi kvota že več let ne omejuje ribolova lososa. Skupna kvota za lososa v Baltskem morju je bila leta 2010 309 665, ujetih pa je bilo le 150 092 lososov (tj. 48,5 % kvote). Države so dosegle različne deleže kvote – od 2,8 do 84,9 %. Lososa lovijo komercialni in rekreativni ribiči v morju, rečnih ustjih in na rečnih območjih. Rekreativni ribiči ujamejo 20–30 % vseh lososov v Baltskem morju in skoraj polovico vsega ulova na priobalnih ali rečnih območjih. Rekreativni ribolov lososa pri izračunu ribolovne kvote ni upoštevan.

2.6 Stanje v velikih severnih rekah z lososom se je sredi 90. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo zaradi nacionalnih omejitev časa za ribolov, ki sta jih določili Švedska in Finska. Odtlej je proizvodnja dveletnih lososov v teh rekah ostala na precej višji ravni blizu njihove potencialne proizvodne zmogljivosti in največjega trajnostnega donosa, kot ga ciljno določa večletni načrt. Ribolov lososa v Baltskem morju v veliki meri temelji na proizvodnji v teh zdravih severnih rekah z lososom.

2.7 Kljub dosedanjim ukrepom je proizvodnja dveletnih lososov v rekah z lososom, ki napajajo osrednje in južne dele Baltskega morja, še naprej majhna. Zaradi prepovedi uporabe visečih mrež iz leta 2008 je znatno upadel ribolov mešanega staleža lososa v glavni podmorski kotlini Baltskega morja. Ob širši uporabi visečih parangalov je v glavni podmorski kotlini znova več ribolova lososa.

2.8 Kljub bistvenemu povečanju proizvodnje dveletnih lososov velikost za ribolov primernega staleža lososa ni narasla v enaki meri. Potrebnih je več podatkov raziskav o dejavnikih, ki povzročajo umrljivost lososov v morju.

2.9 ICES v mnenju o ribolovnih možnostih za leto 2012 ugotavlja, da se ulovi lososa v Baltskem morju pogosto prijavljajo napačno kot ulovi morske postrvi z visečimi parangali.

2.10 ICES je izrazil zaskrbljenost glede stanja staleža lososa v Baltskem morju in glede genske raznovrstnosti. Na stanje staležev lososa v Baltskem morju je opozorila tudi Komisija za varstvo morskega okolja Baltika (HELCOM).

2.11 Ribolov lososa je za obalne ribiške skupnosti pomemben s socialnega in gospodarskega vidika. Najnovejša ocena skupnega števila ribičev lososa v Baltskem morju je iz leta 2007, ko je Evropska komisija ocenila, da je dejavnih skupaj približno 400 komercialnih ribičev, od katerih jih je 340 lovilo v obalnih vodah. Leta 2010 je delovna skupina ICES za lososa ocenila, da lososa na odprtem morju lovijo na približno 141 plovilih, kar bistveno presega oceno iz leta 2007. Losos daje zaposlitev komercialnim ribičem in vsaj toliko ljudem v sektorju ribolovnega turizma. Enako pomemben je za zaposlovanje v sektorjih komercialnega in rekreativnega ribolova lososa v Botniškem zalivu. Prav tako je z ribolovom lososa posredno povezanih veliko delovnih mest v sektorju predelave in prodaje rib ter ribiške opreme. Na lokalni ravni je za zaposlovanje pomembna tudi proizvodnja dveletnih lososov za ohranjanje ribolova lososa in staležev lososa.

3.1 Evropska komisija je 12. avgusta 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila predlog uredbe (COM(2011) 470) o vzpostavitvi večletnega načrta za stalež lososa v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča ta stalež.

3.2 Načrt za upravljanje staleža lososa v Baltskem morju bi se uporabljal za komercialni ribolov v Baltskem morju in rekah, ki se stekajo vanj. Prav tako bi se uporabljal za podjetja, ki ponujajo vodena ribolovna potovanja in storitve rekreativnega ribolova v Baltskem morju. V predlogu je ob nekaterih pogojih opredeljen obseg urejanja rečnega ribolova z določbami EU in zadeva izpust lososa.

3.3 Glavni cilj predloga je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staleža lososa v Baltskem morju v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa ter ohraniti gensko celovitost in raznovrstnost tega staleža.

3.4 Cilj za staleže prostoživečega lososa v Baltskem morju je, da vsaka reka doseže 75 % ocenjene potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne losose. Te cilje je treba doseči v petih do desetih letih od začetka veljavnosti uredbe, odvisno od trenutnega stanja reke z lososi.

3.5 Za staleže prostoživečega lososa se predlaga uporaba zavezujočih celotnih dovoljenih ulovov za posamezno reko, ki bi jih določile države članice. Na podlagi znanstvenih podatkov bi morale države članice določiti največjo dovoljeno ribolovno umrljivost in ustrezno raven celotnega dovoljenega ulova za posamezno reko.

3.6 Evropska komisija bi vsaka tri leta ocenila omenjene ukrepe držav članic in skladnost teh ukrepov z zastavljenimi cilji. Če država članica ne bi objavila podatkov ali ne bi sprejela ustreznih ukrepov za doseganje ciljev, bi lahko Komisija spremenila stopnje ribolovne umrljivosti za reke s prostoživečimi lososi v tej državi članici in/ali spremenila celotni dovoljeni ulov ali prepovedala ribolov lososa v vseh teh rekah.

3.7 Za vse staleže lososa v Baltskem morju je predlagana enotna stopnja ribolovne umrljivosti pri morskem ribolovu, ki je 0,1. Pri tej stopnji umrljivosti bi bilo letno dovoljeno poloviti približno 10 % za ribolov primernih lososov. Pri določitvi letnega celotnega dovoljenega ulova bi moral regulativni organ zagotoviti, da največja stopnja ribolovne umrljivosti (tj. 0,1) ni presežena. Komisija lahko spremeni stopnje ribolovne umrljivosti pri morskem ribolovu, če se okoliščine spremenijo tako, da je ogroženo doseganje ciljev.

3.8 Losose, ki jih polovijo delovna plovila, bi morali všteti v nacionalne kvote držav članic za lososa.

3.9 Države članice bi morale določiti tehnične ribolovne predpise za posamezne reke glede tistih staležev prostoživečega lososa v slabem stanju, ki ne dosežejo 50 % potencialne proizvodne zmogljivosti za dveletne prostoživeče losose. Države članice bi morale te določbe pripraviti najpozneje dve leti po začetku veljavnosti uredbe. Država članica bi lahko sama izbrala te tehnične ribolovne določbe (npr. omejitve glede opreme in obdobja ali območja, v oziroma na katerih bi bil ribolov prepovedan) in odločala o njih.

3.10 Komisija bo vsaka tri leta ocenila tehnične ribolovne določbe, ki jih sprejmejo države članice. Če država članica ukrepov ne uvede v danem roku, če jih ne objavi ali če so ukrepi nezadostni za doseganje ciljev v zvezi z rekami s prostoživečimi lososi, lahko Komisija določi tehnične ribolovne predpise za posamezno reko.

3.11 Izpusti lososa bi bili omejeni na dopolnjevanje staleža in neposredno obnavljanje staleža. „Dopolnjevanje staleža“ pomeni izpust staleža v reke s prostoživečim lososom, „neposredno obnavljanje staleža“ pa izpust rib v reke s pogoji, primernimi za lososa, da se razvijejo samozadostne populacije prostoživečega lososa.

3.12 Predlagano je sedemletno prehodno obdobje za izpuste. Po poteku tega prehodnega obdobja bi bile dovoljene le zgoraj navedene oblike izpusta.

3.13 Predlog predvideva nove določbe o spremljanju, ki bi dopolnile že obstoječe. Te nove obveznosti spremljanja se uporabljajo za plovila za komercialni ribolov lososa, ne glede na dolžino, in za plovila za rekreativni ribolov.

3.14 Ulove je treba pregledati ob iztovarjanju. V inšpekcijske preglede iztovarjanja mora biti zajetih vsaj 10 % vsega iztovorjenega ulova.

3.15 Komisija predlaga, da se ji po potrebi za nedoločen čas podelijo pristojnosti za urejanje ribolova lososa v morju in rekah.

4.1 Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja in podpira cilje večletnega načrta. Cilj načrta, da bi najpozneje v desetih letih dosegli vsaj 75 % potencialne proizvodne zmogljivosti rek za dveletne prostoživeče losose, je zelo ambiciozen. Po ocenah ICES cilj uresničujejo v velikih rekah z lososi na severu Baltskega morja, medtem ko je v primeru staležev lososa v slabem stanju na jugu časovni razpored kljub omejitvam ribolova nerealističen.

4.2 Uredba zadeva komercialni ribolov in delovna plovila. Slednja le malo vplivajo na skupni ulov lososa. Toda skupni rekreativni ulov lososa na priobalnih in rečnih območjih, ki je izven področja uporabe uredbe, je primerljiv s komercialnim ulovom na območju enake velikosti. EESO meni, da na rečnem območju ne bi bilo smiselno določiti skupnega dovoljenega ulova izključno za komercialni ulov, saj je večina rečnega ribolova rekreativne narave. EESO meni, da morajo omejitve ribolova veljati v celotnem življenjskem ciklu lososa in za vse oblike ribolova. Za urejanje komercialnega in rekreativnega ribolova v svojih notranjih vodah bi morala biti v prvi vrsti odgovorna zadevna država članica.

4.3 V že sprejetih načrtih za upravljanje in obnovitev ribjih staležev v EU je stopnja ribolovne umrljivosti za vsak stalež stopnja, ki je najbolj ustrezna za doseganje trajnostnega izkoriščanja tega staleža. V Baltskem morju se lovi veliko različnih staležev lososa, njihovo biološko stanje pa je različno. V uredbi in obrazložitvenem memorandumu ni pojasnjeno, zakaj je v predlogu določena le ena skupna stopnja ribolovne umrljivosti za vse staleže lososa v Baltskem morju in kako je bila ta stopnja določena.

4.4 Staleži lososa na severu Baltskega morja so že zelo blizu cilju največjega trajnostnega donosa. Z zmanjšanjem kvote za lososa v glavni podmorski kotlini Baltskega morja in v Botniškem zalivu na raven, pri kateri bi bila tudi stopnja ribolovne umrljivosti za staleže lososa na jugu na ravni največjega trajnostnega donosa, bi po nepotrebnem omejili ribolov staležev lososa na severu. Upravljanje ribolova lososa v morju mora zato v prihodnje namesto na skupnem dovoljenem ulovu različnih staležev lososa temeljiti na tehničnih pravilih v zvezi z obdobji ribolova in ribiško opremo, da bi posebej zaščitili staleže lososa v slabem stanju. Če bo regulacija ribolova lososa še naprej temeljila na letno določenih največjih dovoljenih ulovih, bi se moralo postopno zmanjševanje stopnje ribolovne umrljivosti na ciljno raven, ki se uporablja za druge staleže rib, uporabljati tudi v primeru kvot za ribolov lososa v morju. Nenadne in korenite spremembe ureditve, ki niso zares potrebne, so zelo problematične z vidika ribiške industrije.

4.5 V glavni podmorski kotlini Baltskega morja je ribolov lososa v celoti t.i. mešani ribolov, torej vključuje različne staleže lososa. Čim bliže reki z lososi se ribolov izvaja, tem bolj se lahko osredotoči na stalež lososa v tej reki. Pravila o ribolovu z visečimi parangali in spremljanje tega ribolova v glavni podmorski kotlini Baltskega morja bodo v prihodnje ključni za obnovitev staležev lososa v slabem stanju na jugu. Opaziti je mogoče, da se jeseni z visečimi parangali ujame več premajhnih lososov kot v primeru drugih oblik ribolova. Zato bi lahko z omejitvami časa ribolova s parangali tudi zmanjšali število rib, ki jih je treba zavreči. Vendar je treba poudariti, da si staleži lososa na jugu Baltskega morja niso opomogli kljub drastičnemu zmanjšanju ribolova v glavni podmorski kotlini. To pomeni, da so za obnovitev staležev lososa v slabem stanju poleg omejitev ribolova v morju potrebni tudi stroge omejitve ribolova v ustjih rek in rečnih območjih ter ukrepi za obnovo območij drstenja lososa, da se zagotovi naravno razmnoževanje.

4.6 Evropski ekonomsko-socialni odbor izraža zaskrbljenost zaradi ocen o napačno prijavljenih ulovih lososa; poziva k nadaljnji pojasnitvi vprašanja in meni, da je treba ustrezno in učinkovito spremljati ribolov lososa. Na podlagi predloga Komisije bi imel javni sektor več stalnih obveznosti v zvezi s spremljanjem in povečali bi se stroški. Zlasti bi stroški nastali pri spreminjanju in vzdrževanju sistemov informacijske tehnologije ter zaradi povečanja človeških in drugih virov za spremljanje in preučitev upoštevanja predpisov. EESO poziva, da se viri za spremljanje čim bolj povečajo in da se razpoložljivi viri čim bolj osredotočijo na spremljanje ribolova lososa, dokler ne bo sprejet večletni načrt za lososa in bodo problemi v zvezi s poročanjem odpravljeni. V zvezi s pravili o spremljanju ribolova lososa EESO meni, da je treba v prvi vrsti v vseh državah članicah zagotoviti učinkovito izvajanje obstoječih pravil o spremljanju, ki so se v zadnjih nekaj letih intenzivno razvijala. Evropska komisija bi morala nadzorovati izvajanje nacionalnih programov spremljanja na podlagi poročil držav članic.

4.7 Lososi se izpuščajo zaradi dopolnjevanja staleža in neposrednega obnavljanja staleža ali na podlagi odločitve sodišča, da je treba s kompenzacijskim obnavljanjem staleža nadoknaditi ulov, ki se izgubi zaradi gradnje hidroelektrarn. Na podlagi predloga bi sedem let po začetku veljavnosti uredbe ustavili vse oblike izpusta razen dopolnjevanja staleža ali neposrednega obnavljanja staleža v rekah s pogoji, primernimi za lososa. Sedem let je preprosto premalo za nadomestitev kompenzacijskega obnavljanja staleža z drugimi dejavnostmi, saj bo načrtovanje in izvajanje nadomestnih določb verjetno terjalo kar nekaj časa poleg procesa prehoda, ki bi vključeval sodne obravnave na vseh treh ravneh.

4.8 Prepoved kompenzacijskega obnavljanja staleža temelji na nevarnosti takega obnavljanja staleža za gensko raznovrstnost staležev lososa. Vendar ni nobenih znanstvenih dokazov za tako utemeljitev. Ulovi rib iz kompenzacijskih staležev so nedvomno pomembni za ribolov v rečnih ustjih in ob obalah na območjih staležev lososa ter tudi spodbujajo zaposlovanje več deset ljudi letno v sektorju ribogojstva na obalah. Kompenzacijskega obnavljanja zato ne bi smeli prepovedati brez trdnih znanstvenih dokazov o škodljivosti tovrstne dejavnosti. EESO meni tudi, da je treba spremljati kakovost dveletnih lososov za izpust in odščipniti maščobne plavuti vsem izpuščenim dveletnim lososom, da bo v ulovu mogoče razlikovati med lososi, ki so se razmnoževali naravno, in med izpuščenimi lososi. Tveganje za gensko raznovrstnost zaradi obnavljanja staležev je mogoče omejiti v gojiščih dveletnih lososov z razmnoževanjem odraslih lososov, ki so vsako leto ujeti v divjini in so preživeli naravno selekcijo, namesto staležev lososa, ki jih je treba ohranjati.

4.9 Razmere v Finskem zalivu dobro ponazarjajo pomembnost obnavljanja staležev lososa. Če bi na primer prepovedali obnavljanje staležev lososa ob rečnem ustju reke Kymi, bi to v praksi pomenilo propad ribolova lososa v Finskem zalivu in konec pomembnega rekreativnega ribolova pod elektrarno na reki Kymi. Ta ribolov je precej pomemben za ribolovni turizem, enako pa velja za mnoge reke v regiji ob Baltskem morju.

4.10 Z zmanjšanjem kvote bi na primer ta predlog bistveno vplival na gospodarski položaj komercialnih ribičev in sektorjev, ki so odvisni od primarne proizvodnje, kot so sektorji predelave in prodaje rib ter proizvodnje ribiške opreme. Zaradi dolgih selitvenih poti lososa, različnih metod ribolova in različnih regulativnih potreb v vsaki fazi selitve so ekonomski učinki v različnih državah članicah in med njimi različni. Ker je sezona ribolova lososa kratka, večina ribičev lovi tudi druge vrste rib. Toda losos je ekonomsko najpomembnejša vrsta za večino ribičev in celo majhne regulativne spremembe lahko občutno vplivajo na trajnost ribiške industrije. Z vidika ribičev, ki bodo morali morda opustiti svoj poklic, predlog povzroča zmanjšanje količin lososa in drugih rib, ki se ujamejo poleg lososa, za uživanje, predelavo in prodajo, zato se bo povečala odvisnost od rib, ki izvirajo iz držav zunaj EU. Zaradi strožje regulacije rečnega ribolova in upoštevanja največjega dovoljenega ulova za rečni ribolov bi lahko finančne posledice utrpel tudi ribolovni turizem na rečnih območjih. Vendar bi lahko predlog dolgoročneje – ko se obnovijo staleži lososa – prispeval k povečanju števila delovnih mest v ribolovnem turizmu na rečnih območjih.

4.11 Predlog ima finančne posledice tudi za podjetja v sektorju ribogojstva. V podjetjih, ki gojijo dveletne losose za kompenzacijsko obnavljanje staleža, je zaposlenih več deset ljudi na območjih, kjer je malo drugih zaposlitvenih možnosti. Če bodo morala podjetja v sektorju ribogojstva zaradi ukinitve kompenzacijskega obnavljanja staleža opustiti svoje dejavnosti, se bodo razmere na področju zaposlovanja na teh območjih poslabšale. Z ukinitvijo teh dejavnosti bi izgubili tudi dolgoletne izkušnje in znanje v sektorju ribogojstva.

4.12 Negativne učinke predloga uredbe na zaposlovanje bi morali upoštevati pri uporabi obstoječih pravil financiranja iz strukturnih skladov EU in reformi skupne ribiške politike. Podporo bi lahko zagotovili na primer s pomočjo za opustitev ribiške dejavnosti ali naložbami in usposabljanjem za preusmeritev ribiških dejavnosti. Vendar EESO meni, da bi morala biti taka pomoč le dopolnilni ukrep. V prvi vrsti je treba o zaposlitvah v sektorju ribolova lososa in povezanih dejavnostih razmisliti v fazi načrtovanja praktičnih ukrepov, tako da se čim bolj omejijo negativne posledice za zaposlovanje.

V Bruslju, 18. januarja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON