12.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/1

1.

Komisija predlaga 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v vseh institucijah in agencijah Evropske unije od leta 2013 do leta 2018. Zaradi obvladovanja učinka tega zmanjšanja in obravnave drugih kadrovskih zadev predlaga več sprememb kadrovskih predpisov, in sicer:

2.

Predlog Komisije vključuje oceno finančnih posledic za obdobje 2013–2020, ki obsega:

3.

Poleg tega se pričakuje, da bodo dolgoročni prihranki v zvezi z odhodki za pokojnine znašali približno 1 000 milijonov EUR letno (3).

4.

Sodišče poudarja, da učinka predloga Komisije ne bi smeli meriti samo z doseganjem 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih in z uvedbo sprememb kadrovskih predpisov, ampak tudi z doseganjem splošnega finančnega cilja, predvidenega v predlogu.

5.

Predlagano zmanjšanje števila zaposlenih za 5 % je ključni element, ki prispeva k doseganju cilja finančnih prihrankov, kljub temu da je odvisno od razporeditev proračunskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira. Načrtovani prihranki pri zaposlenih in porabi bodo najbolj zanesljivo zagotovljeni, če bo vsaka institucija za 5 % zmanjšala število zaposlenih.

6.

Institucije morajo pri načrtovanju dejavnosti EU in upravljanju svojih človeških virov upoštevati načrtovana zmanjšanja števila zaposlenih in ustrezno določiti prioritete, zlasti pri sprejemanju odločitev o politikah EU in odhodkih za naslednje obdobje večletnega finančnega okvira.

7.

Predlog ne obravnava zadev s področja upravljanja človeških virov (usposabljanja, ocenjevanja uspešnosti, napredovanja in razvrščanja v razrede) kot načina za izboljšanje splošne produktivnosti zaposlenih EU.

8.

Sodišče ugotavlja, da sam predlog ne bo privedel do zmanjšanja števila zaposlenih in ustreznih finančnih prihrankov. Člen 6 predlaganih kadrovskih predpisov se izrecno sklicuje na obveznosti v VFO in na medinstitucionalni sporazum o njegovem izvajanju (4). Sodišče opozarja, da se število uslužbencev EU določa z vsakoletnimi sklepi o proračunskem postopku, ki jih je treba uskladiti s cilji tega predloga Komisije.

9.

Sodišče priporoča, naj institucije vsako leto poročajo o sprejetih ukrepih, s katerimi naj bi dosegle načrtovane cilje v zvezi z zmanjšanjem števila zaposlenih za 5 % tako, da ne nadomestijo nekaterih delavcev, ki zapustijo institucijo, namreč tistih, ki se upokojijo, in tistih, katerim potečejo pogodbe. S poročanjem naj bi dokazale, da niso zaobšle cilja zmanjšanja stroškov npr. tako, da bi za izvajanje storitev uporabile tretjo stran, ker se ti delavci ne prištevajo k številu zaposlenih.

10.

Sedanja metoda za prilagoditev plač in pokojnin uslužbencev EU temelji na spremembah realne vrednosti plač javnih uslužbencev v osmih državah članicah. Po predlagani novi metodi naj bi prilagoditve temeljile na nominalnih spremembah bruto plač javnih uslužbencev v vseh državah članicah ne glede na obdavčitev in druge odbitke od plač. Rezultat te spremembe bi lahko bila manj zapletena in hitrejša metoda za določanje prilagoditev, vendar bi moral zakonodajalec pazljivo pretehtati njene neto finančne posledice.

11.

Predlog Komisije uvaja določbo o izjemi, ki se uporabi samodejno in v skladu s katero se za eno leto delno odloži vsakršno zvišanje plač in pokojnin zaradi prilagoditve. Ta določba bi povzročila še dodaten odlog enega leta poleg obstoječega do leto dni trajajočega odloga, določenega v veljavnih predpisih (5), če bi se preverjali vsi pogoji za njeno uporabo (6). Odlog teh prilagoditev zmanjšuje uskladitev plač in pokojnin zaposlenih EU s plačami in pokojninami javne uprave v državah članicah. Najboljše bi bilo, da bi bile prilagoditve časovno čim bliže razmeram, ki so vzrok za spremembo.

12.

Predlog k obstoječima funkcionalnima skupinama za upravne uslužbence (AD) in strokovno-tehnične uslužbence (AST) uvaja dodatno novo kategorijo zaposlenih (AST/SC) za tajnike in referente. Zaradi višine plač, predlagane za začetne razrede za AST/SC, bo v nekaterih okoliščinah težko pritegniti delavce z jezikovnim znanjem, ki je potrebno zaradi narave dela institucij, in ohraniti geografsko ravnovesje.

13.

Komisija predlaga, naj se karierna pot v funkcionalni skupini AST preoblikuje tako, da bosta najvišja razreda rezervirana za zaposlene, ki opravljajo zelo odgovorne naloge. V prihodnosti bodo obstajali višji strokovno-tehnični uslužbenci (AST 10 in AST 11) in strokovno-tehnični uslužbenci (AST 1 do AST 9). Toda prehodne določbe, predlagane za tiste, ki bodo 31. decembra 2012 že zaposleni, bi lahko povzročile problem neenake obravnave (7) za strokovno-tehnične uslužbence, zaposlene po reformi kadrovskih predpisov iz leta 2004.

14.

Predlog za prožno ureditev delovnega časa velja za vse zaposlene razen za tiste na delovnih mestih vodij enot, direktorjev ali generalnih direktorjev. Sodišče priporoča, naj se ponovno preuči, ali ne bi bilo primerno, da bi podobna ureditev veljala za vodilne delavce, in se pri tem po eni strani upošteva angažiranost, ki jo je mogoče pričakovati od vodilnih delavcev, po drugi strani pa potreba institucij, da kar najbolje uporabijo vse svoje zaposlene, vključno s tistimi, ki želijo združevati svoje delovne in starševske obveznosti.

15.

Sodišče se strinja s predlogom, naj Sodišče Evropske unije zaradi preglednosti uvede register izvedbenih pravil vseh institucij in naj Komisija vsaka tri leta poroča o pravilih, ki jih posamezne institucije sprejmejo za izvrševanje kadrovskih predpisov. Poleg tega Sodišče priporoča, naj Komisija predlaga postopek predhodnega posvetovanja, da bi se izognili primerom, v katerih bi razlike med izvedbenimi pravili med institucijami privedle do neenake obravnave zaposlenih.

16.

Predlog Komisije za obravnavanje dolgotrajnih in občutnih geografskih neravnovesij, kadar je zastopanost držav prenizka glede na sorazmerno število njihovega prebivalstva, je treba pazljivo preučiti. Vsaka taka ureditev bi morala spoštovati načelo enakosti državljanov EU in načelo, da ne sme biti nobeno delovno mesto rezervirano za državljane neke države članice.

17.

Komisija predlaga, naj se v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev uvede nova kategorija začasnih uslužbencev za agencije. Začasne uslužbence v tej kategoriji bi zaposlovali za določen ali nedoločen čas. Uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas, bi skoraj v vseh pogledih dejansko uživali status, podoben statusu uradnika. Vendar pa ni določb, ki bi zagotavljale, da bodo ti uslužbenci izbrani v skladu z istimi načeli in standardi ter da bo njihovo izbiranje enako strogo kot izbiranje uradnikov.

18.

Sodišče opozarja na potrebo po doseganju pravilnega ravnovesja med zagotavljanjem učinkovitosti preiskav, ki jih izvaja OLAF, na eni strani in varstvom temeljnih pravic na drugi. Treba bi bilo pojasniti, da pojem „akt, ki ima negativne posledice“ za posameznika, za katerega veljajo kadrovski predpisi, kot je omenjeno v členu 90a, vključuje katero koli dejanje OLAF med preiskavo, ki zaposlenim onemogoča, da bi dejansko uveljavljali ali uživali neko temeljno pravico, zlasti kadar OLAF pripravi končno poročilo in/ali posreduje informacije nacionalnim pravosodnim organom. Poleg tega so praktične izkušnje pokazale, da veljavne zakonske določbe (8) niso dovolj natančne, da bi se lahko izognili zmedi glede vloge OLAF ob hujših kršitvah, pri katerih ne gre za finančne interese EU.

19.

Z ustanovitvijo Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) (9) je ta postal glavna kontaktna točka za državljane EU, ki se želijo zaposliti v evropskih institucijah. Sedanja pravila o natečajih, ki jih organizira EPSO, določena v kadrovskih predpisih (10), so rudimentarna. Od njihove uvedbe leta 2004 je nastal obsežen korpus precedenčnega prava, ki razjasnjuje pomembna načela za postopek izbire, na primer v zvezi z vlogo izbirnih komisij ali uporabo jezikov. Zaradi preglednosti bi morala Komisija razmisliti o predlogu potrebnih sprememb, da bi se te razjasnitve odražale v ustreznih določbah kadrovskih predpisov.

20.

Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev so sčasoma postali vse bolj zapleteni. Komisija bi morala v sodelovanju z drugimi vpletenimi institucijami izvesti študijo, da bi ugotovila, kako bi jih bilo mogoče poenostaviti zaradi izboljšanja dobrega finančnega poslovodenja. Ta študija bi morala vključevati pregled pravil drugih mednarodnih organizacij ter tistih institucij in organov EU, za katere se kadrovski predpisi ne uporabljajo.

21.

Čeprav člen 336 PDEU ostaja temelj za urejanje odnosov med institucijami in zaposlenimi v njih, na novo uvedeni člen 298 PDEU od zakonodajalca EU zahteva, naj sprejme določbe za odprto, učinkovito in neodvisno evropsko upravo. Te določbe bi bile koristno dopolnilo kadrovskih predpisov. Komisija bi morala razmisliti o predlaganju določb za izboljšanje odnosov med državljani in evropsko upravo na podlagi člena 298 PDEU, s katerimi bi se na primer pojasnilo, kako institucije zagotavljajo, da njihovi zaposleni enako obravnavajo vse državljane, ali kako rešujejo primere domnevnih nasprotij interesov.