20.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/31

—

Resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. decembra 2000 o akcijskem načrtu za mobilnost (1),

—

Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julija 2001 o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti (2),

—

Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (3),

—

Sklepov Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju (4),

—

Priporočila Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji (5),

—

Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008, o mobilnosti mladih (6),

—

Sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (7),

—

Resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (8),

—

Sklepov Sveta z dne 16. marca 2010 o strategiji Evropa 2020 (9),

—

Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 18. novembra 2010 o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (10),

—

Sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o pobudi Mladi in mobilnost – celovit pristop za obvladovanje izzivov, s katerimi se srečujejo mladi (11),

—

Sklepov Sveta z dne 14. februarja 2011 o vlogi izobraževanja in usposabljanja pri izvajanju strategije „Evropa 2020“ (12),

—

Priporočila Sveta z dne 28. junija 2011: Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih (13),

—

Sklepov Sveta z dne 28. novembra 2011 o vzhodni razsežnosti sodelovanja mladih v demokratičnem življenju in njihove mobilnosti,

—

Poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. julija 2011: Vmesni pregled programa Vseživljenjsko učenje (14);

—

s pozivom Sveta Komisiji na podlagi priporočila o Evropski listini kakovosti za mobilnost iz leta 2006, naj v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi izboljša ali razvije po spolu razčlenjene statistične podatke o mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja (15),

—

s poročilom foruma strokovnjakov za mobilnost na visoki ravni iz junija 2008, v katerem je zapisano, da bi bilo treba možnosti za učno mobilnost zagotoviti vsem mladim v Evropi,

—

s ciljem na področju mobilnosti v visokem šolstvu v okviru bolonjskega procesa, ki je bil dogovorjen v Leuvnu in Louvain-la-Neuve aprila 2009,

—

z zeleno knjigo Komisije iz julija 2009 o spodbujanju učne mobilnosti mladih (16),

—

s sporočilom iz Brugesa iz decembra 2010 ter sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2011–2020 (17), v katerih je zapisano, da bi morali evropski sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja do leta 2020 zagotavljati bistveno več možnosti za transnacionalno mobilnost,

—

z delovnim dokumentom služb Komisije z dne 24. maja 2011 o oblikovanju referenčnih meril na področju izobraževanja za zaposljivost in učne mobilnosti (18),

—

Sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o jezikovnih kompetencah za spodbujanje mobilnosti;

—

učna mobilnost prispeva tako k osebnemu kot poklicnemu razvoju mladih in povečuje njihovo zaposljivost in konkurenčnost, kar potrjujejo ne le programi EU na področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine, temveč tudi več kvalitativnih mednarodnih študij o učni mobilnosti,

—

bi z evropskim referenčnim merilom (19) za učno mobilnost skupaj z ustreznimi kazalniki (20) lahko spodbudili prizadevanja držav članic, da dosežejo že dogovorjeni (21) cilj v zvezi s povečano mobilnostjo, in pripomogli k spremljanju njihovega napredka, pa tudi prepoznali primere dobre prakse in podprli nove pobude za vzajemno učenje,

—

bi morali v mejah razpoložljivih virov zbirati podatke, potrebne za oceno napredka z vidika evropskega referenčnega merila za učno mobilnost,

—

bi bilo treba pri tem referenčnem merilu zaradi upoštevanja različnih izobraževalnih okolij razlikovati med dvema glavnima področjema: visokim šolstvom ter začetnim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem,

—

je pomembno tudi to, da se zadevno referenčno merilo pospremi s kazalnikom za vse vrste mobilnosti, ki jo uresničujejo mladi, vključno z mobilnostjo, do katere prihaja v formalnih in neformalnim okvirih.

1.

ob upoštevanju določb priporočila Sveta z dne 28. junija 2011 o spodbujanju učne mobilnosti mladih sprejmejo ukrepe – tako na nacionalni kot na evropski ravni – za večjo učno mobilnost ter za dosego evropskega referenčnega merila iz Priloge k tem sklepom;

2.

na podlagi razpoložljivih virov in instrumentov ter ob čim večjem zmanjšanju upravnih bremen in stroškov izboljšajo zbiranje podatkov o učni mobilnosti na vseh stopnjah visokega šolstva ter v osnovnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju in o učni mobilnosti mladih na splošno, da bi lahko ocenili napredek na podlagi evropskega referenčnega merila in kazalnika iz Priloge;

3.

spodbujajo izvajanje in uporabo programov in instrumentov EU, ki pripomorejo k učni mobilnosti in vseživljenjskemu učenju, med drugim tudi Europassa, Youthpassa, evropskega ogrodja kvalifikacij ter sistemov ECTS in ECVET;

1.

zlasti ob pomoči Eurostata sodeluje z državami članicami in jim pomaga izboljšati razpoložljivost zadevnih kazalnikov in statistike v obdobju do leta 2020. Pri tem bi bilo treba čim bolje izkoristiti razpoložljive statistične podatke in ankete v gospodinjstvih, da bi bili upravni stroški in bremena čim manjši;

2.

zlasti s pomočjo rednih poročil o napredku pregleduje, v kolikšni meri se dosegajo cilji na področju mobilnosti, določeni v okviru „ET 2020“;

3.

do konca leta 2015 poroča Svetu, da bi ta lahko ponovno pregledal in po potrebi spremenil evropsko referenčno merilo za učno mobilnost iz Priloge;

1.

spremljajo napredek in uspešnost na področju nadnacionalne učne mobilnosti tako na nacionalni kot evropski ravni, med drugim z zbiranjem kvalitativnih informacij o primerih dobre prakse, da bo oblikovanje politik lahko podprto z dejstvi;

2.

v zvezi z učno mobilnostjo v visokem šolstvu: z uporabo razpoložljivih sredstev in močno sinergijo z bolonjskim procesom izboljšajo zbiranje podatkov (tudi podatkov o prenosu kreditnih točk in pridobljenih nazivov) iz upravnih in drugih virov o mobilnosti študentov na vseh stopnjah, in sicer zlasti ob zaključku študija, da bi ocenili napredek glede na referenčno merilo iz Priloge (del I, točka 1);

3.

v zvezi z učno mobilnostjo v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju: čim bolj izkoristijo ankete v gospodinjstvih, da bi zbrale tiste podatke o učni mobilnosti, s katerimi bi podprle referenčno merilo iz Priloge (del I, točka 2);

4.

v zvezi z učno mobilnostjo mladih na splošno: čim bolj izkoristijo razpoložljive ankete v gospodinjstvih, da bi zbrale podatke, potrebne za oblikovanje skupnega kazalnika za formalno in neformalno učno mobilnost, vključno z razčlembami v zvezi z neformalno mobilnostjo, da dopolnijo prikaz kazalnikov EU na področju mladine (22) in po možnosti razširijo referenčno merilo za učno mobilnost tako, da bi v prihodnosti zajelo mobilnost mladih na splošno (del II Priloge);

5.

preučijo, kako izkoristiti razpoložljive ankete o učiteljih na vseh ravneh izobraževanja, da bi oblikovale kazalnike mobilnosti učiteljev in po možnosti razširile referenčno merilo za učno mobilnost tako, da bi bila v prihodnosti vanj zajeta tudi mobilnost učiteljev (23).