2.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 258/6

1.

na dejstvo, da Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in zlasti v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

2.

na dejstvo, da je Evropska unija izrecno zavezana boju proti socialni izključenosti, diskriminaciji in neenakosti, kar je med drugim določeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji ter členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.

na dejstvo, da ima Svet v skladu s členom 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije izrecna pooblastila za sprejetje ustreznih ukrepov za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; Svet je v skladu s temi pooblastili sprejel Direktivo 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost;

4.

na sklepe predsedstva Evropskega sveta (december 2007 (3) in junij 2008 (4)), sklepe Sveta o vključevanju Romov (december 2008 (5)), sklepe Sveta o vključevanju Romov in njim priložena skupna temeljna načela pri vključevanju Romov v družbo (junij 2009 (6)), sklepe Sveta o spodbujanju vključevanja Romov (junij 2010 (7)), sklepe Evropskega sveta o sprejetju strategije Evropa 2020 (junij 2010) (8) ter sklepe Sveta o petem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (februar 2011) (9);

5.

na resolucije Evropskega parlamenta o položaju romskih žensk v Evropski uniji (junij 2006), o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (marec 2009), o položaju Romov v Evropi (september 2010) in o strategiji EU o vključevanju Romov (marec 2011);

6.

na sporočilo Komisije o socialnem in ekonomskem vključevanju Romov v Evropi (10) in spremni delovni dokument služb Komisije „Romi v Evropi: izvajanje instrumentov in politik Evropske unije za vključevanje Romov – poročilo o napredku“ (11);

7.

na evropska vrha o Romih 16. septembra 2008 v Bruslju in 8. aprila 2010 v Córdobi;

8.

na mnenje Odbora regij o socialnem in ekonomskem vključevanju Romov v Evropi (december 2010);

9.

na Uredbo (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist marginaliziranih skupnosti (12) –

10.

kljub prizadevanjem na nacionalni, evropski in mednarodni ravni za spodbujanje vključevanja Romov številni izmed njih še vedno živijo v hudi revščini, se soočajo z izrazito socialno izključenostjo in ovirami pri uveljavljanju temeljnih pravic ter diskriminacijo, kar velikokrat pomeni omejen dostop do kakovostnega izobraževanja, delovnih mest in storitev, nižje dohodke, slabe bivalne razmere, slabše zdravje in krajšo pričakovano življenjsko dobo. Tako stanje ne prizadene le Romov, temveč pomeni tudi ekonomske stroške za celotno družbo, med drugim s tratenjem človeškega kapitala in manjšo produktivnostjo;

11.

se velikost ter socialni in ekonomski položaj romskega prebivalstva v državah članicah razlikujeta. Zato bi bilo treba nacionalne pristope za vključevanje Romov prilagoditi posebnim okoliščinam in potrebam v posameznih državah članicah, tudi s sprejetjem ali nadaljnjim izvajanjem politik, ki marginalizirane in prikrajšane skupine, kot so Romi, obravnavajo v širšem kontekstu;

12.

sta dejavno sodelovanje in participacija Romov samih bistvena za izboljšanje njihovih življenjskih razmer in hitrejše vključevanje;

13.

je za izboljšanje položaja marginaliziranih skupnosti, vključno z Romi, bistveno varstvo temeljnih pravic v skladu z veljavno zakonodajo EU in mednarodnimi obveznostmi držav članic, še zlasti z bojem proti diskriminaciji in segregaciji;

14.

izboljšanje položaja Romov ni le nujna socialna prednostna naloga, temveč lahko tudi dolgoročno okrepi gospodarsko rast; uspešne politike vključevanja bodo prispevale k prizadevanjem držav članic za dosego ciljev strategije Evropa 2020, zlasti krovnih ciljev na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja;

15.

imajo države članice primarno pristojnost za oblikovanje in izvajanje politik, namenjenih spodbujanju socialnega in ekonomskega vključevanja Romov, ter da je treba v ukrepih, sprejetih na ravni EU, upoštevati različne nacionalne okoliščine in spoštovati načelo subsidiarnosti. Spodbujanje vključevanja Romov je hkrati skupna skrb in skupni interes držav članic in EU, sodelovanje na ravni EU pa prinaša bistveno dodano vrednost, saj izboljšuje konkurenčnost, produktivnost in gospodarsko rast, pa tudi socialno kohezijo;

16.

bi morali biti socialno-ekonomski in ozemeljski vidiki po potrebi podlaga za oblikovanje politik vključevanja Romov na ključnih področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja in zdravstveno varstvo, ob upoštevanju skupnega temeljnega načela „izrecne, vendar ne izključne ciljne naravnanosti“ (13) in v skladu z vidikom človekovih pravic. Lahko se sprejmejo tudi posebni ukrepi za preprečevanje ali kompenzacijo slabšega položaja, povezanega z narodnostjo;

17.

bi bilo treba posebno pozornost nameniti interesom in težavam romskih žensk in deklet, ki se soočajo z nevarnostjo večkratne diskriminacije, zato je treba v vseh politikah in ukrepih za spodbujanje vključevanja Romov upoštevati vidik enakosti spolov;

18.

je treba nemudoma ustaviti medgeneracijsko širjenje revščine in socialno izključevanje; ob upoštevanju tega je treba izboljšati položaj romskih otrok že v zgodnjem otroštvu in jim omogočiti izpolnitev njihovega potenciala. Pri tem imajo ključno vlogo izobraževanje in usposabljanje, s posebnim poudarkom na vidiku enakosti spolov, pa tudi tesno sodelovanje z družinami;

19.

sporočilo Komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (14), ki poziva države članice, naj sprejmejo ali nadalje razvijejo celovit pristop k vključevanju Romov, in jih spodbuja, naj si zastavijo uresničljive nacionalne cilje na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj ter vzpostavijo mehanizem za spremljanje ter izboljšajo dostopnost skladov EU, ki so že na voljo za projekte vključevanja Romov v skladu z velikostjo ter socialnim in ekonomskim položajem romskega prebivalstva na njihovem ozemlju in ob upoštevanju različnih nacionalnih okoliščin;

20.

z uporabo vsestranskega pristopa na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in zdravstvenega varstva, in po potrebi ob upoštevanju skupnih temeljnih načel pri vključevanju Romov v družbo, kot tudi z zagotavljanjem enakega dostopa do kakovostnih storitev izboljšajo socialni in ekonomski položaj Romov ter uporabijo celovit pristop k tem politikam in kar najbolje izkoristijo razpoložljiva sredstva in vire;

21.

v skladu s politikami držav članic postavijo ali si še naprej prizadevajo za cilje na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj z namenom premostitve vrzeli med marginaliziranimi romskimi skupnostmi in njihovo okolico. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nujnosti zagotovitve enakega dostopa v praksi. Cilji bi bili lahko usmerjeni v naslednje prednostne naloge, pri čemer bi se posebna pozornost namenila vidiku enakosti spolov:

22.

do konca leta 2011 pripravijo, posodobijo ali oblikujejo svoje nacionalne strategije vključevanja Romov ali celostne ukrepe politike v okviru svojih splošnih politik socialnega vključevanja ter s tem izboljšajo položaj Romov, upoštevaje njihove posebne okoliščine, pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju svojih nacionalnih programov reform v okviru strategije Evropa 2020 pa naj upoštevajo potrebo po spodbujanju socialnega in ekonomskega vključevanja Romov;

23.

ustrezno spremljajo in ocenjujejo učinek strategij ali celostnih ukrepov za vključevanje Romov iz odstavka 22;

24.

po potrebi poskrbijo, da se razpoložljivi skladi EU uporabljajo v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi politikami vključevanja Romov;

25.

opredelijo in izvajajo potrebne ukrepe za boljši dostop do sredstev EU in njihove učinkovite uporabe za socialno in ekonomsko vključevanje Romov, na primer s spremembo operativnih programov, izboljšanjem uporabe tehnične pomoči in večjo predvidljivostjo financiranja s podaljšanjem trajanja projektov in čim večjim črpanjem sredstev;

26.

preprečujejo segregacijo v vseh politikah in se izogibajo njenemu reproduciranju, da bi ta problem rešili dolgoročno;

27.

imenujejo nacionalno kontaktno točko ali uporabijo že delujoč organ ter tako zagotovijo učinkovito spremljanje strategij ali celostnih ukrepov iz odstavka 22 za vključevanje Romov ter spodbujajo izmenjavo dobrih praks in razprave glede pristopov, temelječih na dokazih, na področju politik vključevanja Romov;

28.

v politikah spodbujajo aktivno udeležbo romske civilne družbe in vseh drugih zainteresiranih strani, tudi na regionalni in lokalni ravni, da bi pospešili vključevanje Romov;

29.

nadaljuje delo projektne skupine za Rome, tako da vključevanje Romov postane del politik EU in ocenjuje vlogo skladov EU pri prizadevanjih za pospešitev vključevanja Romov v EU, obenem pa tudi v okviru širitvene politike; s tem naj spodbuja izmenjavo najboljših praks in prispeva k razpravam o prihodnosti finančnih instrumentov EU in njihovi učinkovitejši rabi;

30.

natančno spremlja izvajanje Direktive Sveta 2000/43/ES, ki je učinkovit instrument za boj proti diskriminaciji na podlagi narodnosti;

31.

ustrezno ocenjuje uspeh politik držav članic za vključevanje Romov v skladu s pristopi držav in v okviru delujočih mehanizmov za koordinacijo, kot je odprta metoda koordinacije;

32.

razmislijo o vključitvi boja proti segregaciji in hudi revščini ter spodbujanja enakih možnosti za marginalizirane skupine, vključno z Romi, na vsa ustrezna področja politik, tudi v okviru skladov EU, in na podlagi jasnih in preverljivih meril;

33.

poskrbijo, da bodo različni skladi EU, ki so na voljo, v prihodnje sodelovali celoviteje in prožneje ter tako zagotavljali ustrezen okvir za celostne dolgoročne ukrepe za spodbujanje vključevanja Romov;

34.

izboljšajo izvajanje in povečajo uspešnost uporabe skladov EU v korist marginaliziranih in prikrajšanih skupin, vključno z Romi, in sicer predvsem z oceno rezultatov;

35.

po potrebi opredelijo glavne socialno-ekonomske dejavnike, značilne za ozemeljsko koncentracijo marginaliziranih in prikrajšanih skupin, vključno z Romi, da se ta ozemlja določijo na zemljevidu, ter uporabijo ustrezne politike za izboljšanje razmer;

36.

izboljšajo sodelovanje med zadevnimi zainteresiranimi stranmi, da bi omogočili izmenjavo najboljših praks in vzajemno učenje v zvezi s politikami, temelječimi na dokazih, ter uspešnimi metodami, vključno z razširitvijo in izboljšanjem že delujočih omrežij in pobud, kot so mreža EU Roma in dogodki na visoki ravni, ki jih organizira Komisija;

37.

okrepijo vlogo evropske platforme za vključevanje Romov, s tem pa pospešijo izmenjavo dobrih praks in razprave glede nacionalnih politik med državami članicami ter poglobijo sodelovanje s civilno družbo, okrepijo vlogo Komisije pri oblikovanju in delovanju platforme ter zagotavljanju njene kontinuitete in zagotovijo, da bodo rezultati platforme upoštevani pri razvoju politike tako na ravni EU kot na nacionalni ravni;

38.

upoštevajo izkušnje mednarodnih organizacij, kot sta Svet Evrope (16) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, pa tudi mednarodne pobude, kot je Desetletje vključevanja Romov 2005–2015;

39.

spodbujajo socialno in ekonomsko vključevanje Romov z zagotavljanjem njihovih zakonskih pravic, zlasti pravic romskih žrtev trgovine z ljudmi, ter z dosledno uporabo razpoložljivih instrumentov na ravni EU, vključno z nedavno sprejeto Direktivo 2011/36/EU (17), poostrijo boj proti taki trgovini;

40.

spodbujajo pozitivne spremembe v odnosu do Romov z izboljšanjem ozaveščenosti javnosti o romski kulturi in identiteti ter bojem proti stereotipom, ksenofobiji in rasizmu;

41.

spodbujajo krepitev vloge, aktivno vključevanje in potrebno participacijo samih Romov na vseh ravneh razvoja politik, sprejemanja odločitev in izvajanja ukrepov, vključno s povečevanjem njihove ozaveščenosti o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo, obenem pa povečujejo zmogljivost romskih nevladnih organizacij ter spodbujajo boljše vključevanje civilne družbe in vseh drugih zainteresiranih strani.