SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKE UNIJE – ZA PRORAČUNSKO LETO 2010

2011/C 332/01

KAZALO

Izjava, priložena konsolidiranemu zaključnemu računu

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom

Poročila o izvrševanju proračuna

Pojasnila k poročilom o izvrševanju proračuna

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2010 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 129(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom VII navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropske unije v vseh pomembnih vidikih.

DEL I

Konsolidirani računovodski izkazi evropske unije in pojasnila

VSEBINA – DEL I

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom:

BILANCA STANJA

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

KAZALO

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1   PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije zajema zaključne račune Evropske unije, Evropske skupnosti za atomsko energijo in Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji). Ti zaključni računi se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje navedene finančne uredbe.

Evropska unija je v skladu s členom 133 finančne uredbe pripravila konsolidirane računovodske izkaze za leto 2010 v skladu s pravili računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), če teh ni, pa iz mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki so vključeni v konsolidacijo, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije. Računovodski izkazi se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

1.2   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev. Člen 124 finančne uredbe določa računovodska načela, ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov:

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli morajo vodstveni kadri pripraviti ocene, ki vplivajo na sporočene zneske nekaterih postavk v konsolidirani bilanci stanja in v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, pa tudi na s tem povezana razkritja pogojnih sredstev in obveznosti.

1.3   KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte (institucije in agencije), pridružene subjekte in skupna podjetja, kar pomeni 43 nadzorovanih subjektov, 5 skupnih podjetij in 4 pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 10. V primerjavi z letom 2009 se je obseg konsolidacije razširil za tri nadzorovane subjekte (eno institucijo in dve agenciji), en pridružen subjekt ter eno skupno podjetje. Ta vključitev nima pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

Nadzorovani subjekti

Odločitev o vključitvi subjekta v konsolidacijo temelji na konceptu nadzora. Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere je Evropska unija neposredno ali posredno pooblaščena, da usmerja njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imela koristi od dejavnosti teh subjektov. To pooblastilo mora biti neposredno izvršljivo. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in se konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj Evropske unije so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz splošnega proračuna, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo opravi Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Jasno je, da je treba opraviti oceno na ravni subjekta, da se lahko sprejme odločitev, ali eno ali več zgornjih meril zadostuje za sprožitev nadzora.

V skladu s tem pristopom za institucije (razen ECB) in agencije EU (razen agencij iz nekdanjega drugega stebra) velja, da so pod izključnim nadzorom EU in so zato vključene v konsolidacijo. Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt.

Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropska unija in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev neposrednega ali posrednega nadzora nad dejavnostjo, iz katere pritekajo možne storitve.

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih skupno nadzorovanih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida EU, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah EU. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost skupnega podjetja v zaključnem računu EU na datum bilance stanja.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in skupno nadzorovanimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni. Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je Evropska unija sprejela za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima Evropska unija znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne nadzoruje. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima Evropska komisija v njih neposredno ali posredno 20 % ali več glasovalnih pravic.

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih pridruženih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida EU, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah EU. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost pridruženega subjekta v zaključnem računu EU na datum bilance stanja. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička pridruženega subjekta, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in pridruženimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je sprejela Evropska unija za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. V primerih, ko ima Evropska unija 20-odstotni ali večji delež v skladu investicijskega kapitala, si na sklad ne prizadeva znatno vplivati. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljivi finančni instrumenti in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropske unije, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v njihovem imenu upravlja Komisija, vendar teh subjektov Evropska unija ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v zaključnem računu – za več informacij o zadevnih zneskih glej pojasnilo 11.

1.4   PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.4.1    Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta Evropske unije.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, izraženih v tuji valuti in razvrščenih kot razpoložljivih za prodajo, ki izhajajo iz tečajnih razlik, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih in obveznostih, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.4.2    Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.5   BILANCA STANJA

1.5.1    Neopredmetena sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, ko so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

1.5.2    Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi ali gradnji sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot posebno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v Evropsko unijo in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali. Ker Evropska unija ne najema posojil za financiranje pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev, v zvezi s temi nakupi ni nobenih stroškov izposojanja.

Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Amortizacijske stopnje

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo prihodkov, zmanjšanih za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Kadar nosi večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, Evropska unija, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsaka najemnina se dodeli med obveznosti in finančne stroške, tako da se doseže stalna obrestna mera za neporavnani del financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v druge obveznosti (nekratkoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida med trajanjem najema, tako da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi dobo koristnosti sredstva ali skozi dobo trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, najemodajalec, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja med trajanjem najema.

1.5.3    Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

1.5.4    Naložbe

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. Stroški kapitala se v primeru znamenj oslabitve prilagodijo tako, da se upošteva delež povečanj ali zmanjšanj čistih sredstev pridruženih subjektov in skupnih podjetij, ki jih je mogoče po začetnem pripoznanju pripisati Evropski uniji, ter po potrebi odpišejo do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva (glej pojasnilo 1.5.5) in so v skladu s tem izkazane po pošteni vrednosti, dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tečajnimi razlikami), pa se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Neiztrženi dobički, ki izhajajo iz merjenja poštene vrednosti, se pripoznajo skozi rezerve, neiztržene izgube pa se ocenijo glede oslabitve sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost.

1.5.5    Finančna sredstva

Razvrstitev

Evropska unija svoja finančna sredstva razvršča v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(i)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi Evropska unija. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo prodana v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii)   Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko EU zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v nekratkoročna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii)   Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropska unija namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropska unija ni imela nobenih naložb iz te kategorije.

(iv)   Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so bodisi kot kratkoročna bodisi kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih EU namerava odtujiti. Naložbe v nekonsolidirane subjekte in druge kapitalske naložbe (npr. posli rizičnega kapitala), ki se ne obračunajo po kapitalski metodi, so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropska unija zaveže, da bo kupila ali prodala sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu nakažejo denarna sredstva. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se izmerijo glede na njihov nominalni znesek, ki se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to:

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle ter je Evropska unija prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom.

Poznejše merjenje

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi) ne deluje, Evropska unija določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih premišljenih poslov, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Kadar poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Oslabitev finančnih sredstev

Evropska unija ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(a)   Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(b)   Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve zadevnega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.6    Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela Evropska unija za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.7    Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti Evropski uniji. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov, tako dobljeni znesek pa se pripozna kot odhodek.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti in se vključi v bilanco stanja.

1.5.8    Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da Evropska unija ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta glej pojasnilo 1.5.14 spodaj.

1.5.9    Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.5.10    Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropska unija upravlja pokojninske načrte z določenimi izplačili. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti. Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo aktuarji po metodi predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Pozaposlitveni prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja

Evropska unija zagotavlja svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad. Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi vzdrževanci. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

1.5.11    Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima Evropska unija sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

1.5.12    Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti (najeta posojila). Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prihodki brez stroškov posla in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med trajanjem najema posojil po metodi efektivnih obresti.

Razvrščene so kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih ima Evropska unija in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, vključujejo izvedene finančne instrumente, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, glej pojasnilo 1.5.5.

1.5.13    Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev EU. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih Evropska unija sprejme.

1.5.14    Aktivne in pasivne časovne razmejitve

V skladu z računovodskimi pravili Evropske unije se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.6   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1    Prihodki

Prihodki iz nemenjalnih poslov

V to postavko spada velika večina prihodkov EU, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropska unija prejeme tudi plačila od drugih strank, kot so dajatve, globe in donacije.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Evropska unija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (ki vključujejo izterjane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropski uniji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (ki vključujejo neizterjane in nezajamčene dajatve ter zajamčene zneske, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti. Po izdaji sklepa o naložitvi globe mu dolžniki lahko ugovarjajo v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe glavnico globe plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 Pogodbe EU), ali pa se lahko v nekaterih okoliščinah in na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, je znesek razkrit kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper sklep EU nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, se globa še naprej obravnava kot terjatev. Če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejme Evropska unija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropska unija oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predplačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2    Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropska unija sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Odhodki za nemenjalne posle so značilni za Evropsko unijo in zajemajo večino njenih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prijavljeni, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.7   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.7.1    Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

1.7.2    Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

Računovodske usmeritve Evropske komisije so enake računovodskim usmeritvam, ki jih uporablja Evropska unija, in so opisane v pojasnilu 1 h konsolidiranemu zaključnemu računu EU.

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

2.1   NEOPREDMETENA SREDSTVA

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

2.2   OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi najemi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri nekratkoročnih in kratkoročnih obveznostih (glej tudi pojasnili 2.15 in 2.18.1). Razčlenitev teh stroškov:

FINANČNI NAJEMI

2.3   DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Ta postavka zajema naložbe, katerih namen je podpirati dejavnosti EU. Vključuje tudi čista sredstva Jamstvenega sklada.

2.3.1    Deleži v skupnih podjetjih

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v skupnih podjetjih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji

Konec leta 2006 se je za skupno podjetje Galileo začel postopek likvidacije, ki še ni končan. Ker subjekt leta 2010 ni bil dejaven in je bil še vedno v postopku likvidacije, niso nastali nobeni prihodki niti odhodki. Čista sredstva skupnega podjetja Galileo in s tem vrednost naložbe na dan 31. decembra 2010 (in 31. decembra 2009) so znašali 0 EUR, kar je naložba v višini 585 milijonov EUR, zmanjšana za skupni delež izgub v višini 585 milijonov EUR.

Skupno podjetje SESAR

Cilj tega skupnega podjetja je zagotoviti posodobitev evropskega sistema upravljanja zračnega prometa in hitro izvedbo osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi z usklajevanjem in združevanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj v EU. Na dan 31. decembra 2010 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju SESAR znašal 78,8 % oziroma 11 milijonov EUR. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za skupno podjetje SESAR (za obdobje 2007-2013), znaša 700 milijonov EUR.

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER vključuje Evropsko unijo ter Kitajsko, Indijo, Rusijo, Korejo, Japonsko in ZDA. Organizacija ITER je bila ustanovljena, da upravlja naprave ITER in spodbuja njihovo izkoriščanje, krepi javno razumevanje in sprejemanje fuzijske energije ter izvaja vse druge dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. Prispevek EU (Euratoma) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER je zagotovljen prek agencije Fuzija za energijo ter vključuje tudi prispevke držav članic in Švice. Skupni prispevek je s pravnega vidika prispevek Euratoma za organizacijo ITER, saj države članice in Švica nimajo lastniških deležev v organizaciji ITER. Ker ima EU v pravnem smislu delež v skupnem podjetju Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER, ga mora Komisija pripoznati v svojem zaključnem računu.

Na dan 31. decembra 2010 je lastniški delež Euratoma v organizaciji ITER znašal 47,2 % oziroma 12 milijonov EUR. Skupni (okvirni) prispevek Euratoma, ki je predviden za organizacijo ITER (za obdobje 2007–2041), znaša 7 649 milijonov EUR.

Skupne tehnološke pobude

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud, ki jih izvajajo skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe, so bila ustanovljena za uresničevanje ciljev lizbonske agende za rast in delovna mesta. V letu 2010 sta začeli delovati dve novi skupni tehnološki pobudi, in sicer skupno podjetje ENIAC in skupno podjetje za GCV. Čeprav je ENIAC s pravnega vidika skupno podjetje, ga je z računovodskega vidika treba obravnavati kot pridružen subjekt (in je zato kot tak vključen v pojasnilo 2.3.2), saj ima Komisija znaten vpliv nanj, ne pa skupnega nadzora nad njim (podobno kot pri skupnih podjetjih ARTEMIS in Čisto nebo).

Skupna tehnološka pobuda za inovativna zdravila v okviru skupnega podjetja IMI

Skupno podjetje IMI podpira predkonkurenčne farmacevtske raziskave in razvoj v državah članicah in pridruženih državah, pri čemer si prizadeva za povečanje naložb v raziskave na biofarmacevtskem področju, ter spodbuja sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri svojih dejavnostih. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 97,4 % oz. 78 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 1 milijardo EUR do 31. decembra 2017.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (GCV)

Cilj skupnega podjetja za GCV je združiti sredstva javnega in zasebnega sektorja za okrepitev raziskovalnih dejavnosti, da bi povečali splošno učinkovitost evropskih raziskovalnih prizadevanj ter pospešili razvoj in uporabo tehnologij gorivnih celic in vodika. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 99,9 % oz. 37 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek EU znaša 470 milijonov EUR do 31. decembra 2017.

2.3.2    Deleži v pridruženih subjektih

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v pridruženih subjektih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

Evropski investicijski sklad (EIS)

Evropski investicijski sklad (EIS) je finančna institucija Evropske unije, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za MSP. Na dan 31. decembra 2010 je Komisija vpisala skupni znesek v višini 900 milijonov EUR (od vsega 3 000 milijonov EUR) osnovnega kapitala za EIS, kar je 30 % skupnega osnovnega kapitala EIS. Od zgornjega zneska se 2 milijona EUR nanašata na rezultat za leto 2010 (dobiček). Leta 2010 ni bila prejeta nobena dividenda. Komisija je vplačala 20 %, tako da je bilo nevpoklicanega kapitala za 720 milijonov EUR.

Skupno podjetje ARTEMIS

Subjekt je bil ustanovljen za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju vgrajenih računalniških sistemov skupaj z zasebnim sektorjem. Lastniški delež EU, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 96,7 % oz. 14 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 420 milijonov EUR.

Skupno podjetje Čisto nebo

Namen tega subjekta je pospešiti razvoj, potrjevanje in predstavitev čistih tehnologij zračnega prometa v EU, in zlasti vzpostaviti radikalno inovativen sistem zračnega prometa, katerega cilj je zmanjšati vpliv zračnega prometa na okolje. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 64,7 % oz. 14 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek Komisije temu podjetju znaša 800 milijonov EUR.

Skupno podjetje ENIAC

Namen skupnega podjetja ENIAC je opredeliti skupaj dogovorjen raziskovalni program na področju nanoelektronike, da bi se določile raziskovalne prednostne naloge za razvoj in prevzem ključnih pristojnosti na tem področju. Ti cilji bodo doseženi z združevanjem sredstev iz javnega in zasebnega sektorja za podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim v obliki projektov. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 97,8 % oz. 21 milijonov EUR. Skupna zaveza EU znaša 450 milijonov EUR.

2.3.3    Jamstveni sklad

Čista sredstva Jamstvenega sklada

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, za katera da EU jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj EU in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj EU. Gre za dolgoročni instrument, ki zajema vsa neodplačana posojila, za katera jamči EU, in se zato lahko obravnava kot dolgoročna naložba. To je razvidno iz dejstva, da je zapadlost skoraj 85 % sredstev, razpoložljivih za prodajo, med 1 in 10 let. Sklad se financira s plačili iz splošnega proračuna EU, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodki od obresti na investirana sredstva sklada in izterjanimi zneski v primeru zamude dolžnikov, za katere je sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Presežek ciljnega letnega zneska se vrne kot prihodek v splošni proračun EU.

EU mora vključiti rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo razpoložljivi znesek v skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun. Ta rezerva v znesku 1 746 milijonov EUR ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil na dan 31. decembra 2010. Čista sredstva sklada so na dan 31. decembra 2010 znašala 1 346 milijonov EUR. Razlika med čistimi sredstvi in zneskom rezerve ustreza znesku, ki ga je iz proračuna EU treba plačati skladu, tj. 400 milijonov EUR. Spremembe poštene vrednosti pri portfelju za prodajo razpoložljivih dolžniških vrednostnih papirjev so bile leta 2010 pripoznane v lastniškem kapitalu, in sicer se je poštena vrednost zmanjšala za 30 milijonov EUR (leta 2009: povečanje za 16 milijonov EUR).

2.3.4    Za prodajo razpoložljiva sredstva (nekratkoročna)

To vključuje naložbe in udeležbe, ki so bile nabavljene, da bi upravičencem pomagali razviti njihove poslovne dejavnosti.

Nekratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)

Maja 2010 je svet guvernerjev odobril takojšnje povečanje števila odobrenih vplačanih delnic za 1 milijardo EUR. Izdane vplačane delnice so bile plačane s prerazporeditvijo čistih prihodkov, ki so bili prej razporejeni v rezervo kot presežek za druge namene, in sicer za plačilo takih vplačanih delnic. Ker EBRD ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo deležev, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim delničarjem, se delež Komisije vrednoti po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne odpis zaradi oslabitve.

Komisija je vpisala 3 % skupnega kapitala EBRD v višini 21 milijard EUR. Na datum bilance stanja je vpoklicani kapital znašal 187 milijonov EUR in je bil v celoti plačan. Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala znašajo 443 milijonov EUR.

V okviru poslov rizičnega kapitala so finančnim posrednikom odobreni zneski za financiranje kapitalskih naložb. Upravlja jih Evropska investicijska banka, financirajo pa se v okviru evropske sosedske politike.

Iz Sklada za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo se črpajo sredstva za program za rast in zaposlovanje, večletni program ter program za konkurenčnost in inovativnost, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo, ki je investicijska družba s spremenljivim delniškim kapitalom (SICAV), je prav tako vključen v to postavko. Splošni cilj sklada je spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v jugovzhodni Evropi s trajnostnim zagotavljanjem dodatnega razvojnega financiranja prek lokalnih finančnih posrednikov.

Splošni cilj sklada za zeleno rast (nekdanjega sklada za povečanje energetske učinkovitosti v jugovzhodni Evropi) je povečati energetsko učinkovitost in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije v jugovzhodni Evropi z zagotavljanjem namenskega financiranja podjetjem in gospodinjstvom prek partnerstev s finančnimi institucijami in neposrednim financiranjem.

V Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije so bila na novo vložena sredstva v višini 56 milijonov EUR. Gre za nov inovativen sklad, ki na svetovni ravni zagotavlja rizični kapital z zasebnimi naložbami v projekte za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v državah v razvoju in gospodarstvih v prehodu. Poleg tega je bilo leta 2010 v mikrofinančni instrument Progress za zaposlovanje in socialno vključenost na novo vloženih 14 milijonov EUR.

Ob koncu leta so bile v zvezi s Skladom za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo in programom pomoči za MSP prevzete obveznosti za nadaljnjih 122 milijonov EUR, ki pa jih upravičenci še niso črpali.

2.4   POSOJILA

2.4.1    Posojila, odobrena iz proračuna Evropske unije in ESPJ v likvidaciji

Posojila s posebnimi pogoji so odobrena po ugodnejših obrestnih merah v okviru sodelovanja z državami nečlanicami. Vsi zneski zapadejo več kot 12 mesecev po koncu leta. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 7,73 % in 14,507 %.

2.4.2    Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Posojila v okviru makrofinančne pomoči

Makrofinančna pomoč je na politikah temelječ finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno in/ali proračunsko podporo partnerskim tretjim državam, ki so geografsko blizu ozemlju EU. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS. Na dan 31. decembra 2010 je imela Komisija sklenjenih za 300 milijonov EUR sporazumov o posojilih, ki jih druga stranka do konca leta še ni črpala. Komisija za ta posojila ni prejela jamstev tretjih oseb, vendar zanje jamči Jamstveni sklad (glej pojasnilo 2.3.3).

Posojila Euratom

Euratom je pravni subjekt EU, ki ga zastopa Evropska komisija. Državam članicam daje posojila za financiranje nacionalnih investicijskih projektov, povezanih z industrijsko proizvodnjo električne energije v jedrskih elektrarnah ter z industrijskimi objekti in napravami v gorivnem ciklusu. Prav tako daje posojila državam nečlanicam za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti jedrskih elektrarn ter objektov in naprav v jedrskem gorivnem ciklusu, ki obratujejo ali se gradijo. V zvezi s temi posojili je bilo prejetih za 466 milijonov EUR (leta 2009: 481 milijonov EUR) jamstev tretjih oseb.

Plačilnobilančna posojila

Plačilnobilančna posojila so na politikah temelječ finančni instrument, ki je bil ponovno uveden v sedanji gospodarski in finančni krizi za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam EU. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave glede plačilne bilance ali pretoka kapitala, ali pa obstaja nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle. Ta instrument se uporablja le za države članice, ki niso sprejele eura. Odobriti je mogoče toliko posojil, da neodplačani znesek znaša največ 50 milijard EUR. Za ta posojila jamči splošni proračun EU.

Med novembrom 2008 in koncem leta 2010 so bila Madžarski, Latviji in Romuniji odobrena posojila v višini 14,6 milijarde EUR, od tega je bilo do konca leta 2010 izplačane 12,05 milijarde EUR. V naslednji razpredelnici so prikazana izplačila in roki zapadlosti za posamezne obroke plačilnobilančnih posojil, ki so že bili izplačani:

Pripomniti je treba, da se je program pomoči v obliki plačilnobilančnih posojil za Madžarsko iztekel novembra 2010.

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

Ker so bila izplačila v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo opravljena šele po 31. decembru 2010 so podrobnosti o teh posojilih navedene v pojasnilu 9.

Posojila ESPJ v likvidaciji

Ta postavka večinoma zajema posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji iz izposojenih finančnih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ, ter tri dolžniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi in jih je izdala Evropska investicijska banka (EIB) kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom. Ti trije dolžniški vrednostni papirji se bodo do svoje končne zapadlosti (leta 2017 in leta 2019) uporabljali za pokritje storitve najemanja posojil, povezanih z danimi posojili. Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti, povečani za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo plačanih premij in stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti.

2.5   DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

2.5.1    Predhodno financiranje

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v manj kot dvanajstih mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje in torej kot kratkoročno sredstvo, saldo pa je dolgoročen.

Predhodno financiranje skupaj

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem:

To so jamstva, ki jih Evropska komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev ob plačilu predujmov (predhodno financiranje). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja. Na dan 31. decembra 2010 je „nominalna“ vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 1 227 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 1 059 milijonov EUR (leta 2009: 936 milijonov EUR oziroma 724 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence – taki zneski predhodnega financiranja, plačani leta 2010, so znašali skupno 3,2 milijarde EUR (leta 2009: 2,7 milijarde EUR). Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje finančnih tveganj, ki jih imajo EU in udeleženci pri izvajanju posrednih ukrepov 7OP, saj njegov kapital in obresti pomenijo jamstvo za dobro izvedbo ukrepov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov v obliki subvencije (in torej zavedenih kot predhodno financiranje v poslovnih knjigah Komisije) prispevajo 5 % skupnega prispevka EU h kapitalu Jamstvenega sklada za udeležence v času trajanja ukrepa. Udeleženci so kot taki lastniki Jamstvenega sklada za udeležence, EU (ki jo zastopa Komisija) pa deluje kot njihova pooblaščenka. Ob koncu posrednega ukrepa se udeležencem v celoti povrne njihov prispevek h kapitalu, razen kadar Jamstveni sklad za udeležence ustvari izgubo zaradi upravičencev, ki ne izpolnjujejo obveznosti – v tem primeru se udeležencem povrne najmanj 80 % njihovega prispevka. Jamstveni sklad za udeležence torej jamči za finančne interese Komisije in tudi udeležencev. Na dan 31. decembra 2010 so udeleženci prispevali Jamstvenemu skladu za udeležence vsega skupaj 866 milijonov EUR (leta 2009: 561 milijonov EUR) – glej tudi pojasnilo 11.

Dolgoročno predhodno financiranje

Največji del zneskov dolgoročnega predhodnega financiranja je povezanih s strukturnimi ukrepi za programsko obdobje 2007–2013 v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo. Ker je veliko teh projektov dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

2.5.2    Vnaprej plačani odhodki

V okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 je mogoče državam članicam izplačevati sredstva iz proračuna EU kot prispevek v instrumente finančnega inženiringa (in sicer v obliki posojil, jamstev ali kapitalskih naložb), ki so bili vzpostavljeni in se upravljajo na odgovornost države članice. Vendar zadevni temeljni pravni akti držav članic ne zavezujejo, naj Komisiji redno poročajo o porabi teh sredstev. Ugotovljeno je bilo, da so bila taka plačila do leta 2010 (vključno s tem letom), v računovodskem sistemu Komisije prvotno knjižena kot odhodki, vendar vsa denarna sredstva za instrument niso bila porabljena. Zato jih je v bilanci stanja primerneje razvrstiti kot sredstva (vnaprej plačani odhodki).

Prav tako je bilo ugotovljeno, da glede na predvideni namen teh zneskov njihove porabe ni mogoče določiti preprosto s preverjanjem enega osnovnega vira informacij, kot so bančni izpiski instrumenta, saj na primer zneski, ki se uporabijo kot jamstva, ostanejo blokirani na bančnih računih instrumenta, posojila, ki se povrnejo v instrument, pa so potem na razpolago za nova posojila. Ker državam članicam ni treba posebej poročati o teh sredstvih, poleg tega pa ne bi bilo stroškovno učinkovito, da bi Komisija sama zbirala take informacije, da bi v računovodskih izkazih ustrezno prikazala porabo teh zneskov v programskem obdobju, je bilo treba te zneske oceniti. Najzanesljivejša metoda, ki je na razpolago, in s tem pristop, ki je bil uporabljen, je knjiženje teh odhodkov v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v programskem obdobju do 31. decembra 2015 (zadnji dan, ko so taki odhodki dovoljeni).

V ta namen je Komisija na začetku leta 2011 od držav članic zahtevala potrebne informacije, da bi ocenila in potem pripoznala neporabljene zneske v bilanci stanja na dan 31. decembra 2010. Ocenjeni skupni znesek je razdeljen na zneske, ki bodo po pričakovanjih držav članic porabljeni leta 2011 (prikazani v pojasnilu 2.9.2), in zneske, ki bodo porabljeni po letu 2011 in so prikazani v zgornji razpredelnici.

Zgornji postopek pomeni spremembo računovodske usmeritve in zadeva pomembne zneske, zato je bila v skladu z računovodskimi pravili EU in mednarodno sprejeto računovodsko prakso bilanca stanja za leto 2009 v teh računovodskih izkazih popravljena, da se predstavijo primerljivi zneski, ki prikazujejo položaj, kakršen bi bil, če bi bila lani uporabljena enaka računovodska obravnava. Učinek na leto 2008 naj bi po ocenah znašal samo 18 milijonov EUR, zato je bil ta znesek vključen v skupni primanjkljaj za leto 2009, začetno stanje za leto 2009 pa ni bilo popravljeno. Učinek tega popravka na prvotno bilanco stanja za leto 2009 je prikazan v spodnji razpredelnici:

2.6   DOLGOROČNE TERJATVE

Zneski, ki jih je treba izterjati od držav članic, se nanašajo na zneske, ki jih nekdanje države pristopnice dolgujejo ESPJ v likvidaciji. Od skupnih dolgoročnih terjatev se 14 milijonov EUR (leta 2009: 26 milijonov EUR) nanaša na nemenjalne posle.

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.7   ZALOGE

2.8   KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

Kratkoročne finančne naložbe so sestavljene iz za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, kupljenih zaradi njihovega naložbenega donosa ali katerih namen je vzpostaviti posebno strukturo sredstev ali sekundarni vir likvidnosti, in se zato lahko prodajo kot odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer.

Kar zadeva zneske ESPJ v likvidaciji, so vse za prodajo razpoložljive naložbe dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v EUR in kotirajo na delujočih trgih. Na dan 31. decembra 2010 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena po pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2010, znašala 294 milijonov EUR (leta 2009: 242 milijonov EUR).

Ne glede na pridobitve Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in Instrumenta za posojilna jamstva za projekte TEN-T (glej tudi pojasnilo 5.1.2) so se kratkoročne finančne naložbe zelo povečale glede na prejšnje leto zlasti zaradi naložbe zneskov začasno plačanih glob v posebej za ta namen ustanovljen sklad, ki ga upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve (sklad BUFI). V prejšnjih letih bi bili ti zneski položeni na posebne bančne račune – glej pojasnilo 2.11, besedilo o denarnih sredstvih z omejitvami.

2.9   KRATKOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

2.9.1    Predhodno financiranje

Razlog za zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja je razpuščanje Solidarnostnega sklada. Čeprav so bili leta 2010 plačani obroki predhodnega financiranja za nove projekte (programi, povezani z obdobjem 2007-2013), so bili razvrščeni v nekratkoročna sredstva, kakor je razloženo v pojasnilu 2.5. Razlog za povečanje kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru posrednega in neposrednega centraliziranega upravljanja je razširitev dejavnosti, predvsem na področju raziskav in razvoja.

2.9.2    Vnaprej plačani odhodki

Kakor je razloženo v pojasnilu 2.5.2, se ti zneski nanašajo na plačila državam članicam v okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 za vzpostavitev instrumentov finančnega inženiringa ali kot prispevek vanje, ki niso bila porabljena za instrument do konca leta. Zgornji zneski naj bi bili po pričakovanjih porabljeni leta 2011.

2.10   KRATKOROČNE TERJATVE

Po ocenah zajemajo skupne kratkoročne terjatve 11 009 milijonov EUR (leta 2009: 8 415 milijonov EUR) v zvezi z nemenjalnimi posli.

2.10.1    Posojila in vezane vloge

Ti zneski zadevajo predvsem plačilnobilančna posojila v vrednosti 2 004 milijonov EUR, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (glej pojasnilo 2.4 zgoraj). V tej postavki so vključene tudi vezane vloge v višini 166 milijonov EUR, povezane predvsem z ESPJ v likvidaciji.

2.10.2    Kratkoročne terjatve

Stranke

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2010 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja.

Globe

Ta postavka zajema zneske za izterjavo v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija. Povečanje odpisa glede na lansko leto gre pripisati predvsem temu, da so se leta 2011 zmanjšale globe, sprejete pred 31. decembrom 2010. Poleg tega se je pri odpisu upoštevalo, da nekaterih novih naloženih glob glede na gospodarsko in finančno krizo ni bilo mogoče pokriti z začasnimi plačili ali bančnimi jamstvi. V zvezi s temi terjatvami so bila za globe, ki 31. decembra 2010 niso bile poravnane, prejeta jamstva v skupni vrednosti 2 585 milijonov EUR (leta 2009: 2 952 milijonov EUR). Treba je omeniti, da je 1 771 milijonov EUR zgornjih zneskov zapadlo v plačilo po 31. decembru 2010.

Terjatve do držav članic

Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do upravičencev do pomoči iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) na dan 31. decembra 2010, kakor so jih prijavile in potrdile države članice 15. oktobra 2010, zmanjšane za 20 % tega zneska, ki jih države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov. Terjatve, nastale po tej prijavi do 31. decembra 2010, se ocenijo. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. Opozoriti je treba tudi, da je bila metoda odpisa leta 2010 prilagojena, kar je vplivalo na prihodke in odhodke tako, da je učinek na čisti znesek nevtralen – glej pojasnilo 3.2.3. Po novi metodi se terjatve knjižijo po nominalni vrednosti z zmanjšanjem vrednosti, ki temelji na statistični analizi (stopnja izterjave).

Terjatve v zvezi z lastnimi sredstvi

Treba je upoštevati, da lahko države članice zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani brez tega odbitka. Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil od terjatev do držav članic odštet odpis v višini 811 milijonov EUR. Vendar to ne pomeni, da se Komisija odpoveduje izterjavi zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti.

Druge terjatve do držav članic

Druge terjatve do držav članic vključujejo 30 milijonov EUR stroškov za izterjavo in predujme EKJS v višini 199 milijonov EUR (leta 2009: 72 milijonov EUR stroškov za izterjavo in predujmi EKJS v višini 8 milijonov EUR).

2.10.3    Aktivne časovne razmejitve

Glavni znesek, vknjižen v to postavko, so prehodno nezaračunani prihodki:

Drugi prehodno nezaračunani prihodki so večinoma prihodki od zamudnih obresti, obračunane bančne obresti in obračunane obresti na zneske predhodnega financiranja.

Najpomembnejši zneski, vključeni kot odloženi stroški, se nanašajo na sredstva, ki so jih države članice prenesle na instrumente finančnega inženiringa in do konca leta še niso bila prijavljena Komisiji oz. jih Komisija še ni povrnila. Na dan 31. decembra 2010 so znašali 858 milijonov EUR (leta 2009: 295 milijonov EUR). Omeniti je treba, da je bil znesek za leto 2009 popravljen – za več podrobnosti glej pojasnilo 2.5.2. Med odložene stroške je skupaj vključenih tudi 182 milijonov EUR, od katerih so glavni zneski 50 milijonov EUR za predčasna plačila na podlagi dvostranskih sporazumov o ribolovu s tretjimi državami, 41 milijonov EUR za evropske šole in 44 milijonov EUR za plačilo najema prostorov.

2.11   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

2.11.1    Denarna sredstva brez omejitev

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih ima EU na svojih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih vlog in v manjših zneskih gotovine.

Zneski, prikazani kot kratkoročne vloge, se nanašajo predvsem na denarna sredstva, ki jih v imenu EU upravljajo upravitelji za namene izvajanja posebnih programov, ki se financirajo iz proračuna EU. Ob koncu leta so bile prevzete obveznosti za 131 milijonov EUR, ki pa jih upravičenci še niso črpali.

2.11.2    Denarna sredstva z omejitvami

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost.

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.12   PREJEMKI ZAPOSLENIH

2.12.1    Pokojnine – osebje

V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov izplačila dajatev po pokojninskem sistemu zaposlenih (PSEO – pokojninski sistem za evropske uradnike) bremenijo proračun EU. Sistem se ne financira, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh dajatev v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki k dolgoročnemu financiranju tega sistema prispevajo eno tretjino s plačevanjem obveznega prispevka.

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila zaposlenih in upokojenih uslužbencev na dan 31. decembra 2010 in na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. Ta ocena je bila opravljena v skladu z metodologijo MRSJS 25 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12). Metoda, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:

Obveznosti zajemajo zgoraj opredeljene pravice za naslednje osebe:

Glavni poudarki (za glavna gibanja glej tudi razpredelnico spodaj):

2.12.2    Pokojnine – drugi

Ta postavka zadeva obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča EU (in Splošnega sodišča) ter Računskega sodišča, generalnih sekretarjev Sveta, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije. V to postavko je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti poslancev Evropskega parlamenta.

2.12.3    Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Izračunana je bila tudi ocena obveznosti, ki jo ima EU zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi s svojim upokojenim osebjem. Ta bruto obveznost je bila ocenjena na 3 791 milijonov EUR, od bruto obveznosti pa so bila odšteta sredstva pokojninskega načrta v višini 260 milijonov EUR, da bi se dobil neto znesek. V izračunu uporabljeni diskontna stopnja in splošna rast plač sta enaki diskontni stopnji in splošni rasti plač, ki sta bili uporabljeni pri vrednotenju pokojnin osebja.

Gibanje bruto obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

2.13   DOLGOROČNE REZERVACIJE

Sodni postopki

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati po letu 2011 v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Največji del zneska, 300 milijonov EUR, se nanaša na sodne zadeve, v katerih na dan 31. decembra 2010 sodba še ni bila izrečena, v zvezi s finančnimi popravki za EKJS in na druge sodne zadeve v zvezi s kmetijskimi odhodki.

Razgradnja jedrskih objektov

Leta 2008 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov posodobil svojo študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki iz leta 2003. Njihova spremenjena ocena znaša 1 222 milijonov EUR (prej 1 145 milijonov EUR) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v računovodske izkaze. V skladu z računovodskimi pravili EU se ta ocena indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske brezkuponske obveznice). Na dan 31. decembra 2010 so take rezervacije znašale 926 milijonov EUR, razdeljenih na zneske, ki se bodo po pričakovanjih plačali v letu 2011 (21 milijonov EUR) in pozneje (905 milijonov EUR). Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 20 let) je treba poudariti, da je ta ocena nekoliko negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

Ta postavka se nanaša na rezervacije, ki pomenijo ocenjene izgube, ki bodo nastale zaradi jamstev, danih v okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001 in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2007 v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost, v zvezi s katerimi je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z uveljavljanimi in neuveljavljenimi jamstvi, omejeno. Dolgoročne finančne rezervacije se diskontirajo na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske brezkuponske obveznice).

Druge rezervacije

Glavni znesek teh rezervacij se nanaša na ocene prispevkov EU za različne države članice iz Veterinarskega sklada za nujne primere za izbruhe nekaterih živalskih bolezni v skupni vrednosti 12 milijonov EUR (leta 2009: 60 milijon EUR), razdeljenih na zneska, ki se bosta po pričakovanjih poravnala leta 2011 (10 milijonov EUR) in pozneje (2 milijona EUR).

2.14   NEKRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje zneske posojil, ki jih dolguje Evropska unija in zapadejo pozneje kot v enem letu. Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki znašajo 13 211 milijonov EUR (leta 2009: 10 324 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti.

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

2.15   DRUGE NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka zajema predvsem obveznosti iz najemov, ki zapadejo pozneje kot v enem letu (glej pojasnilo 2.2 zgoraj). Vključeni so tudi zneski v zvezi z nekaterimi zgradbami, ki jih je kupila Komisija in katerih nakupna cena bo plačana v obrokih – to niso najemne pogodbe, saj je lastninska pravica takoj prešla na Komisijo.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.16   KRATKOROČNE REZERVACIJE

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

2.17   KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje najeta plačilnobilančna posojila v višini 2 004 milijonov EUR (glej pojasnilo 2.14), ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja (leta 2009: 40 milijonov EUR v zvezi z makrofinančno pomočjo).

2.18   OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

2.18.1    Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo

2.18.2    Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih EU prejme v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta. Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako izkazani kot vnaprej vračunani stroški (glej pojasnilo 2.18.3 spodaj), medtem ko so neupravičeni deli še odprti na računih za „ocenjene neupravičene zneske“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek prikaže med kratkoročnimi obveznostmi.

Države članice

Osnovni zneski v tej postavki se nanašajo na 16 924 milijonov EUR za neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov (leta 2009: 11 160 milijonov EUR).

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti subvencioniranja in javnega naročanja, pa tudi obveznosti iz poslovanja do javnih organov in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo (npr. ERS).

Ocenjeni neupravičeni zneski

Obveznosti iz poslovanja so se zmanjšale za 712 milijonov EUR, in sicer gre za del prejetih, a še nepreverjenih zahtevkov za povračila, ki je bil ocenjen kot neupravičen. Največji zneski zadevajo strukturne ukrepe generalnih direktoratov.

2.18.3    Pasivne časovne razmejitve

Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:

Za strukturne ukrepe se odhodki na splošno zmanjšujejo, ker so programi za obdobje 2000–2006 zdaj v zaključni fazi.

Razlog za visok znesek odloženih prihodkov na dan 31. decembra 2009 je ta, da sta dve državi članici predčasno plačali prispevke iz lastnih sredstev za leto 2010.

ČISTA SREDSTVA IN REZERVE

2.19   REZERVE

2.19.1    Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z računovodskimi pravili se popravek za pošteno vrednost za prodajo razpoložljivih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost. Leta 2010 so bili iz rezerve za pošteno vrednost vzeti zneski v skupni vrednosti 48 milijonov EUR in pripoznani v izkazu poslovnega izida v zvezi z za prodajo razpoložljivimi sredstvi.

2.19.2    Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 2.3.3. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil, za katera jamči sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva.

Revalorizacijska rezerva

Revalorizacijska rezerva obsega revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev. Saldo ob koncu leta v višini 57 milijonov EUR izhaja iz revalorizacije zemljišča in zgradb Komisije, ki je bila narejena že pred prehodom na nova računovodska pravila.

Rezerva za najemanje in dajanje posojil

Ta znesek je povezan z rezervo ESPJ v likvidaciji za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ.

2.20   ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

Ta znesek, ki ni razvrščen kot terjatev do držav članic, ustreza vsoti skupnega primanjkljaja iz prejšnjih let (48 163 milijonov EUR) in poslovnega presežka za leto 2010 (17 232 milijonov EUR). Postavka „znesek za vpoklic od držav članic“ naj bi namreč prikazala dejstvo, da proračun, sprejet na podlagi vsakoletnega proračunskega postopka, zagotavlja financiranje za večletne ukrepe. Rezerve (3 484 milijonov EUR), ki jih je treba uporabljati v skladu z njihovimi lastnimi posebnimi predpisi in pravili, pri tem namenoma niso upoštevane.

V bistvu pomeni ta znesek del stroškov, ki jih je imela EU do 31. decembra 2010 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS. Znesek plačil, dolgovanih državam članicam za obdobje od 16. oktobra do 31. decembra 2010, je znašal 33 milijard EUR. Države članice večino zneskov za vpoklic dejansko plačajo prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto.

V glavnem se daljše obdobje plačujejo le prejemki zaposlenih, ki jih je Komisija dolžna plačati za svoje osebje, ob čemer je treba pojasniti, da za financiranje pokojnin iz letnih proračunov jamčijo države članice. V spodnji razpredelnici je v informativne namene prikazana ocena razdelitve prihodnjih prejemkov zaposlenih:

Zneski za vpoklic od držav članic so se glede na prejšnje leto zmanjšali za 14,7 milijarde EUR. Glavni razlogi za to so: (1) zmanjšanje obveznosti iz poslovanja za 9,4 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.18), (2) povečanje kratkoročnih finančnih obveznosti za 2 milijardi EUR (glej pojasnilo 2.17), (3) povečanje dolgoročnega predhodnega financiranja za 2,6 milijarde EUR in (4) povečanje kratkoročnih terjatev za 4,6 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.10).

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunsko realizacijo– proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki in vsak presežek prihodkov se vrne državam članicam.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1   PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV IN PRISPEVKOV

Prihodki iz lastnih sredstev so poglavitni element prihodkov Evropske unije iz poslovanja. Večina odhodkov se tako financira iz lastnih sredstev, saj drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja.

3.1.1    Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo) in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND, ki se uporablja za Nizozemsko in Švedsko. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Od zgoraj navedenih zneskov je bil odbitek že odštet.

V primerjavi z letom 2009 so se prihodki iz naslova BND povečali za 9,2 milijarde EUR, kar kaže, da je bilo treba leta 2010 financirati več odobritev plačil. Prihodki iz naslova carin so se povečali za 2 milijardi EUR, v glavnem zaradi večjega uvoza.

3.1.2    Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2009 (2 254 milijonov EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na EU naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2010. Poleg tega je v skladu s SLS iz leta 2007 Združenemu kraljestvu odobren popravek za proračunska neravnovesja. Ker ta znesek financirajo druge države članice, ne bi smelo biti na proračunsko realizacijo ali poslovni izid nobenega neto učinka. Vendar je bil v to postavko vknjižen znesek v višini 112 milijonov EUR zaradi razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna (glej člen 10(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000), in tečaji, ki so veljali, ko so države članice, ki niso del EMU, dejansko izvedle svoja plačila.

3.2   DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA

3.2.1    Globe

Ti prihodki se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitve pravil konkurence. Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejet sklep Komisije o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku.

3.2.2.    Kmetijski prelevmani

Ti zneski se nanašajo na prelevmane na mleko v višini 25 milijonov EUR (leta 2009: 99 milijonov EUR, poleg prelevmanov na sladkor v višini 606 milijonov EUR). Prelevmani na mleko so instrument za upravljanje trga, namenjen kaznovanju proizvajalcev mleka, ki prekoračijo svoje referenčne količine. Ker niso povezani s predhodnimi plačili Komisije, se v praksi štejejo kot prihodki za posebne namene. Mlečne kvote se postopoma ukinjajo, zato se tudi prihodki iz naslova prelevmanov še naprej manjšajo. Od kmetijskega leta 2008/2009 se kvote na letni ravni namreč povečujejo za 1 % in se bodo tako povečevale vse do njihove popolne odprave leta 2015.

Prelevmani na sladkor se nanašajo na sklad za prestrukturiranje sektorja sladkorja, pri čemer se je z reformo sektorja sladkorja znižala notranja cena sladkorja, da bi se zmanjšala vrzel med ceno EU in mednarodno ceno. Sklad za prestrukturiranje je bil vzpostavljen za spodbujanje manj konkurenčnih proizvajalcev sladkorja, da zapustijo trg, financira pa se iz lastnih sredstev, to je prihodkov, ki izhajajo iz začasnega davka, zaračunanega proizvajalcem sladkorja, in ki se obravnavajo kot namenski prejemki. Plačila po tem sistemu se bodo nadaljevala do septembra 2012, države članice pa so do 31. decembra 2009 že prijavile vse prihodke v zvezi s skladom za prestrukturiranje sladkorja, tako da za leto 2010 ni prihodkov.

3.2.3    Izterjava stroškov

Ta postavka pomeni naloge za izterjavo, ki jih izda Komisija, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v njen računovodski sistem, za izterjavo odhodkov, predhodno plačanih iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS. Vključuje tudi spremembo ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do tekočega leta. V tej postavki pa niso prikazane vse izterjave glede odhodkov EU, zlasti za bistvena področja porabe strukturnih ukrepov, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo. Tudi izterjava zneskov predhodnega financiranja se v skladu z računovodskimi pravili EU ne šteje med prihodke.

Glavni znesek v višini 1 775 milijonov EUR je povezan z deljenim upravljanjem in je sestavljen iz 1 331 milijonov EUR za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), 19 milijonov EUR za začasni instrument za razvoj podeželja (ZIRP), 146 milijonov EUR za posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development – SAPARD) ter 279 milijonov EUR za strukturne ukrepe.

(a)   Kmetijstvo: EKJS

V okviru EKJS znašajo zneski, knjiženi kot letni prihodki pod to postavko, 1 331 milijonov EUR, in sicer so to:

(b)   Strukturni ukrepi

Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov, vključenih v to postavko, je znašala 279 milijonov EUR (leta 2009: 613 milijonov EUR). Glavni zneski v tej podpostavki se nanašajo na naloge za izterjavo, ki jih je Komisija izdala za izterjavo neupravičenih odhodkov iz prejšnjih let, v višini 610 milijonov EUR, ter zmanjšanje prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta v višini 377 milijonov EUR.

Nalogi za izterjavo se izdajo samo v primeru:

Drugi nalogi za izterjavo, izdani v okviru strukturnih ukrepov, se nanašajo na izterjavo zneskov predhodnega financiranja. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predhodno financiranje v bilanci stanja.

3.2.4    Prihodki iz upravnega poslovanja

Ti prihodki izhajajo iz odbitkov od plač osebja ter vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke in davke od dohodka.

3.2.5    Razni prihodki iz poslovanja

Znesek v višini 430 milijonov EUR (leta 2009: 376 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke. To leto je bil ustvarjen neto dobiček iz naslova tečajnih razlik v višini 21 milijonov EUR (leta 2009: 185 milijonov EUR).

3.3   UPRAVNI ODHODKI

To so upravni odhodki, ki so nastali v okviru dejavnosti EU ter zajemajo stroške osebja, stroške amortizacije in druge stroške, povezane z delovanjem institucij in agencij (kot so stroški najema, stroški vzdrževanja, zaloge, stroški usposabljanj ipd.).

3.4   ODHODKI IZ POSLOVANJA

3.4.1    Poglavitni odhodki iz poslovanja

Odhodki Evropske unije iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančnega okvira in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. Večina odhodkov je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice in zajema področja, kot je poraba EKJS, ter ukrepe, financirane v okviru različnih strukturnih ukrepov (Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo).

Kar zadeva deljeno upravljanje, je zmanjšanje odhodkov v letu 2010 mogoče pripisati predvsem zaključevanju programov za obdobje 2000–2006 (ESS) in temu, da se je pri EKJS leta 2010 izvrševanje zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom. To zmanjšanje se delno izravna s strukturnimi ukrepi za programsko obdobje 2007–2013, ki so po počasnem zagonu že dosegli običajno raven leta 2009. Odhodki v okviru centraliziranega upravljanja so se povečali zaradi ukrepov na področju raziskav in razvoja.

Kakor je razloženo v pojasnilu 2.5.2, je Komisija leta 2010 spremenila svojo računovodsko usmeritev za nekatere odhodke v okviru kohezije in razvoja podeželja. Gre za pomembne zneske, zato mora Komisija v skladu s svojimi računovodskimi pravili zadevne zneske za leto 2009 popraviti, da se predstavijo primerljivi zneski, ki prikazujejo položaj, kakršen bi bil, če bi bila lani uporabljena enaka računovodska obravnava. Učinek tega popravka na prvotni izkaz poslovnega izida za leto 2009 je prikazan v spodnji razpredelnici:

3.4.2    Drugi odhodki iz poslovanja

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.

V podpostavki „drugo“ so se zneski, odpisani dolžnikom Komisije, znatno povečali – znašajo 365 milijonov EUR v primerjavi s 26 milijonov EUR leta 2009. Razlog za to so predvsem posamezna zmanjšanja zneskov v zvezi s sklepi o naložitvi globe (273 milijonov EUR) ter odpisi v zvezi z EKJS in razvojem podeželja v višini 82 milijonov EUR.

Stroški raziskovanja in razvoja:

Med odhodke v letu 2010 so bili vključeni naslednji stroški:

3.5   PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

3.6   ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

3.7   DELEŽ ČISTEGA PRIMAJKLJAJA SKUPNIH PODJETIJ IN PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV

EU na podlagi kapitalske metode obračunavanja v svoj izkaz poslovnega izida vključi svoj delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov (glej tudi pojasnili 2.3.1 in 2.3.2).

3.8   PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Leta 2010 je bilo v izkazu poslovnega izida pripoznanih 129 597 milijonov EUR prihodkov iz nemenjalnih poslov.

3.9   POROČANJE PO ODSEKIH

Poročilo po odsekih vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.

Največja izmed teh skupin so „dejavnosti znotraj Evropske unije“, saj pokrivajo vsa številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj EU, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov EU.

Poudariti je treba, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije. Tukaj so prikazani, da bi se omogočila primerjava s čistim rezultatom iz izkaza poslovnega izida.

POROČANJE PO ODSEKIH – POVZETEK

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU