29.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/16


Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije

2011/C 189/06

V skladu z drugo alineo člena 9(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) se pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi Evropske unije (2) spremenijo:

Poglavje 27

Stran 110

Splošno

V prvem odstavku se za besedo „materiale“ črta stavek, „ki so bile objavljene v standardnih definicijah in specifikacijah naftnih proizvodov in maziv leta 1976“.

Opomba 2

V drugi vrstici se za „315 °C“ črta „ASTM D 1319-70“ in nadomesti z „EN 15553“.

Dodatna opomba 5

V odstavku 2 se v pododstavku (d) za „mehčanje“ doda „ali sladkanje“.

Stran 111

Dodatna opomba 5(b)

 

V odstavku 2 se v pododstavku (a):

„ASTM 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM 86-67“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

 

V odstavku 2 se v pododstavku (b):

„ASTM 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM 86-67“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Dodatna opomba 5(e)

Med „glikol“ in „morfolin“ se doda „N-metil“.

Stran 112

Dodatna opomba 5(l)

V prvi, drugi in četrti vrstici se „razvoskanje“ nadomesti z „deparafinizacija“.

Stran 115

2707 50 10 in 2707 50 90

V stavku, ki se začne s „Ti tarifni podštevilki …“ se:

„ASTM D 86-87“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM D 86-87“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Stran 116

2707 99 91 in 2707 99 99

 

V odstavku 1 se v pododstavku (a):

„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM D 86-67“ črta „(ponovno odobrena leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

 

V odstavku 1 se v pododstavku (b):

za „15 °C“ doda „po EN ISO 12185“.

 

V odstavku 1 se v pododstavku (c):

za „25 °C in po“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

Stran 117

2710 11 11 do 2710 19 99

 

V odstavku I se v pododstavku 1:

za „ASTM D 938“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2207“.

 

V odstavku I se v točki (a) pododstavka 2:

za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“;

za „ASTM D 217“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2137“.

 

V odstavku I se v točki (b) pododstavka 2:

za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“,

za „po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“,

za „Glej tudi diagram v nadaljevanju“ črta „(1)“, sklicevanje na opombo 1.

Stran 118

Opomba 1:

Črta se opomba: „(1) Če je proizvod pretrd za penetracijo v obdelanem stožcu po metodi ASTM D 217, se uporablja metoda ASTM D 937.“

Diagram

Diagram se spremeni na naslednji način:

Image

Stran 119

2710 11 21

Črta se stavek: „Izraz ‚Abel-Penskyjeva metoda‘ pomeni metodo DIN (Deutsche Industrienormen) 51755, marec 1974, objavil DNA (Deutsche Normenausschuss), Berlin 15.“

2710 19 11 do 2710 19 29

Za „k temu poglavju“ se dodajo naslednje besedilo in slike:

Tarifna podštevilka 2710 19 21

Ta tarifna podštevilka vključuje reaktivno letalsko gorivo kerozinskega tipa. To reaktivno gorivo ustreza določbam dodatne opombe (2)(c) k temu poglavju.

Plinskokromatografski profil reaktivnega letalskega goriva kerozinskega tipa, npr. najbolj pogosto uporabljenega reaktivnega goriva A-1, je značilen za olje, ki se pridobi samo s postopkom destilacije surove nafte. Alkanska veriga lahko variira med okoli 10 in 18 ogljikovimi atomi. Razpon destilacije v skladu z metodo EN ISO 3405, ki je enakovredna metodi ASTM D 86, je približno 130 °C do 300 °C. Vsebnost aromatskih spojin je lahko do 25 vol. %. Vnetišče je običajno nad 38 °C v skladu z metodo ISO 13736.

Reaktivno letalsko gorivo lahko vsebuje naslednje dodatke: antioksidante, protikorozijske snovi, sredstva proti zamrzovanju, barvne indikatorje.

Stran 120

Plinskokromatografski profil reaktivnega letalskega goriva tipa A-1 (kerozina)

Image

Stran 121

Tarifna podštevilka 2710 19 25

Ta tarifna podštevilka vključuje kerozin, razen reaktivnega letalskega goriva. Kerozin iz te tarifne podštevilke ustreza določbam dodatne opombe (2)(c) k temu poglavju.

Za nekatera izmed teh olj je značilna zelo majhna vsebnost aromatskih spojin in olefinov, da se med izgorevanjem prepreči nastanek saj.

V nekaterih primerih kerozin vsebuje kemične markerje.

V to tarifno podštevilko niso zajete mešanice kerozina in drugih mineralnih olj ali organskih topil.

Plinskokromatografski profil kerozina z nizko vsebnostjo aromatskih spojin

Image

Stran 122

Tarifna podštevilka 2710 19 29

Ta tarifna podštevilka vključuje srednja olja, razen kerozina iz tarifnih podštevilk 2710 19 21 in 2710 19 25. Olja iz te tarifne podštevilke ustrezajo določbam dodatne opombe (2)(c) k temu poglavju.

Primer teh olj je n-parafin.

Plinskokromatografski profil n-parafina

Image

Številke plinskokromatografskih profilov se spremenijo na naslednji način:

pri vseh se za „SIMDIS ASTM D 2887 Extended“ doda „equivalent to ISO 3924“,

pri številkah za reaktivno gorivo tipa A-1 in kerozin z nizko vsebnostjo aromatskih spojin se črta „Korelacija ASTM D 86 (STP 577) – porazdelitev“ in nadomesti z „EN ISO 3405, enakovredno korelacija ASTM D 86 (STP 577) – porazdelitev“.

Stran 123

Tabela značilnosti kurilnih olj

Vstavi se naslednje besedilo:

za „vsebnost sulfatnega ostanka“ se vstavi „(ISO 3987)“,

za „indeksom miljenja“ se vstavi „(ISO 6293-1 ali ISO 6293-2)“.

2710 19 71 do 2710 19 99

V drugem stavku se:

„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM D 86-67“ črta „(ponovno odobrena leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Stran 124

 

V odstavku 2 se v pododstavku (a):

„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM D 86-67“ črta „(ponovno odobreni leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

 

V odstavku 2 se v pododstavku (b):

za „po metodi“ črta „ASTM D 445-74“ in nadomesti z „EN 3104“.

 

V odstavku 2 se v pododstavku (c):

za „po“ vstavi „metodi ISO 2049 (ki je enakovredna“,

za „metodi ASTM D 1500“ vstavi „)“.

Tabela značilnosti mazalnih in drugih olj

Vstavi se naslednje besedilo:

za „vsebnost sulfatnega ostanka“ se vstavi „(ISO 3987)“,

za „indeks miljenja“ se vstavi „(ISO 6293-1 ali ISO 6293-2)“.

Stran 125

2712 90 31 do 2712 90 99

 

V odstavku 1 se:

za „ASTM D 938“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2207“.

 

V odstavku 2 se:

za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“.

 

V odstavku 3 se:

za „ASTM D 217“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2137“.

 

V odstavku 4 se:

za „ASTM D 937“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2137“,

črta stavek „Če se proizvod izkaže pretrd za test penetracije obdelanega stožca po metodi ASTM D 217, se mora za merjenje uporabiti metoda ASTM D 937.“

Stran 126

2713 20 00

 

V odstavku 1 se:

za „ASTM D 938“ vstavi „ki je enakovredna metodi ISO 2207“.

 

V odstavku 2 se:

za „70 °C“ doda „po EN ISO 12185“.

 

V odstavku 3 se:

za „po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

2713 90 10 in 2713 90 90

 

V odstavku 2 se:

med „15 °C“ in „presega“ doda „po EN ISO 12185“.

 

V odstavku 3 se:

„ASTM D 86-67“ nadomesti z „EN ISO 3405“,

za „metodi ASTM 86-67“ črta „(ponovno odobrena leta 1972)“ in doda „(ki je enakovredna metodi ASTM D 86)“.

Stran 127

2715 00 00

 

V odstavku 2 se v prvi alinei petega stavka pododstavka (a):

za „merjeno po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

 

V odstavku 2 se v drugi alinei petega stavka pododstavka (a):

za „metodi ASTM D 1189“ doda „(umaknjeni leta 1979 in neobstoječi metodi EN/ISO)“,

za „merjeno po metodi“ črta „ASTM D 5“ in nadomesti z „EN 1426“.

Diagram

Diagram se spremeni na naslednji način:

Image


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL C 137, 6.5.2011, str. 1.