|
31.3.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 99/9 |
SPOROČILO KOMISIJE
Smernice v zvezi z neobvezno uporabo člena 10c Direktive 2003/87/ES
2011/C 99/03
1. UVOD
|
(1) |
Člen 10c Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) državam članicam, katerih električni sistemi izpolnjujejo določena merila, dovoljuje prehodno dodeljevanje brezplačnih pravic napravam za proizvodnjo električne energije. Merila se nanašajo na potrebo po modernizaciji energetskega sistema, države članice, ki se za to možnost odločijo, pa morajo hkrati sprejeti ukrepe za zavarovanje naložb v energetski sistem, kot so na primer izboljšanje infrastrukture, čiste tehnologije itd., v višini, ki ustreza vrednosti zadevnih brezplačno dodeljenih pravic do emisij. |
|
(2) |
Treba je poudariti, da za države članice, ki izpolnjujejo merila, uporaba te možnosti ni obvezna in se lahko odločijo, da je zaradi prihodkov od dražb ne bodo uporabile. Tiste, ki pa se za to možnost odločijo, morajo izpolnjevati merila iz člena 10c Direktive 2003/87/ES. |
|
(3) |
Usklajen sistem trgovanja z emisijami je nujno potreben za karseda dobro izkoriščanje prednosti trgovanja z emisijami in za izognitev izkrivljanju konkurence na notranjem trgu. V zvezi s tem Direktiva 2003/87/ES določa dražbe kot osnovni način dodeljevanja pravic do emisije, saj so najenostavnejše in na splošno veljajo za gospodarsko najučinkovitejši sistem. Dražbe tudi omogočajo enake konkurenčne pogoje za nadaljnji razvoj konkurence na notranjem trgu električne energije. |
|
(4) |
Poleg tega Direktiva 2003/87/ES jasno določa, da bi se za elektroenergetski sektor od leta 2013 naprej vse pravice morale prodajati na dražbi, pri čemer se bo upoštevala sposobnost tega sektorja za prenos povečanih stroškov CO2 na potrošnike pri zaračunavanju električne energije in s tem sposobnost sektorja za ustvarjanje dodatnega dobička („nepričakovani dobički“). Prodajanje na dražbi bo tovrstne nepričakovane dobičke odpravilo. |
|
(5) |
Člen 10c Direktive 2003/87/ES vsebuje določbe, ki odstopajo od številnih bistvenih načel iz Direktive 2003/87/ES, zlasti od popolnoma usklajenega pristopa k dodeljevanju po vsej Uniji, uvedbe prodajanja na dražbi kot privzete metodologije za dodeljevanje in izrecne izključitve brezplačnega dodeljevanja pravic do emisije za proizvodnjo električne energije. Ta načela in pravila so določena z namenom zagotavljanja najvišje možne stopnje gospodarske učinkovitosti znotraj sistema. Skladno s tem uporaba člena 10c ne sme onemogočati teh splošnih pravil in ciljev iz Direktive 2003/87/ES. |
|
(6) |
Na podlagi tega in ob upoštevanju pomislekov držav članic v zvezi z morebitnimi izkrivljanji konkurence, do katerih bi lahko prišlo zaradi uporabe člena 10c Direktive 2003/87/ES, Komisija meni, da je potrebno zagotoviti smernice v zvezi z izvajanjem člena 10c iz naslednjih razlogov:
|
2. NAJVEČJE ŠTEVILO PREHODNO BREZPLAČNO DODELJENIH PRAVIC DO EMISIJE NA RAVNI DRŽAV ČLANIC
2.1 Določitev največjega števila
|
(7) |
Člen 10c(2) Direktive 2003/87/ES določa največje število brezplačno dodeljenih pravic do emisije, ki se jih bo leta 2013 lahko dodelilo upravičenim napravam v upravičenih državah članicah. V skladu z navedeno določbo mora to število v naslednjih letih upadati, dokler leta 2020 brezplačno dodeljenih pravic do emisije ne bo več. |
|
(8) |
Pri ocenjevanju vloge v skladu s členom 10c(6) bo Komisija analizirala, ali največje število brezplačno dodeljenih pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES leta 2013 v zadevni državi članici presega število, dobljeno z izračunom iz Priloge I, ki temelji na členu 10c(2). |
2.2 Postopno zmanjševanje brezplačnega dodeljevanja
|
(9) |
Člen 10c(2) Direktive 2003/87/ES jasno določa, da „skupna prehodna brezplačna dodelitev … se … počasi zmanjša, tako da leta 2020 ne bo več brezplačnih dodelitev.“ Zato je obvezno treba določiti verodostojno in prepričljivo pot razvoja od začetne točke brezplačno dodeljenih pravic do emisije v letu 2013 do njihove končne točke leta 2020. |
|
(10) |
Glede na pravno zahtevo po popolni odpravi dodeljevanja brezplačnih pravic do emisije od maksimalne 70-odstotne ravni do 0 % v roku največ sedmih let, obsega verodostojna in prepričljiva postopna pot razvoja proti prenehanju dodeljevanja brezplačnih pravic leta 2020 jasen trend upadanja, ki se bo odražal na vmesnih korakih med 70 % in 0 %. |
|
(11) |
Pri ocenjevanju vloge, predložene v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, bo Komisija analizirala, ali države članice opravljajo verodostojen in prepričljiv postopen prehod na prodajanje vseh pravic na dražbi. Čezmerno odlašanje z zmanjšanji bi s seboj prineslo večje skupno število brezplačno dodeljenih pravic do emisij skozi celotno obdobje 2013–2020 in bi posledično povzročilo neupravičeno izkrivljanje konkurence na trgu Unije. To ne bi bilo združljivo s členom 10c(5) Direktive. Komisija meni, da imajo države članice določeno mero diskrecije pri določanju ustrezne poti zmanjševanja. Komisija meni, da je pogoj postopnega zmanjšanja izpolnjen ter da ne gre za primer neupravičenega izkrivljanja konkurence, kadar je določena država članica zagotovila linearno pot zmanjševanja ali nelinearno pot zmanjševanja, pri kateri zmanjšanje števila brezplačno dodeljenih pravic do emisije v katerih koli dveh zaporednih letih v obdobju med 2013 in 2020 odstopa za največ 50% od povprečnega letnega zmanjšanja, ki ga je v preostalih letih treba doseči,da se v letu 2020 doseže 0 % brezplačno dodeljenih pravic do emisije. |
3. UPRAVIČENE NAPRAVE
3.1 Presečni dan
|
(12) |
Da bi bile upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije za proizvodnjo električne energije in da bi uživale prednosti le-teh, so morale biti naprave zagnane najpozneje do 31. decembra 2008. V svojih vlogah, oddanih v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, morajo države članice dokazati, da naprave na njihovih ozemljih, ki štejejo za upravičene do prehodne brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, ta pogoj izpolnjujejo, in sicer z navedbo preverjenih podatkov o emisijah teh naprav za obdobje 2008–2010, vključno s številko dovoljenja in imenom imetnika računa za zadevno napravo, kot je registriran v CITL. Ti podatki bi morali veljati tudi kot dokazilo, da je naprava še vedno aktivna in da v vmesnem času ni prenehala obratovati. |
|
(13) |
Sicer pa lahko naprave štejejo za upravičene do prehodno brezplačno dodeljenih pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, če se je zadevni naložbeni proces zanje „fizično začel“ do 31. decembra 2008. |
|
(14) |
To pomeni, da so morale biti najpomembnejše odločitve v zvezi z gradnjo nove elektrarne sprejete, ne da bi na njih vplivali obeti za prejetje brezplačno dodeljenih pravic do emisije za to novo elektrarno. |
|
(15) |
Glede na zgoraj navedeno se mora za naložbeni proces šteti, da je bil fizično začet najpozneje 31. decembra 2008, če je možno dokazati, da na odločitev za naložbo ni vplivala možnost prejetja brezplačno dodeljenih pravic do emisije. V ta namen lahko država članica predložiti utemeljene dokaze, da:
Komisija razume, da v danem kontekstu gradbena dela, ki so se fizično že začela, lahko zajemajo tudi pripravljalna dela za izgradnjo zadevne elektrarne, vendar vedno potekajo na podlagi izrecnega dovoljenja, ki ga, po potrebi, izda pristojni nacionalni organ. Države članice morajo predložiti zadevno pooblastilo, ki je pravno veljavno in ki je bilo izdano v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije. Če ni zahteve za izrecno dovoljenje za pripravljalna dela, bi bili za ugotovitev, da so se gradbena dela fizično začela, potrebni drugi dokazi. Zgornji seznam naj ne bi bil izčrpen, saj imajo lahko države članice druge načine za predložitev dokumentarnih dokazil, da na določeno odločitev za naložbo ni vplivala možnost prejetja brezplačno dodeljenih pravic do emisije. |
|
(16) |
Med ocenjevanjem iz člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES bo Komisija zahtevala jasna in utemeljena dokazila, da so ti pogoji izpolnjeni. Države članice morajo v zvezi s tem predložiti vse ustrezne podatke v svoji vlogi iz člena 10c(5) Direktive 2003/87/ES. V nasprotnem primeru bo Komisija zavrnila seznam naprav, ki so zajete v vlogi. |
3.2 Naprave za proizvodnjo električne energije
|
(17) |
V skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87ES lahko države članice napravam za proizvodnjo električne energije pravice do emisije prehodno dodelijo brezplačno. Izraz „naprave za proizvodnjo električne energije“ ni opredeljen v Direktivi 2003/87/ES. Glede na to, da gre za izjemo od splošnega pravila iz Direktive 2003/87/ES, da ni dovoljeno brezplačno dodeljevati pravic do emisij za proizvodnjo električne energije, je treba ta izraz tolmačiti tako, da ne bo onemogočal ciljev Direktive. |
|
(18) |
Tak pristop je potreben zaradi preprečevanja negativnih učinkov, ki izvirajo iz izvajanja člena 10c Direktive 2003/87/ES, ki bi vplivali na industrijski sektor zadevne države članice in trga po vsej Uniji. |
|
(19) |
Z namenom opredelitve obsega izraza „naprave za proizvodnjo električne energije“ se ta izraz povezuje s pojmom „proizvajalec električne energije“, opredeljenim v členu 3(u) Direktive 2003/87/ES, ki je omenjen tudi v členu 10c(2) navedene direktive. V skladu z opredelitvijo tega pojma so zajete vse naprave, ki proizvajajo izključno električno energijo ter naprave, ki proizvajajo električno energijo in toploto (2). Vendar naprave, ki opravljajo drugačne vrste dejavnosti, naštete v Prilogi I Direktive 2003/87/ES poleg izgorevanja goriv, tj. proizvodnja električne energije in/ali toplote, niso zajete v to opredelitev. |
|
(20) |
Glede na zgoraj navedeno Komisija za upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES šteje:
|
|
(21) |
Pri ocenjevanju iz člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES bo Komisija preverila, ali so bila predložena zadostna dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih meril. |
|
(22) |
Za določitev emisij, povzročenih od proizvodnje električne energije v napravah, ki proizvajajo tako električno energijo kot toploto, morajo države članice zagotoviti skladnost z izvedbenimi ukrepi v skladu s členom 10a in zlasti 10a(4) Direktive 2003/87/ES ter se sklicevati na metodologijo dodelitve v skladu s členom 10c(3) Direktive 2003/87/ES. |
4. ZAHTEVE GLEDE NACIONALNEGA NAČRTA
4.1 Načela nacionalnega načrta
|
(23) |
V skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES zadevne države članice Komisiji predložijo nacionalni načrt za naložbe. Komisija priporoča, da nacionalni načrt temelji na več skupnih načelih, osnovanih tako, da bodo kar najbolje zagotovila pravično in dosledno izvajanje ciljev iz Direktive 2003/87/ES ter zlasti člena 10c. Načelo št. 1: Nacionalni načrt navaja naložbe, ki neposredno ali posredno (naložbe v omrežja in pomožne storitve) prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način. Načelo št. 2: Naložbe iz nacionalnega načrta morajo biti načrtovane tako, da v prihodnosti kolikor se le da izključijo možnost dogodkov iz člena 10c(1) pod črkama (a) (3) in (b) (4) ter prvega pogoja pod (c) (5) Direktive 2003/87/ES. Načelo št. 3: Naložbe morajo biti združljive ena z drugo ter z zadevno zakonodajo Unije. Ne smejo nikomur utrjevati prevladujočega položaja niti nepravično izkrivljati konkurence in trgovanja na notranjem trgu, morajo pa krepiti konkurenco na notranjem trgu električne energije, v kolikor je to mogoče. Načelo št. 4: Naložbe iz nacionalnih načrtov morajo biti dodatne naložbe k tistim, ki se jih države članice morajo lotiti, da bi izpolnile druge cilje ali pravne zahteve prava Unije. Prav tako te naložbe ne smejo zadevati naložb, ki bi bile potrebne za odgovor na naraščajočo oskrbo z električno energijo in povpraševanje po njej. Načelo št. 5: Naložbe iz nacionalnega načrta morajo prispevati k temu, da se mešanica virov električne energije in viri dobave energije za proizvodnjo električne energije diverzificirajo ter da se intenzivnost ogljika v njih zmanjša. Načelo št. 6: Naložbe morajo biti ekonomsko izvedljive brez brezplačne dodelitve pavic do emisije iz člena 10c Direktive 2003/87/ES, ko se prehodna dodelitev takih pravic izteče, z izjemo specifičnih vnaprej določenih prihajajočih tehnologij, ki so še v predstavitveni fazi in so navedene v Prilogi III. |
|
(24) |
Naložbe iz nacionalnega načrta morajo biti v največji možni meri skladne s temi načeli. Kadar za določeno naložbo ni mogoče zagotoviti skladnosti z vsemi načeli, mora zadevna država članica predložiti podrobno razložitev, zakaj to ni možno. V nobenem primeru pa take naložbe ne smejo tem načelom nasprotovati ali onemogočati njihovih ciljev. Naložbe prav tako ne smejo onemogočati ciljev iz Pogodb ali druge ustrezne zakonodaje Unije. |
|
(25) |
Pri ocenjevanju vlog, predloženih v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, bo Komisija proučila, v kolikšni meri navedene naložbe izpolnjujejo ta načela. Če podatki, ki jih je predložila država članica v svoji vlogi v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES, niso dovolj podrobni, da bi Komisija lahko izvedla celovito oceno, na podlagi katere bi lahko sprejela utemeljen sklep, lahko Komisija zahteva dodatne podatke. V primeru, da omenjeni dodatni podatki ne bodo predloženi pravočasno, bo Komisija zadevne dele nacionalnega načrta zavrnila. Komisija lahko pri ocenjevanju vlog uporablja tudi druge podatke in mnenja iz drugih virov. |
|
(26) |
Na podlagi določb Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (6) morajo države članice preveriti, ali je potrebna okoljska presoja nacionalnega načrta. |
|
(27) |
Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi brezplačna dodelitev pravic do emisije proizvajalcem električne energije in financiranje ustreznih naložb, ki je določeno s členom 10c Direktive 2003/87/ES, načeloma vključevala državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. V skladu s členom 108(3) PDEU morajo države članice Komisiji sporočiti ukrepe, ki vključujejo državno pomoč. Ko države članice te ukrepe sporočijo Komisiji, jih ne smejo začeti izvajati, dokler Komisija v zvezi s tem postopkom ne sprejme končnega sklepa. Komisija namerava sprejeti merila o skladnosti za oceno tovrstne pomoči v bližnji prihodnosti. Vloga v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES in kakršen koli posledičen sklep Komisije nikakor ne posegajo v obveznosti, ki jih imajo države članice glede obveščanja v zvezi z državno pomočjo iz člena 108 PDEU in države članice morajo temu ustrezno načrtovati vsa zahtevana obveščanja v zvezi z državno pomočjo. Pri proučevanju dodelitve brezplačnih pravic in nacionalnih načrtov v skladu s členom 107(3) PDEU bo Komisija zagotovila, da slednji ne povzročajo neupravičenega izkrivljanja konkurence, pri čemer bo upoštevala cilje in skupni interes iz člena 10c Direktive 2003/87/ES. Kadar je nacionalni načrt osredotočen na pomoč za omejeno število upravičencev ali kadar bi pomoč lahko izboljšala položaj upravičencev na trgu, je zlasti pomembno, da države članice dokažejo, da pomoč ne bo neupravičeno izkrivljala konkurence bolj, kot je to potrebno ob upoštevanju splošnih ciljev navedene Direktive. |
4.2 Upravičene naložbe
|
(28) |
Ob upoštevanju naslova in splošnega konteksta člena 10c Direktive 2003/87/ES morajo naložbe, ki so v skladu s to določbo upravičene, zadevati sektor električne energije in morajo biti opravljene po 25. juniju 2009. Vendar pa naložbe v druge energetske sektorje načeloma niso izključene pod pogojem, da jih je mogoče prepričljivo utemeljiti na osnovi člena 10c Direktive 2003/87/ES. |
|
(29) |
Države članice same najbolje vedo, katere naložbe bi najbolj pripomogle k modernizaciji njihovih sektorjev proizvodnje električne energije, in so odgovorne za izbor tistih naložb, ki izpolnjujejo zahteve iz Direktive. Prav tako morajo uskladiti poročanje o izvajanju naložb, opravljenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, na nacionalni ravni (7). |
|
(30) |
Države članice morajo v svojih nacionalnih načrtih navesti seznam naprav, ki opravljajo naložbe iz nacionalnih načrtov, in določiti seznam naložb, ki jih bo omogočila brezplačna dodelitev pravic do emisije. Podrobno morajo navesti tudi, do katere mere bodo te naložbe financirane s sredstvi, pridobljenimi od brezplačno dodeljenih pravic do emisij, in v katerem letu investicijskega cikla bo do tega prišlo. |
|
(31) |
Naložbe, financirane s sredstvi, pridobljenimi od brezplačno dodeljenih pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, se lahko dopolnjujejo z naložbami, ki so delno financirane iz drugih virov Unije (npr. sredstva, ki so na voljo iz rezerve za nove udeležence v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES, regionalni skladi, TEN-E, evropski načrt za oživitev gospodarstva, Evropski energetski program za oživitev, načrt SET, itd.), če izpolnjujejo zahteve iz tega dokumenta in če so združljive z zadevnimi instrumenti ali viri. Vendar je v takih primerih predmet člena 10c Direktive 2003/87/ES le tisti del naložbe, ki je financiran s sredstvi, pridobljenimi od brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c navedene direktive, in sicer pod pogojem, da so spoštovana pravila Unije o splošnih omejitvah financiranja. |
|
(32) |
Nadaljnja pojasnila v zvezi s tem, kako Komisija tolmači izraze „infrastruktura“, „čiste tehnologije“ in „diverzifikacija mešanice energetskih virov in virov oskrbe“, kot so uporabljeni v členu 10c(1) Direktive 2003/87/ES, so navedena v Prilogi IV. |
|
(33) |
Neizčrpen seznam tipov naložb, upravičenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, je naveden v Prilogi V. |
4.3 Tržna vrednost
|
(34) |
V skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES je znesek naložb iz nacionalnega načrta karseda enakovreden tržni vrednosti brezplačnih pravic do emisije. Upravičene države članice morajo v svojih nacionalnih načrtih tržno vrednost pravic do emisij uporabiti kot izhodišče za določitev zneska, ki bo vložen na nacionalni ravni. |
|
(35) |
Glede na to, da mora biti državam članicam omogočeno v njihovih nacionalnih načrtih določiti natančen znesek, ki ga nameravajo vložiti v okviru člena 10c Direktive 2003/87/ES, je treba tržno vrednost vseh pravic do emisije, ki jim bodo brezplačno dodeljene v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, določiti vnaprej in se je kasneje ne sme spreminjati (8). |
|
(36) |
Komisija priporoča, naj bo tržna vrednost brezplačno dodeljenih pravic do emisije določena s pomočjo na modelu osnovanih napovedi evropskih cen ogljika, kot jih navaja delovni dokument služb Komisije iz leta 2010, ki je priložen Sporočilu Komisije (2010)265 konč (9). Ta delovni dokument vsebuje posodobljene napovedi, v katerih so upoštevane nove okoliščine v Uniji. |
|
(37) |
Skladno s tem morajo biti letne vrednosti, kot so navedene v Prilogi VI ter ki upoštevajo trenutno zakonodajo in cilje zmanjšanja emisij, uporabljene kot izhodiščna točka za države članice pri določanju letne tržne vrednosti brezplačne dodelitve pravic do emisije, povezane z njihovimi nacionalnimi načrti. Države članice lahko ob upoštevanju zadevnih pravil o državni pomoči uporabijo višje vrednosti pri določanju zneska za naložbo: številke, ki so navedene v Prilogi VI, predstavljajo zgolj minimalno raven. |
|
(38) |
Vrednost naložb v okviru člena 10c Direktive v zadevni državi članici mora ustrezati tržni vrednosti brezplačnih pravic do emisije, ki so bile državi članici v okviru njene vloge dodeljene, razen če lahko država članica dokaže, da to objektivno ni mogoče. V vlogah iz člena 10c(5) Direktive 2003/87/ES morajo države članice predložiti dokazila, ki so potrebna, da Komisija lahko izvede svojo oceno v skladu s členom 10c(6) Direktive 2003/87/ES. |
4.4 Mehanizem za zagotavljanje ravnotežja med količino naložb in brezplačnih pravic do emisije
|
(39) |
Direktiva 2003/87/ES posredno priznava možnost nepričakovanih dobičkov od brezplačne dodelitve pravic do emisije, zlasti kjer upravljavci lahko finančno vrednost pravic do emisije prenesejo naprej na svoje stranke. To se dogaja pri proizvajalcih električne energije in predstavlja enega izmed razlogov, da Direktiva 2003/87/ES določa dražbe kot privzeto metodologijo dodeljevanja pravic, s čimer se skuša „odpraviti nepričakovane dobičke“ (10). |
|
(40) |
Člen 10c Direktive 2003/87/ES pri določanju brezplačne dodelitve pravic do emisije proizvajalcem električne energije odstopa od načela dražb kot privzete metodologije za dodelitev, s čimer posredno tudi dovoljuje nepričakovane dobičke. Vendar pa člen 10c navedene direktive jasno navaja, da so ti dobički namenjeni za modernizacijo proizvodnje električne energije v zadevni državi članici. |
|
(41) |
Ukrepe prava Unije je treba tolmačiti v luči njihovih ciljev. Na podlagi določb člena 10c Direktive 2003/87/ES in ob upoštevanju njegovega cilja je mogoče skleniti, da je treba nepričakovane dobičke podjetij, ki izvirajo iz brezplačne dodelitve pravic do emisije, uporabiti za modernizacijo proizvodnje električne energije v zadevni državi članici. Iz istega razloga bi optimalna poraba vrednosti brezplačno dodeljenih pravic do emisije pomenila, da se slednje ne bodo uporabile za financiranje naložb, ki bi jih zadevna podjetja lahko opravila ter tako izpolnila druge cilje in pravne zahteve, ki izvirajo iz prava Unije. V nasprotnem primeru bi predstavljale dodatne dobičke, ki jih Direktiva 2003/87/ES namerava odpraviti, in bi bile posledično v nasprotju s cilji navedene direktive. Poleg tega bi to povzročilo neupravičeno izkrivljanje konkurence, kar bi pomenilo kršitev člena 10c(5) Direktive. |
|
(42) |
Iz teh razlogov bi moral prejemnik brezplačnih pravic do emisije, dodeljenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, vrednost brezplačnih pravic do emisije porabiti tako, da bi se odločil za katero izmed naložb iz nacionalnega načrta v okviru člena 10c(1). Kadar podjetja prejmejo brezplačno dodeljene pravice do emisije in se za take naložbe ne odločijo, ali pa je vrednost brezplačno dodeljenih pravic večja od vrednosti zadevne naložbe iz nacionalnega načrta, je od njih treba zahtevati, da presegajočo vrednost pravic nakažejo zadevni napravi, ki bo opravila naložbo. |
|
(43) |
Glede na to, da lahko nacionalni načrt, izdelan za modernizacijo proizvodnje električne energije, v zadevni državi članici zajema naložbe, ki jih bodo opravila podjetja, ki niso zavezana k izpolnjevanju zahtev iz sistema Unije (11), ni nujno, da bodo brezplačno dodeljene pravice do emisije prejela vsa podjetja, ki so določena za opravljanje naložb in imenovana v nacionalnem načrtu. Ob upoštevanju določb členov 10c(1) in 10c(4) Direktive 2003/87/ES upravljavci prenosnih ali distribucijskih sistemov v smislu člena 2(4) in (6) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (12) predstavljajo upravljavce omrežij v smislu člena 10c(4) Direktive 2003/87/ES. Ta podjetja na splošno ne smejo biti vključena v proizvodnjo električne energije ali oskrbo z njo. Torej ne bodo upravičena do pravic, kljub temu pa se lahko od njih zahteva opravljanje naložb iz nacionalnega načrta. |
|
(44) |
V skladu z načelom št. 3 nacionalnega načrta in odstavkom 27 teh smernic velja, da bi države članice v primerih, ko naložbe v proizvodnjo električne energije ali oskrbo z njo, ki so bile navedene v nacionalnem načrtu v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES, vodijo v neupravičeno izkrivljanje konkurence ali povzročijo nevarnost vzpostavitve prevladujočega položaja, lahko razmislile o tem, da bi od upravičencev do brezplačnih pravic do emisije zahtevale sredstva za naložbe v prenosne in distribucijske sisteme ali za proizvodnjo električne energije oz. oskrbo z njo, ki ne bi vodile do takih izkrivljanj. |
|
(45) |
Prav tako ne gre izključiti možnosti, da bi bile podjetjem dodeljene brezplačne pravice do emisije, katerih vrednost bi bila prenizka za kritje naložbe iz nacionalnega načrta. V takem primeru bi bilo ustrezno tem podjetjem omogočiti izpeljavo zadevne naložbe iz nacionalnega načrta. |
|
(46) |
Iz teh razlogov lahko, kadar je to potrebno in ustrezno, države članice vzpostavijo mehanizem, ki bo v zgoraj opisanih primerih omogočal zadevne prenose ali sredstva. |
|
(47) |
V vsakem primeru je treba znotraj takega mehanizma upoštevati naslednje zahteve:
|
|
(48) |
Uporaba prihodkov, ki jih država članica lahko pridobi od dražb (14), ali drugih državnih prihodkov za financiranje naložb iz nacionalnega načrta bo privedla do nepričakovanih dobičkov za proizvajalce električne energije, ki prejemajo brezplačne pravice v okviru člena 10c Direktive 2003/87/ES. Ob upoštevanju uvodnih izjav 15 in 19 Direktive 2009/29/ES o spremembah, člena 10c(5)(e) ter splošnega pristopa in ciljev Direktive, ki določa dražbe kot privzeto metodologijo dodeljevanja, bo Komisija zavrnila vloge, predložene v okviru člena 10c(5), ki bodo imele tak pristop. |
5. NEPRENOSLJIVE PRAVICE
|
(49) |
Države članice, ki bodo izkoristile možnost brezplačnega dodeljevanja pravic v okviru člena 10c Direktive 2003/87/ES, se lahko odločijo, da smejo naprave take pravice predati le v letu, v katerem so jim pravice bile dodeljene, in le za zadevno leto. Podjetje, ki tako pogojene pravice prejme, teh pravic ne bi moglo prodati na trgu, jih prenesti na naslednje leto ali dopustiti, da jih preda katera koli druga naprava (četudi bi bila del istega podjetja). |
|
(50) |
Država članica, ki uvaja tako pogojenost, tvega, da bo člen 10c izvajala na način, ki ne bi bil združljiv s cilji in strukturo sistema Unije, ki je oblikovan za splošno zmanjšanje emisij na stroškovno ugoden in gospodarsko učinkovit način. Ne bi bilo zakonito, da bi države članice izvajale Direktivo 2003/87/ES na način, ki bi bil v nasprotju s samimi cilji Direktive. |
|
(51) |
Z neprenosljivimi pravicami se lastnikom teh pravic prepreči izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij, ki bi bili sicer izvedljivi tudi z nižjimi stroški, kot je prevladujoča cena pravic do emisije. S stališča lastnikov neprenosljivih pravic bi se izvajanje teh ukrepov za zmanjševanje emisij vedno zdelo dražje kot enostavno kritje emisij z neprenosljivimi pravicami. |
|
(52) |
Ob upoštevanju navedenih pogojev Komisija državam članicam dodeljevanje neprenosljivih pravic do emisije močno odsvetuje. Kadar pa se državam članicam dodeljevanje neprenosljivih pravic vendarle zdi potrebno, morajo dokazati, ta je ta možnost uporabljena le v tolikšni meri, kot to je potrebno za doseganje cilja, ki je podlaga za člen 10c, ter da se tega z drugimi sredstvi ne da doseči učinkoviteje. Upoštevati morajo spodbude za zmanjševanje emisije in morebitno povišanje stroškov skladnosti s sistemom trgovanje z emisijami, do katerih bo prišlo, če se odločijo za proglasitev določenih pravic za neprenosljive. |
|
(53) |
Na podlagi navedenega ter brez poseganja v to, Komisija tudi zagovarja stališče, da bi vsaj večina pravic do emisije, dodeljenih brezplačno v okviru člena 10c Direktive, morala biti prenosljiva. Priporoča tudi omejitev neprenosljivih pravic na število, ki ne presega skupnih emisij, ki jih povzroči oskrba z električno energijo tistih sektorjev, pri katerih ne bi bilo tveganja za povzročanje izkrivljanja konkurence v industrijskem sektorju zadevne države članice ali Unije (to bi bil lahko na primer gospodinjski sektor). V skladu s členom 10c(5)(e) in 10c(6) bi Komisija morala zavrniti vlogo, ki bi povzročala neupravičeno izkrivljanje konkurence. |
|
(54) |
Pri oceni vloge, predložene v skladu s členom 10c(5), bo Komisija proučila, ali je število pravic do emisije, proglašenih za neprenosljive, ob upoštevanju splošnih ciljev Direktive 2003/87/ES ter zlasti specifičnih ciljev člena 10c Direktive 2003/87/ES, upravičeno, tj. ali je tako število potrebno in proporcionalno ter ali obstaja nevarnost povzročitve neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija bo vlogo, vloženo v skladu s členom 10c(5), zavrnila, če ugotovi, da omenjeni pogoji niso izpolnjeni. |
6. SPREMLJANJE IN IZVEDBA
6.1 Ocena vloge
|
(55) |
Komisija bo na podlagi člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES ocenila vlogo na podlagi vseh ustreznih elementov, vključno s tistimi iz člena 10c(5). Upoštevala bo tudi obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, in splošna načela prava EU. Za zagotovitev učinkovitega postopka ocenjevanja mora vloga temeljiti na predlogi iz Priloge II k temu dokumentu. Komisija bo postopek ocenjevanja vloge začela šele, ko bodo predložene vse ustrezne informacije, vključno s potrebnimi dokazili o njih. |
|
(56) |
Člen 10c Direktive 2003/87/ES je bil uveden, da bi se v upravičenih državah članicah omogočila modernizacija proizvodnje električne energije. Zato člen določa izjemo od poglavitnega načela direktive. V skladu s pretežno sodno prakso se mora ta izjema tolmačiti in uporabljati na način, ki je omejen na to, kar je potrebno za dosego cilja iz člena 10c, ne da bili pri tem ogroženi krovni cilji Direktive 2003/87/ES. |
|
(57) |
Glede vrednosti brezplačno dodeljenih pravic do emisije in njihove povezave z zneskom naložb, ki se zahtevajo v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES, je treba poudariti, da bi brezplačno dodeljene pravice do emisije ustvarile nepričakovane dobičke v podjetjih, ki bi jim bile pravice do emisije dodeljene brezplačno, če se vrednost teh pravic do emisije ne bi uporabila za naložbe ali bi se uporabila za naložbe, ki bi se opravile za izpolnitev drugih ciljev in pravnih zahtev, ki izvirajo iz prava Unije. V takem primeru ne bi bilo ustreznega prispevka k doseganju cilja, zaradi katerega je bila sprejeta brezplačna dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10c. |
|
(58) |
Poudariti je treba tudi, da bi prednosti, ki jih prinašajo v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES brezplačno dodeljene pravice do emisije, lahko povzročile neupravičeno izkrivljanje konkurence, ki je v nasprotju s členom 10c(5)(e), če se ne bodo uporabljale za namene, za katere bodo dodeljene. |
|
(59) |
Zato bo ocena Komisije pozornost namenila zlasti temu, ali je vrednost brezplačnih pravic do emisije, odobrenih upravičenim napravam v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, uporabljena za naložbe, ki jih izvajajo te naprave, oziroma, če ni tako, preverila, ali je vrednost brezplačno dodeljenih pravic do emisije dana na razpolago napravam/upravljavcem ali podjetjem, ki niso dobila ali pa niso dobila dovolj pravic do emisije, da bi pokrile naložbe iz nacionalnega načrta. |
|
(60) |
Države članice naj zaradi preglednosti in omogočanja dobre utemeljitve ocene s strani Komisije vlogo, preden jo predložijo Komisiji, objavijo, da s tem Komisiji omogočijo upoštevanje informacij in vidikov, pridobljenih iz drugih virov. Morebitne vloge držav članic je treba obravnavati kot informacije o okolju, tako da zanje veljajo zahteve iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (15) in Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (16). Države članice bodo morale tudi preveriti, ali je na podlagi določb Direktive 2001/42/ES potrebna okoljska presoja njihovih nacionalnih načrtov. |
6.2 Določbe za spremljanje in izvedbo v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES
|
(61) |
Države članice morajo glede naložb, predvidenih v nacionalnih načrtih, vzpostaviti jasne in učinkovite določbe za spremljanje in izvedbo, da zagotovijo pravilno izvajanje naložb, opredeljenih v nacionalnih načrtih. V skladu s členom 10c(5)(d) Direktive 2003/87/ES morajo biti te določbe podrobno navedene v vlogi za brezplačno dodelitev pravic do emisije. |
|
(62) |
Države članice so odgovorne za spremljanje in izvedbo naložb, opredeljenih v njihovih nacionalnih načrtih. Komisija bo pri ocenjevanju vlog držav članic za brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10c(6) Direktive 2003/87/ES posebej upoštevala, ali ima država članica jasne in učinkovite določbe za spremljanje in izvedbo nacionalnega načrta, vključno z mehanizmom za pozorno spremljanje in učinkovito izvedbo naložb, opredeljenih v njenem nacionalnem načrtu. V ta namen morajo države članice zagotoviti, da so pri njih veljavni zakoni, predpisi in upravne določbe, ki so potrebni za to, da naložbe pregledajo pristojni nacionalni organi, ki so jasno opredeljeni v vlogi. |
|
(63) |
Glede tega so pomembni naslednji elementi:
|
|
(64) |
Države članice morajo rezultate postopka spremljanja in izvedbe skupaj z utemeljenimi dokazili vsako leto poslati Komisiji v letnem poročilu, ki ga Komisiji predložijo v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES. K poročilom morajo biti priložene zlasti kopije (podpisanih in z uradnim žigom potrjenih) potrdil zunanjih revizorjev, skupaj z uradnim prevodom v angleški jezik, če dokumenti niso v angleškem jeziku. Države članice se lahko odločijo, da letna poročila zadevnih upravljavcev javno objavijo. |
6.3 Letna poročila v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES
|
(65) |
Letna poročila držav članic o naložbah v modernizacijo proizvodnje električne energije v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES je treba Komisiji vsako leto predložiti do 31. januarja, začenši z letom 2014. Poročila morajo ponujati pregled narave in vrednosti naložb, izvedenih v prejšnjem letu (17). |
|
(66) |
Letna poročila morajo z utemeljenimi dokazi potrditi, da se naložbe izvajajo na podlagi zahtev iz Direktive 2003/87/ES in teh smernic, ter so v skladu z njimi, in zlasti, da prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. |
|
(67) |
Poročila morajo prikazati tudi, da je letni znesek naložb skladen s skupnim zneskom predvidenih naložb za celotno obdobje uporabe, kot je naveden v nacionalnem načrtu države članice, glede tržne vrednosti brezplačno dodeljenih pravic do emisije, opredeljene v teh smernicah. Ni treba, da so naložbe skladne z določeno tržno vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije na letni ravni. Vendar je treba vsako razliko med vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije in višino zneska za naložbe odpraviti v naslednjem letu po njenem nastanku, da se zagotovi verodostojnost poteka naložb v obdobju uporabe, pri čemer se upošteva zmanjšanje števila pravic do emisije, ki jih je mogoče dodeliti brezplačno. |
|
(68) |
V skladu s členom 10c(4) Direktive 2003/87/ES letna poročila temeljijo na poročilih o izvajanju naložb iz nacionalnih načrtov, ki jih upravljavci predložijo državam članicam vsakih 12 mesecev. Poročila morajo upoštevati tudi dodatne vire informacij, zlasti uradne podatke in neodvisno preverjene podatke. V poročilih je treba navesti vire podatkov in sklicevanja na dokazno dokumentacijo. |
|
(69) |
Poročila držav članic Komisiji morajo biti posredovana na pregleden način. V skladu s členom 10c(4) Direktive 2003/87/ES morajo biti letna poročila držav članic Komisiji objavljena. Vendar je treba v vsakem primeru upoštevati zaupnost poslovno občutljivih podatkov. |
|
(70) |
Pri svoji oceni iz člena 10c(6) Direktive 2003/87/ES bo Komisija na podlagi predloženih dokazil proučila pravilnost letnih poročil. Če niso predložena vsa ustrezna dokazila, lahko zahteva nadaljnje informacije. |
|
(71) |
Če država članica v svojem letnem poročilu ne zagotovi zadostnih dokazil o tem, da se naložbe, opredeljene v nacionalnem načrtu, izvajajo v skladu s časovnim načrtom in vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije, kot sta navedena v nacionalnem načrtu, razen če
bo Komisija zavzela stališče, da je prišlo do kršitve pogojenosti, ki je vsebovana v členu 10c Direktive 2003/87/ES glede brezplačne dodelitve pravic do emisije in naložb, potrebnih v skladu s členom 10c (1). Ker je ta pogojenost bistvena za doseganje ciljev člena 10c, pomanjkanje naložb prinaša dodatne dobičke zadevnemu podjetju in ne prispeva k doseganju ciljev Direktive 2003/87/ES ter člena 10c navedene direktive. Tako stanje lahko posledično privede do nezakonite uporabe Direktive 2003/87/ES, ki bi bilo v nasprotju s samimi cilji Direktive. Lahko tudi sproži večje pomisleke Komisije v okviru pravil o državni pomoči. Komisija bi po potrebi začela postopek preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU in/ali postopke za ugotavljanje kršitev. Postopek preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU ima lahko za posledico ustavitev brezplačne dodelitve v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES tistega števila pravic do emisije, ki ustreza znesku izpadlih naložb. Če se stanje ne odpravi, mora država članica na koncu v skladu z uredbo, sprejeto na podlagi člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, ustrezno število pravic do emisije prodati na dražbi. |
(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
(2) Pomembno je poudariti, da nekatere naprave, četudi s strogo pravnega vidika štejejo kot proizvajalci električne energije v skladu s členom 3(u) Direktive 2003/87/ES, ne morejo šteti kot upravičenke do brezplačne dodelitve v skladu členom 10c Direktive 2003/87/ES v primeru, da opravljajo še kakšno drugo industrijsko dejavnost, tudi če slednja ni zajeta v področje uporabe Priloge I Direktive 2003/87/ES, saj zadevna industrijska dejavnost morda v navedeni prilogi sploh ni našteta ali pa sama naprava ne presega praga, ki je za zadevno industrijsko dejavnost določen v Prilogi I Direktive 2003/87/ES.
(3) Leta 2007 nacionalno električno omrežje ni bilo neposredno niti posredno povezano s prejšnjim omrežjem UCTE.
(4) Leta 2007 je bilo nacionalno električno omrežje s prejšnjim omrežjem, ki ga je upravljala UCTE, povezano le prek enosmernega daljnovoda, katerega zmogljivost ne presega 400 MW.
(5) Leta 2006 je bilo več kot 30 % električne energije proizvedene iz enega fosilnega goriva.
(6) UL L 197, 21.7.2001, str. 30.
(7) Glej tudi poglavje 6 in Prilogo VII.
(8) Določitev tržne vrednosti brezplačnih pravic za namene tega sporočila ni povezana s tržnimi vrednostmi, ki jih je treba določiti v okviru ocene državne pomoči. Prav tako ni povezana s prihodnjim razvojem evropskih cen ogljika v drugi fazi trgovanja. V zvezi s tem Direktiva dopušča določeno prožnost, ko določa, da mora biti znesek naložbe „karseda“ enakovreden tržni vrednosti brezplačne dodelitve. To pomeni, da mora biti določitev tržne vrednosti brezplačnih pravic za izvajanje člena 10c osnovana na verodostojni in prepričljivi predhodni oceni razvoja cen ogljika v prihodnosti, ni pa potrebno, da natančno odraža dnevne vrednosti promptnih, privatnih terminskih in borznih terminskih pogodb na evropskih trgih ogljika med letoma 2013 in 2020.
(9) SEC(2010) 650, Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Analiza možnosti, da se preseže ciljno 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter ocena tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU“, pomožne informacije in analiza, Del II.
(10) Glej uvodno izjavo 15 iz Direktive 2009/29/ES.
(11) Člen 10c(4) izrecno navaja upravljavce omrežij, ki morajo biti v skladu z zakonodajo Unije o notranjem trgu električne energije (Direktiva 2009/72/ES) v celoti ločeni od proizvodnje električne energije. Upravljavci proizvodnje obnovljive električne energije prav tako ne prejmejo pravic, vendar so zajeti v obseg naložb iz člena 10c(1).
(12) UL L 211, 14.8.2009, str. 55.
(13) Glej odstavek 27.
(14) Člen 10(3) zahteva le, da se najmanj 50 % prihodkov porabi za namene, povezane s podnebjem, medtem ko je poraba preostalih (največ) 50 % popolnoma prepuščena diskreciji države članice.
(15) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(16) UL L 264, 25.9.2006, str. 13.
(17) Prvo letno poročilo, ki se predloži v letu 2014, lahko zajema naložbe od 25. junija 2009 do 31. decembra 2013.
PRILOGA I
Določitev največjega števila brezplačnih pravic do emisije
Za določitev količine brezplačnih pravic do emisije, ki se v letu 2013 in naslednjih letih dodeli državi članici, ki je upravičena podati vlogo na podlagi člena 10c Direktive 2003/87/ES, so potrebni naslednji koraki:
|
(a) |
Določitev povprečnih letnih emisij vseh upravičenih naprav v obdobju 2005–2007. |
|
(b) |
Določitev razmerja med letnim povprečjem končne bruto domače porabe (Gross Final National Consumption – GFNC) v obdobju 2005–2007 in letnim povprečjem skupne bruto proizvodnje električne energije (Total Gross Electricity Production – TGEP) v obdobju 2005–2007. Rezultat (v odstotkih) bo prikazoval delež emisij, ki ustrezajo GFNC05-07. |
|
(c) |
Povprečne letne emisije v obdobju 2005–2007 (glej (a)) bo treba pomnožiti z deležem emisij, ki ustrezajo GFNC05-07 (glej (b)). |
|
(d) |
Rezultat bo odražal količino pravic do emisije za pokritje 100 % emisij, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije in ustrezajo GFNC. Pomnožiti ga je treba s spremenljivko, ki v letu 2013 ne sme presegati 0,7 (70 %), se mora vsako leto po letu 2013 zmanjševati ter biti v letu 2020 0 (0 %), da se v letu 2013 in naslednjih letih dobi največje število prehodne dodelitve brezplačnih pravic do emisije, ki ga dovoljuje Direktiva 2003/87/ES. |
Največje število brezplačnih pravic do emisije v skladu s členom 10c(2) določa naslednja formula:
TQFAx = (GFNC05-07/TGEP05-07) × AAQEEI 05-07 × ax
|
Kratica |
Pojasnilo |
|
TQFAx |
Skupna količina za brezplačno dodelitev v letu x, pri čemer x predstavlja posamezno leto od 2013 do 2020 |
|
x |
Spremenljivka, ki predstavlja posamezno leto od 2013 do 2020 |
|
GFNC05-07 |
Letno povprečje končne bruto domače porabe v obdobju 2005–2007 |
|
TGEP05-07 |
Letno povprečje skupne bruto proizvodnje električne energije (oznaka Eurostata 107000 pod oznako proizvoda 6000„električna energija“) v obdobju 2005–2007 |
|
AAQEEI 05-07 |
Letna povprečna količina emisij iz upravičenih naprav v obdobju 2005–2007 |
|
ax |
Spremenljivka, ki predstavlja delež letnega povprečja preverjenih emisij v obdobju 2005–2007, ki ustreza končni bruto domači porabi zadevne države članice. Vrednost spremenljivke v letu 2013 (a2013) ne sme presegati 0,7 (70 %) in se mora vsako leto po letu 2013 zmanjševati ter biti v letu 2020 0 (0 %). |
Za izvedbo izračuna morajo države članice opredeliti naprave, ki so upravičene do brezplačne dodelitve v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES. Pri napravah, ki poleg električne energije proizvajajo tudi toploto, se upoštevajo le emisije, ki jih je mogoče pripisati proizvodnji električne energije.
Nadaljnja pojasnila glede pojma končne bruto domače porabe ter formula za njen izračun so navedeni v Prilogi II.
Skupna količina pravic do emisije, ki izhaja iz zgornje formule, predstavlja največje število brezplačnih pravic do emisije na nacionalni ravni v letu x.
PRILOGA II
Končna bruto domača poraba ter formula za njen izračun
Pojem končne bruto domače porabe (GFNC) električne energije je ključen za določitev največjega števila brezplačnih pravic do emisije v skladu s členom 10c(2) Direktive 2003/87/ES. Vendar ne ustreza nobenemu statističnemu izrazu, ki ga opredeljuje ali uporablja Eurostat, in ga je zato treba tolmačiti v smislu člena 10c.
Na podlagi zadevnih določb člena 10c Direktive mora končna bruto domača poraba zajemati količino električne energije, ki je dobavljena končnim uporabnikom, tj. skupno porabo električne energije vseh domačih uporabnikov v dani državi, vključno z deležem skupne proizvodnje električne energije, ki je potreben za proizvodnjo, prenos in distribucijo končno porabljene električne energije.
Glede uvoza in izvoza električne energije je v zvezi z GFNC v dani državi članici pomemben samo uvoz, ki presega izvoz (neto uvoz). Ker proizvajalci električne energije v državah članicah ne bi smeli prejemati brezplačnih pravic do emisije za električno energijo, ki se porabi, ne pa pridela, v zadevni državi članici, je treba neto uvoz izključiti iz določitve GFNC.
Končna bruto domača poraba zadeva samo električno energijo in nobene druge oblike energije. Zaradi preglednosti mora temeljiti na javno dostopnih podatkih in splošno priznanih statističnih konceptih, kot jih zagotavlja in uporablja Eurostat. Spodaj je navedena formula za izračun GFNC.
GFNC = FEC – MNET + {[(FEC – MNET)/(TGEP + MNET)] × TDL} + {[(FEC – MNET)/TGEP] × CEG}
|
|
Statistični pojmi |
Oznaka Eurostata pod oznako proizvoda 6000„električna energija“ |
|
GFNC |
Končna bruto domača poraba električne energije |
Ni relevantno |
|
FEC |
Končna poraba energije (v obliki električne energije) |
101700 |
|
MNET |
Neto uvoz električne energije |
100600 |
|
TGEP |
Skupna bruto proizvodnja električne energije |
107000 |
|
TDL |
Izgube pri prenosu in distribuciji |
101400 |
|
CEG |
Poraba električne energije v sektorju električne energije |
101301 |
Za vnos v formulo ustrezajo letna povprečja v preglednici navedenih pojmov v obdobju 2005–2007. Rezultat formule predstavlja GFNC05-07 kot je uporabljen v Prilogi I.
PRILOGA III
Specifične vnaprej določene prihajajoče tehnologije v predstavitveni fazi
A. KATEGORIJE PROJEKTOV
I. Kategorije demonstracijskih projektov CCS (z najnižjimi pragi zmogljivosti (1) ):
|
— |
proizvodnja električne energije: predizgorevanje 250 MW; |
|
— |
proizvodnja električne energije: poizgorevanje 250 MW; |
|
— |
proizvodnja električne energije: kisik-gorivo 250 MW; |
II. Inovativni demonstracijski projekti OVE (z najnižjimi količinskimi pragi):
|
— |
Energija iz biomase – podkategorije projektov:
Opomba: Trajnostna merila, kot so določena v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, morajo biti za biogoriva in tekoča biogoriva izpolnjena, kakor so opredeljena v navedeni direktivi. |
|
— |
Koncentrirana sončna energija – podkategorije projektov:
Opomba: Suho hlajenje, hibridizacija in (napredne) rešitve za shranjevanje toplote ne smejo biti vključeni v predstavitvene obrate. |
|
— |
Fotovoltaika – podkategorije projektov:
|
|
— |
Geotermalna energija – podkategorije projektov:
Opomba: Vloge za soproizvodnjo toplote in električne energije z enakimi pragi električne zmogljivosti so upravičene samo v zvezi s proizvodnjo električne energije. |
|
— |
Veter – podkategorije projektov:
|
|
— |
Morje – podkategorije projektov:
|
|
— |
Vodna energija – podkategorije projektov:
|
|
— |
Porazdeljeno upravljanje obnovljive energije (pametna omrežja) – podkategorije projektov:
Opomba: Uporaba aktivnih bremen (električni grelci, toplotne črpalke itd.) ni izključena. |
(1) Pragi električne energije CCS so izraženi kot bruto električna moč pred zajemanjem.
PRILOGA IV
Infrastruktura, čiste tehnologije, diverzifikacija mešanice energetskih virov in virov oskrbe
Glede na okvir, v katerem se pojem „infrastruktura“ uporablja v zadevni zakonodaji Unije (1), je jasno, da izraz „infrastruktura“ zajema vse z omrežjem povezane zmogljivosti, ki so potrebne za zagotovitev transporta (prenosa in distribucije) električne energije. Navedeno velja ne glede na to, da je lahko pojem „infrastruktura“ mišljen tudi kot opredelitev obratov za proizvodnjo električne energije.
Čeprav veljavne opredelitve „čistih tehnologij“ ni, Komisija za namene teh smernic naveden izraz uporablja za opredelitev tehnologij proizvodnje električne energije, ki povzročajo sorazmerno manjše emisije ogljikovega dioksida ali omogočajo višjo raven varstva okolja, vključno z energijo iz obnovljivih virov.
Komisija šteje, da povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni oskrbi s primarno energijo in pri proizvodnji električne energije vedno prispeva k diverzifikaciji mešanice energetskih virov in virov oskrbe s tem, da zagotavljajo večjo uravnoteženost skupne oskrbe z energijo in njeno manjšo odvisnost od uvoza in fosilnih goriv.
Z zmanjševanjem domače proizvodnje energije se povečuje odvisnost od uvožene energije (2). Uvoz plina v Unijo se bo na primer po pričakovanjih do leta 2020 povečal z 61 % na 73 %. Čeprav naj bi to na ravni Unije predstavljalo razumno ravnotežje, se številne države članice, ki veljajo tudi za upravičene v skladu s členom 10c, za 100 % potrebe po plinu zanašajo na enega samega dobavitelja. V takih primerih lahko naložbe, namenjene diverzifikaciji dobave plina v teh državah članicah, znatno prispevajo k diverzifikaciji mešanice energetskih virov in okrepijo zanesljivost oskrbe v teh državah članicah. Take naložbe bi morale biti skladne s ciljem zmanjšanja intenzivnosti emisij CO2 iz oskrbe teh držav z energijo, kar je tudi način krepitve zanesljivosti oskrbe, hkrati pa zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.
(1) Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES, Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 in Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.
(2) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Drugi strateški pregled energetske politike – Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo, COM(2008) 781.
PRILOGA V
Tipi upravičenih naložb
Tipi naložb, upravičenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, so naslednji:
|
Tipi naložb |
|
|
A |
Dodatno opremljanje infrastrukture |
|
B |
Nadgradnja infrastrukture |
|
C |
Čiste tehnologije |
|
D |
Diverzifikacija mešanice energetskih virov |
|
E |
Diverzifikacija mešanice virov oskrbe |
Spodnje naložbe so primeri naložb, upravičenih v skladu s členom 10c:
|
(a) |
modernizacija proizvodnje električne energije z namenom povečanja učinkovitosti proizvodnje električne energije in zmanjšanja intenzivnosti emisij CO2 iz nje (boljše razmerje med bruto in neto porabo električne energije, tj. povečanje neto deleža v bruto porabi električne energije ter manj emisij CO2 na MWe); |
|
(b) |
zmanjšanje emisij CO2 z dodatnim opremljanjem termoelektrarn na premog (najsodobnejše tehnologije); |
|
(c) |
proizvodnja električne energije z obnovljivimi viri energije (ki presega cilje iz direktive OVE), vključno z ustreznimi zahtevami glede omrežja; |
|
(d) |
zamenjava glede emisij CO2 bolj intenzivnih zmogljivosti za proizvodnjo z manj intenzivnimi; |
|
(e) |
zajemanje in shranjevanje ogljika; |
|
(f) |
pametna omrežja |
|
(g) |
soproizvodnja toplote in električne energije, vključno z ustreznimi zahtevami glede omrežja. |
Seznam ni izčrpen. Če vključujejo državno pomoč, je treba vse upravičene projekte oceniti glede skladnosti s predpisi o državni pomoči.
PRILOGA VI
Na modelu osnovane napovedi cen ogljika v tretjem obdobju trgovanja
|
Napovedi cen ogljika (letno povprečje v EUR/tono CO2) |
2010–2014 |
2015–2019 |
|
v EUR 2008 |
14,5 |
20,0 |
|
v EUR 2005 |
13,6 |
18,7 |
Te vrednosti izhajajo iz osnovnega scenarija, opredeljenega v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen Sporočilu Komisije „Analiza možnosti, da se preseže ciljno 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter ocena tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU“, pomožne informacije in analiza, Del II, SEC(2010) 650.
PRILOGA VII
Predloga za vlogo v skladu s členom 10c(5)
Države članice morajo pri predložitvi vloge za prehodno brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10c(5) Direktive 2003/87/ES uporabiti naslednjo predlogo in navesti naslednje informacije:
A. Upravičenost države članice
Dokazilo, da je izpolnjen vsaj eden izmed pogojev iz člena 10c(1) Direktive 2003/87/ES.
B. Upravičenost naprav, ki naj bi dobile prehodno brezplačno dodelitev pravic do emisije, največje število brezplačnih pravic do emisije in število brezplačnih pravic do emisije, dodeljenih tem napravam, vključno z neprenosljivimi pravicami do emisije
|
1. |
Seznam naprav, ki štejejo za upravičene do brezplačne dodelitve pravic do emisije v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES |
|
2. |
Največje število brezplačnih pravic do emisije v letu 2013 in naslednjih letih |
|
3. |
Prehodna brezplačna dodelitev pravic do emisije posameznim napravam |
|
3.1 |
Število brezplačnih pravic do emisije na podlagi preverjenih emisij iz obdobja 2005–2007 |
|
3.2 |
Število brezplačnih pravic do emisije na podlagi referenčnih vrednosti |
|
3.3 |
Podrobne informacije o številu pravic do emisije, ki so postale neprenosljive in so dodeljene upravičenim napravam |
C. Nacionalni načrt in naložbe, navedene v nacionalnem načrtu, upravičenost naložb iz nacionalnega načrta, ravnotežje med tržno vrednostjo brezplačno dodeljenih pravic do emisije in vrednostjo naložb
Nacionalni načrt oblikuje strategijo zadevne države članice glede načina modernizacije proizvodnje električne energije v obdobju prehodne dodelitve brezplačnih pravic do emisije. Opredeljuje naložbe v zvezi s tem ter vlogo tipov naložb pri doseganju cilja. Nacionalni načrt tudi veže izvedbo vsake naložbe iz nacionalnega načrta na določeno leto, pri čemer upošteva zmanjševanje števila brezplačnih pravic do emisije skozi celotno obdobje prehodno brezplačne dodelitve pravic do emisije.
Države članice morajo za vsako naložbo iz nacionalnega načrta navesti
|
— |
podjetje, ki izvaja naložbo, |
|
— |
tip naložbe v skladu s Prilogo V, |
|
— |
znesek naložbe, |
|
— |
število in tržno vrednost pravic do emisije, ki so bile podjetju brezplačno dodeljene za zadevno naložbo, ter |
|
— |
s katerimi načeli je naložba v skladu, vključno z informacijami, ki so potrebne za oceno skladnosti z njimi. |
Če države članice uporabljajo mehanizem za zagotavljanje, da je vrednost brezplačnih pravic do emisije, dodeljenih v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES, enaka vrednosti naložb iz nacionalnega načrta, morajo navesti splošen pristop, pravno podlago in izvedbene podrobnosti tega mehanizma. Morajo uvesti tudi pravne določbe, ki zagotavljajo, da bodo informacije o neto finančnih tokovih v okviru tega mehanizma na voljo v poročilih, ki jih je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 10c(1) Direktive 2003/87/ES.
D. Določbe za spremljanje in izvedbo ob upoštevanju predvidenih naložb v skladu z nacionalnim načrtom
Države članice morajo zagotoviti in podrobno opredeliti
|
— |
opis določb za spremljanje in izvedbo, ki so uvedene v zadevnih državah članicah, vključno s kazalniki skladnosti, določbami o obiskih na kraju samem in neodvisnimi preverjanji naložb ter |
|
— |
določbe za zagotavljanje skladnosti z obveznostjo podjetij, da izvedejo naložbe iz nacionalnega načrta, vključno s sankcijami v morebitnem primeru nespoštovanja te obveznosti. |
E. Preglednost in javno posvetovanje
Države članice morajo povzeti postopek, po katerem sta bila pripravljena vloga in načrt, ter način obveščanja in vključitve javnosti.
PRILOGA VIII
Primeri kazalnikov skladnosti
Določbe za spremljanje in izvedbo morajo vsebovati kazalnike skladnosti, ki prikazujejo, da so naložbe skladne z načeli iz teh smernic, zlasti glede zahtev v zvezi z nacionalnimi načrti.
Spodaj so navedeni primeri kazalnikov skladnosti (seznam ni izčrpen):
|
(a) |
primerjava faktorja emisij tehnologije, ki jo je posamezna naprava sprejela zaradi naložb v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES s faktorjem emisij tehnologije, ki se je uporabljala pred dodatnim opremljanjem/nadgradnjo; |
|
(b) |
primerjava faktorja emisij tehnologije, ki jo je posamezna naprava sprejela zaradi naložb v skladu s členom 10c s faktorjem emisij najboljše razpoložljive tehnologije v Uniji ob upoštevanju porabe goriva; |
|
(c) |
pričakovano in izvedeno zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča nacionalna proizvodnja električne energije, zaradi naložb v skladu s členom 10c (v primerjavi s scenarijem poslovanja brez sprememb); |
|
(d) |
pričakovano in izvedeno zmanjšanje deleža prevladujočega fosilnega goriva v nacionalni proizvodnji električne energije zaradi naložb v skladu s členom 10c; |
|
(e) |
pričakovano in izvedeno povečanje učinkovitosti nacionalne proizvodnje električne energije/distribucijskih omrežij (v privarčevanih MWh) zaradi naložb v skladu s členom 10c ter ustrezno zmanjšanje emisij CO2; |
|
(f) |
pričakovano in izvedeno povečanje deleža goriv brez CO2 in glede CO2 manj intenzivnih goriv v nacionalni mešanici energetskih virov zaradi naložb v skladu s členom 10c; |
|
(g) |
nastavljene zmogljivosti (v MW), ki so obratovale v decembru 2008 in bodo zamenjane z novimi, glede CO2 manj intenzivnimi zmogljivostmi, ki se financirajo z naložbami v skladu s členom 10c; |
|
(h) |
delež nastavljenih zmogljivosti, ki so obratovale v decembru 2008, zamenjanih z novimi, glede CO2 manj intenzivnimi zmogljivostmi, ki se financirajo z naložbami v skladu s členom 10c, v primerjavi s skupnimi nastavljenimi zmogljivostmi, ki so obratovale v decembru 2008; |
|
(i) |
nastavljene zmogljivosti (v MW) energije iz obnovljivih virov, ki bodo po pričakovanjih obratovale zaradi naložb v skladu s členom 10c; |
|
(j) |
delež sredstev v celotnem naložbenem projektu, ki izhaja iz člena 10c; |
|
(k) |
za naložbe, ki pridobivajo sredstva iz drugih virov Unije in/ali drugih javnih oziroma zasebnih virov, delež posameznih virov financiranja s strani Unije ali drugih javnih oziroma zasebnih virov v celotnem naložbenem projektu; |
|
(l) |
pričakovan finančni uspeh naložb v skladu s členom 10c (tj. finančna stopnja donosa, stroški/koristi itd.). |