11.1.2011

Uradni list Evropske unije

C 6/5

Sporočilo Komisije – Začasni okvir Unije za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi

(Besedilo velja za EGP)

2011/C 6/05

1. Finančna in gospodarska kriza, njen vpliv na realno gospodarstvo in potreba po začasnih ukrepih

1.1 Finančna in gospodarska kriza in njen vpliv na realno gospodarstvo

Od začetka svetovne finančne in gospodarske krize jeseni 2008 je Komisija izdala številna sporočila, v katerih je predvidela podrobna navodila glede meril združljivosti pomoči držav članic bankam in nefinančnim podjetjem s pogoji iz člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Dne 19. januarja 2009 je bilo sprejeto Sporočilo Komisije – Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (1) (začasni okvir).

Finančna in gospodarska kriza je povzročila zelo resen upad realnega gospodarstva, kar je vplivalo tudi na gospodinjstva, podjetja in delovna mesta. Pričakovanja glede rasti so se hitro zmanjšala, prav tako pa je prišlo do naglega upada trgovanja in naložb. Banke so morale na eni strani zmanjšati delež posojilnih finančnih instrumentov in absorbirati izgube, na drugi pa ponovno ovrednotiti tveganja, s čimer so manj dovzetne zanje. Celo kreditno sposobna podjetja so nenadoma doživljala težave pri dostopu do financiranja (2).

Začasni okvir naj bi državam članicam zagotovil možnost, da v teh izrednih razmerah s sprejetjem dodatnih ukrepov državnih pomoči olajšajo dostop podjetij do financiranja in jih istočasno spodbudijo k nadaljnjim naložbam v prihodnosti. Začasni okvir naj bi prenehal veljati 31. decembra 2010. S sprejetjem enotnega okvira, ki velja za vse države članice, je Komisija spodbudila usklajeno delovanje, da bi zagotovila preglednost in enake konkurenčne pogoje za podjetja in države članice na enotnem trgu.

Februarja 2009 (3) je bilo obljavljeno prečiščeno besedilo začasnega okvira in decembra 2009 (4) je bil ponovno spremenjen zaradi uvedbe nekaterih tehničnih prilagoditev, zlasti glede pomoči v obliki poroštev. Komisija je dodatno spremembo začasnega okvira uvedla oktobra 2009, da bi dovolila ustrezen omejen znesek pomoči v višini 15 000 EUR za kmetijske sektorje (5).

1.2 Uporaba začasnega okvira in potreba po spremembi nekaterih ukrepov in njegovi nadomestitvi

Države članice so od sprejetja začasnega okvira v veliki meri koristile možnosti, predvidene v okviru. Iz podatkov, ki jih je zbrala Komisija, je razvidno, da je začasni okvir uporaben dodatni instrument za zagotovitev kreditnih tokov podjetjem v kriznih časih.

Komisija je oktobra 2009 izvedla prvo oceno začasnega okvira, na podlagi katere se je nameravala odločiti, ali bi moral veljati tudi po 31. decembru 2009. Dne 17. marca 2010 je bil objavljen drugi javni vprašalnik, osredotočen na vpliv začasnega okvira in njegovo učinkovitost pri ponovni vzpostavitvi dostopa do financiranja.

Pri odločitvi, ali je treba ukrepe določene v začasnem okviru postopno odpraviti, je treba na eni strani upoštevati razvoj gospodarskih razmer ter sposobnost finančnih institucij in trgov za zagotovitev ustreznih sredstev kreditno sposobnemu sektorju gospodarstva, na drugi strani pa proučiti primernost začasnega okvira kot instrumenta za dolgoročno podporo gospodarskemu okrevanju ter njegove učinke na konkurenco med podjetji in na ravni držav članic.

Okrevanje gospodarstva, ki se je počasi stabiliziralo od začetka leta 2010, se je nadaljevalo nekoliko hitreje kot je bilo prej pričakovano v tem letu. Medtem, ko je okrevanje še vedno krhko in neenako širom Unije, nekatere države članice beležijo skromno ali celo trdnejšo rast. Poleg tega se je, v primerjavi z razmerami pred enim letom, stabilnost bančnega sektorja, z izjemo nekaterih ranljivih delov, na splošno izboljšala. Posojilna dejavnost privatnemu sektorju zgleda pozitivna, skladno s preteklimi vzorci. Medtem, ko gospodarsko okrevanje postaja zanesljivejše in se pripravljajo ukrepi usmerjeni v finančno preživetje, bi se morali pogoji na finančnih trgih postopno izboljševati in pomagati okrevanju. Vendar pa ostajajo negotovosti glede razvoja posebnih tržnih segmentov in držav (6). Prihodnji razvoj finančnega sektorja ostaja negotov in obstaja nevarnost, da bančni sistem ne bo mogel podpreti gospodarskega okrevanja, ko se bo povpraševanje po posojilih povečalo, razen če si bodo banke v celoti prizadevale izpolniti njihove potrebe po prestrukturiranju.

Glede na veliko krhkost finančnih trgov in nezanesljivost gospodarskega okrevanja je podaljšanje nekaterih ukrepov začasnega okvira do 31. decembra 2011, namenjenih olajševanju dostopa do financiranja podjetjem, upravičeno s tržnimi pogoji. To velja tudi za začasno pomoč za proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov, pri čemer se upošteva, da imajo podjetja zaradi finančne in gospodarske krize še vedno težave pri dostopu do financiranja za proizvodnjo okolju prijaznejših proizvodov.

Čeprav so ukrepi pomoči na podlagi člena 107(3)(b) PDEU zaradi izjemnih tržnih razmer še vedno na voljo, se ne sme ovirati procesa opuščanja uporabe začasnih izrednih podpornih ukrepov. V zvezi z bančnim sektorjem je Ekonomsko-finančni svet 2. decembra 2009 sprejel sklepe o potrebi po oblikovanju strategije za postopno opuščanje podpornih ukrepov, ki bi moralo biti pregledno in ustrezno usklajeno med državami članicami, da se izogne negativnim posrednim učinkom. Zato je Komisija izvedla prvi korak postopnega izstopa za banke že v letu 2010 (7).

V zvezi z ukrepi začasnega okvira še ni bilo tovrstnih prizadevanj. Komisija zato meni, da sta omejeno podaljšanje nekaterih ukrepov trenutno določenih v začasnem okviru in uvedba strožjih pogojev za podaljšane ukrepe, osrednja sestavna dela postopne vrnitve k običajnim pravilom o državnih pomočeh, s čimer se istočasno omeji tudi njun učinek na konkurenco. Zlasti je treba zmanjšati znižanja, ki se uporabljajo in uvesti strožje pogoje za velika podjetja kot za MSP.

Poleg tega je treba ukrepe pomoči zlasti usmeriti v naložbe, ki z zagotavljanjem podpore podjetjem, sposobnim za preživetje, prispevajo k dolgoročnemu trajnostnemu gospodarstvu. Potrebna prestrukturiranja podjetij v težavah je treba izvesti tudi v obdobjih finančne in gospodarske krize, da se jim tako zagotovi dolgoročna stabilnost. To je bistvenega pomena, da se zagotovi pravočasno prestrukturiranje gospodarstva ter prepreči zaostritev recesije in njenih dolgoročnih posledic. V prihodnosti se ukrepi začasnega okvira zato ne bi smeli uporabljati za podjetja v gospodarskih težavah.

Zagotovitev ustreznega omejenega zneska pomoči je bila uvedena v začasnem okviru kot izjemen ukrep, da bi se državam članicam omogočila uporaba dodatnega instrumenta v času, ko je bila finančna kriza največja, čeprav ni bila usmerjena v noben poseben cilj. Pomembno je poudariti, da ta ukrep spada v področje uporabe člena 107(1) PDEU, ker presega prag 200 000 EUR na podjetje, določen v Uredbi Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (8) (Uredba de minimis).

V celotnem obdobju uporabe začasnega okvira, je ta ukrep uporabila večina držav članic (23 shem v 23 državah članicah). Vendar pa je bil izplačan le zelo majhen odstotek sredstev, ki so jih dodelile države članice in jih je odobrila Komisija na podlagi tega ukrepa (okoli 7 %). Poleg tega je večina izplačane pomoči združena v eni državi članici, Nemčiji, (več kot 78 % odobrenih sredstev) medtem ko so države članice kot Italija ali Združeno kraljestvo porabile 8 % oziroma 1,1 % celotne porabe za ta ukrep (9).

Kar pomeni, da je bil ta ukrep koristen, kot kratkoročni instrument, ko je bila negotovost gospodarskega okrevanja največja, vendar pa je povzročil tudi razlike na notranjem trgu. Komisija zato meni, da bi se morali v okviru strategije za postopno odpravo okvira vrniti na ukrepe državnih pomoči, ki so manj izkrivljajoči in bolj usmerjeni v rast, še posebej s tem, ko bi zahtevali nasprotno dejanje od upravičencev, kar sledi skupnemu interesnemu cilju. Komisija zato meni, da se izvajanje ukrepa ustreznega omejenega zneska pomoči ne sme nadaljevati po 31. decembru 2010, brez poseganja v zahtevke, ki so bili vloženi pred koncem leta na podlagi shem, ki jih je odobrila Komisija, in se bodo obravnavali po tem datumu.

Začasne prilagoditve Smernic Skupnosti o državni pomoči za spodbujanje naložb rizičnegaa kapitala v mala in srednja podjetja (10) (smernice o rizičnem kapitalu) so pomenile pozitiven signal za države članice in udeležence na trgu. Podatki kažejo, da je finančna in gospodarska kriza vplivala na trge tveganega kapitala in da se je zgornja meja vrzeli lastniškega kapitala MSP povečala. Komisija zato meni, da se lahko povečane najvišje tranše finančnih sredstev za MSP v obdobju dvanajstih mesecev uporabijo tudi zunaj konteksta finančne in gospodarske krize. Komisija bo na podlagi člena 107(3)(c) PDEU ustrezno spremenila Smernice o rizičnem kapitalu.

Glede dostopa do instrumentov financiranja trgovine razpoložljivi podatki in informacije, ki so jih predložile države članice, kažejo, da se tržni pogoji počasi izboljšujejo, kljub temu pa si podjetja v več sektorjih in več državah članicah še vedno s težavo poiščejo kritje pri zasebnem zavarovatelju. Zato je poenostavitev postopkov, ki je bila uvedena z začasnim okvirom v zvezi s sporočilom o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov (11), v letu 2011 še vedno utemeljena.

Ker so bili nekateri ukrepi, določeni v začasnem okviru, že spremenjeni in jih je treba sedaj ponovno spremeniti, da bi ustrezali trenutnim gospodarskim razmeram, je zaradi jasnosti primerno s tem sporočilom nadomestiti obstoječi začasni okvir.

2. Uporaba člena 107(3)(b)

2.1 Splošna načela

Ob upoštevanju člena 107(3)(b) PDEU Komisija lahko razglasi pomoč za združljivo z notranjim trgom, če je to potrebno „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. V tem okviru je Splošno sodišče razsodilo, da morajo motnje vplivati na celotno gospodarstvo zadevne države članice in ne le na gospodarstvo ene od njenih regij ali delov ozemlja. Poleg tega je to v skladu s potrebo po strogi razlagi določb o odstopanju, kot je člen 107(3)(b) PDEU (12).

Komisija (13) je pri sprejemanju odločitev dosledno uporabljala to strogo razlago.

Komisija zato meni, da lahko trenutna svetovna kriza še vedno zahteva poleg izredne podpore finančnemu sistemu tudi izredne odzive politik. Ker je kriza prizadela vse države članice, čeprav na različne načine in v različnem obsegu, in ker trenutna stopnja integracije nacionalnih evropskih gospodarstev, pa tudi finančnih trgov, ter njihova trenutna krhkost, obstaja povečano tveganje resnih učinkov prelitja individualne krize na splošni sistem. Zato morajo države članice še vedno imeti možnost, da v upravičenih primerih uporabijo člen 107(3)(b) PDEU.

Komisija meni, da bi lahko bile nekatere kategorije državne pomoči zaradi resnosti trenutne finančne in gospodarske krize in njenega vpliva na celotno gospodarstvo držav članic utemeljene, za določen čas, da bi se te težave odpravile in da se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU.

Države članice morajo zato dokazati, da so ukrepi državnih pomoči, priglašeni Komisiji na podlagi tega okvira, potrebni, primerni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zadevne države članice ter da so vsi pogoji v celoti upoštevani.

2.2 Združljiva omejena raven pomoči

Komisija bo štela, da je državna pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

upravičenec je najpozneje do 31. decembra 2010, oziroma za podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov do 31. marca 2011, na podlagi nacionalne sheme, ki jo je odobrila Komisija in v skladu z začasnim okvirom pomoči, vložil popolno vlogo, ki je v skladu s pogoji odobrene nacionalne sheme (14);

(b)	pomoč ne presega denarne dotacije v višini 500 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije;

(c)	pomoč se odobri v obliki sheme pomoči;

(d)	pomoč se odobri samo podjetjem, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (15), lahko se odobri za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

(e)	podjetja, ki se ukvarjajo z ribištvom in kmetijstvom, niso upravičena do pomoči;

(f)	pomoč ni izvozna pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi;

(g)

Ta ukrep pomoči se uporablja za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (16), razen če ni pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Če se pomoč dodeli podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov (17) (neposredno ali prenesena od podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov), denarna dotacija (ali bruto ekvivalent dotacije) ne presega 15 000 EUR na podjetje; pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov na trgu; pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, ni določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev ali so jih zadevna podjetja dala na trg;

(h)

Pred dodelitvijo pomoči države članice pridobijo izjavo zadevnega podjetja v pisni ali elektronski obliki o kakršni koli pomoči de minimis in pomoči v zvezi s tem ukrepom, in se prepričajo, da s tem skupni znesek pomoči, ki ga bo podjetje prejelo v obdobju med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2011 ne bo presegel praga 500 000 EUR oz. 15 000 EUR v primeru pomoči podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov;

(i)	pomoč se lahko odobri najkasneje do 31. decembra 2011;

(j)	nacionalno shemo pomoči, ki je odobrila pomoč po 31. decembru 2010 so priglasile države članice in jo je odobrila Komisija v skladu s členom 108(3) PDEU.

2.3 Pomoč v obliki poroštev

Za nadaljnje spodbujanje dostopa do financiranja in zmanjšanje trenutne velike zadržanosti bank do tveganja, so subvencionirana poroštva za posojila v omejenem obdobju lahko ustrezna in ciljno usmerjena rešitev, ki podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja.

Komisija bo štela, da je taka državna pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če soizpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za MSP države članice odobrijo do 15-odstotno znižanje letne premije, ki se plača za nova poroštva, dodeljena v skladu s premijo varnega pristana, kot je določena v Prilogi;

(b)	za velika podjetja lahko države članice izračunajo letno premijo za nova poroštva na podlagi istih določb glede varnega pristana iz Priloge;

(c)

kadar se element pomoči v poroštvenih shemah izračunava z metodologijami, ki jih je že odobrila Komisija, po njihovi priglasitvi na podlagi uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državne pomoči (18), lahko države članice odobrijo podobno, do 15-odstotno znižanje letne premije za nova poroštva za MSP;

(d)

najvišji znesek posojila ne presega skupne letne mase plač prejemnika (vključno s prispevki za socialno varnost ter stroški za zaposlene, ki delajo v prostorih podjetja, vendar so uradno zaposleni pri podizvajalcih) za leto 2010. Pri podjetjih, ustanovljenih 1. januarja 2010 ali pozneje, najvišji znesek posojila ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja. Kar zadeva posojila za naložbe, lahko države članice izračunajo najvišji znesek posojila na podlagi povprečnih letnih stroškov dela v EU-27 (19);

(e)	poroštva se lahko dodelijo najpozneje 31. decembra 2011;

(f)	poroštvo ne presega 80 % posojila v času trajanja posojila;

(g)	za MSP se poroštvo lahko nanaša na posojila za naložbe in posojila za obratni kapital; za velika podjetja poroštvo lahko nanaša le na posojila za naložbe;

(h)

znižanje premije za poroštva za MSP se uporablja v obdobju največ dveh let po dodelitvi poroštva; če je trajanje zadevnega posojila daljše od dveh let, lahko države članice največ osem nadaljnjih let uporabljajo premije varnega pristana iz Priloge brez znižanja; za velika podjetja lahko države članice uporabljajo premije varnega pristana iz Priloge največ deset let;

(i)	podjetja v težavah (20) so izključena iz področja uporabe ukrepa.

2.4 Pomoč v obliki subvencionirane obrestne mere

V sedanjih razmerah na trgu imajo podjetja pri iskanju financiranja lahko težave. Zato bo Komisija dovolila dodeljevanje javnih ali zasebnih posojil po obrestni meri, ki je najmanj enaka obrestni meri centralne banke za depozite čez noč, ter proti plačilu premije, ki je enaka razliki med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno obrestno mero centralne banke za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008, in premije za kreditno tveganje, ki ustreza profilu tveganja prejemnika, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (21).

Element pomoči, vsebovan v razliki med to obrestno mero in referenčno obrestno mero, določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, se bo začasno štel za združljivega s Pogodbo na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ta metodologija se uporablja za vse pogodbe, sklenjene do vključno 31. decembra 2011; zajema lahko posojila vseh ročnosti; znižane obrestne mere se lahko uporabljajo za plačila obresti do 31. decembrom 2013 (22); za posojila po tem datumu se uporablja obrestna mera, ki je najmanj enaka obrestni meri, določeni v Sporočilu o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah;

(b)	za MSP se znižane obrestne mere lahko nanašajo na posojila za naložbe in posojila za obratni kapital; za velika podjetja se lahko nanašajo le na posojila za naložbe;

(c)	podjetja v težavah (23) so izključena iz področja uporabe ukrepa.

2.5 Pomoč za proizvodnjo zelenih izdelkov

Zaradi sedanje finančne in gospodarske krize imajo podjetja tudi več težav pri dostopu do financiranja za proizvodnjo okolju prijaznejših izdelkov. Pomoč v obliki poroštev morda ne bo zadostovala za financiranje dragih projektov, ki so namenjeni izboljšanju varstva okolja s predčasnim prilagajanjem prihodnjim standardom, ki še ne veljajo, ali s preseganjem teh standardov.

Komisija meni, da mora izpolnjevanje okoljskih ciljev kljub finančni in gospodarski krizi ostati prednostna naloga. Proizvodnja okolju prijaznejših izdelkov, vključno z energetsko učinkovitimi proizvodi in viri, je v skladu z Evropsko strategijo 2020 in v skupnem interesu Unije in pomembno je, da kriza ne ovira uresničevanja tega cilja.

Zato bi dodatni ukrepi v obliki subvencioniranih posojil lahko spodbudili proizvodnjo „zelenih izdelkov“. Vendar lahko subvencionirana posojila povzročijo resno izkrivljanje konkurence, zato jih je treba strogo omejiti na posebne okoliščine in ciljne naložbe.

Komisija meni, da bi države članice v omejenem obdobju morale imeti možnost, da dodelijo pomoč v obliki znižanja obrestne mere.

Komisija bo štela, da je subvencionirana obrestna mera za posojila za naložbe združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pomoč je namenjena posojilom za naložbe, s katerimi se financirajo projekti za proizvodnjo novih izdelkov, ki občutno izboljšujejo varstvo okolja (24);

(b)	pomoč je potrebna za začetek novega projekta. V primeru obstoječih projektov se pomoč lahko dodeli, če ta postane potrebna zaradi novih gospodarskih razmer, da se projekti lahko nadaljujejo;

(c)	pomoč je odobrena samo za projekte za proizvodnjo izdelkov, ki se predčasno prilagajajo prihodnjim standardom Unije za izdelke (25), ki povečujejo stopnjo varstva okolja in še ne veljajo, ali ki presegajo te standarde;

(d)	naložbe v proizvode, ki se predčasno prilagajajo prihodnjim okoljskim standardom Unije ali pa jih presegajo, se morajo začeti najpozneje 31. decembra 2011 s ciljem, da proizvodi pridejo na trg najmanj dve leti pred začetkom veljavnosti standarda;

(e)

posojila se lahko dodelijo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva (26) razen posojil za naložbe, namenjene povečanju proizvodnih zmogljivosti za več kot 3 % na proizvodnih trgih (27), kadar je bila povprečna letna stopnja rasti vidne potrošnje na trgu EGP, merjena z vrednostnimi podatki, v zadnjih petih letih pred začetkom naložbe nižja od povprečne letne stopnje rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora v istem petletnem referenčnem obdobju;

(f)	posojila se lahko dodelijo najpozneje 31. decembra 2011;

(g)

osnova za izračun pomoči mora biti obrestna mera posameznega upravičenca, izračunana na podlagi metodologije iz točke 2.3 tega sporočila. V skladu s to metodologijo se lahko podjetju odobri znižanje obrestne mere v višini:

—	15 % za velika podjetja,

—	25 % za MSP;

(h)	subvencionirana obrestna mera se uporablja v obdobju največ dveh let po odobritvi posojila;

(i)	znižanje obrestne mere se lahko uporablja za posojila, ki jih odobri državna ali javna finančna institucija, ter za posojila, ki jih dodelijo zasebne finančne institucije. Zagotoviti je treba, da ni diskriminacije med osebami javnega in zasebnega prava;

(j)	podjetja v težavah (28) so izključena iz področja uporabe ukrepa;

(k)	države članice zagotovijo, da se pomoč ne prenese neposredno ali posredno finančnim institucijam.

2.6 Kumulacija

Pragi pomoči, določeni v tem sporočilu, se bodo uporabljali ne glede na to, ali se podpora za projekt, ki prejema pomoč, v celoti financira iz državnih virov ali jo delno financira Unija.

Začasni ukrepi pomoči, predvideni v tem sporočilu, in pomoč, ki spada v področje uporabe Uredbe de minimis za enake upravičene stroške, se ne smejo kumulirati.

Začasni ukrepi pomoči se lahko kumulirajo z drugimi združljivimi pomočmi ali drugimi oblikami financiranja Unije pod pogojem, da je upoštevana največja intenzivnost pomoči, določena v zadevnih smernicah ali uredbah o skupinskih izjemah.

V primeru sofinanciranja s strukturnimi skladi EU in drugimi instrumenti financiranja EU je treba upoštevati veljavna pravila.

3. Ukrepi za poenostavitev

3.1 Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

V Sporočilu Komisije državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (29) je določeno, da zavarovanje izvoznih kreditov ne more pokrivati tržnih tveganj ob podpori držav članic. Tržna tveganja so trgovinska in politična tveganja za javne in nejavne dolžnike, ustanovljene v državah, navedenih v prilogi k navedenemu sporočilu, z najdaljšim obdobjem tveganja, krajšim od dveh let. Tveganja za dolžnike, ustanovljene v državah članicah in osmih dodatnih članih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, štejejo za tržna.

Komisija meni, da zaradi trenutne finančne in gospodarske krize, zavarovalnih ali pozavarovalnih kapacitet ne primanjkuje v vseh državah članicah, ni pa mogoče izključiti, da v nekaterih državah trenutno ni na voljo kritje za tržna tveganja.

Točka 4.4 Sporočila navaja:

„… V takšnih okoliščinah lahko takšna začasno netržna tveganja prevzame javni ali javno podprti zavarovatelj in jih zavaruje na račun ali z jamstvom države. Zavarovatelj mora, kolikor je mogoče, uskladiti svoje premijske stopnje za takšna tveganja s stopnjami, ki jih drugje zaračunavajo zasebni zavarovatelji izvozih kreditov za zadevno vrsto tveganj.

Vsaka država članica, ki namerava uporabiti navedeno odstopno klavzulo, mora osnutek odločbe takoj priglasiti Komisiji. Takšna priglasitev mora vsebovati tržno poročilo, ki dokazuje pomanjkanje kritja za tveganja na trgu zasebnih zavarovateljev tako, da predloži dokazila dveh velikih in znanih mednarodnih zasebnih zavarovateljev izvoznih kreditov ter domačega zavarovatelja kreditov, ki upravičujejo uporabo odstopne klavzule. Vsebovati mora tudi opis pogojev, ki jih namerava javni ali javno podprti zavarovatelj izvoznih kreditov uporabiti za takšna tveganja.

V roku dveh mesecev od prejema priglasitve Komisija preuči, ali je uporaba odstopne klavzule v skladu z zgoraj navedenimi pogoji in združljiva s Pogodbo.

Če Komisija ugotovi, da so pogoji za uporabo odstopne klavzule izpolnjeni, je njena odločba o združljivosti omejena na dve leti od datuma sprejetja, če se pogoji na trgu, ki upravičujejo uporabo odstopne klavzule, v tem času ne spremenijo.

Poleg tega lahko Komisija po posvetovanju z drugimi državami članicami spremeni pogoje za uporabo odstopne klavzule, jo prekine ali pa nadomesti z drugim ustreznim sistemom.“

Te določbe, ki se uporabljajo za velika podjetja in MSP, so ustrezen instrument v sedanjih gospodarskih razmerah, če države članice menijo, da trg zasebnih zavarovateljev ne zagotavlja kritja za tržna kreditna tveganja in/ali za nekatere kupce zaščite proti tveganju.

V teh razmerah Komisija meni, da bi bilo zaradi pospešitve postopka primerno, da države članice do 31. decembra 2011 dokazujejo pomanjkanje kritja za tveganje na trgu zasebnih zavarovateljev s predložitvijo ustreznih dokazil. V vsakem primeru se bo uporaba odstopne klavzule štela za upravičeno, če:

(a)	znani mednarodni zasebni zavarovatelj izvoznih kreditov in nacionalni zavarovatelj kreditov predložita dokazila o nedostopnosti navedenega kritja; ali

(b)	vsaj štirje uveljavljeni izvozniki v državi članici predložijo dokazila, da so zavarovatelji zavrnili kritje določenih poslov.

Komisija bo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami zagotovila hitro sprejetje odločitev o uporabi odstopne klavzule.

4. Spremljanje in poročanje

Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (30) in Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (31) zahtevata, da države članice predložijo letna poročila Komisiji.

Države članice morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o dodeljevanju pomoči, predvidenih v tem sporočilu. Te evidence, ki morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji, je treba hraniti za obdobje 10 let in jih na zahtevo dati na voljo Komisiji.

Poleg tega morajo države članice Komisiji najkasneje do 15. septembra 2011 predložiti poročilo o ukrepih, ki so jih uvedle na podlagi tega sporočila.

Komisija lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo, da bi preverila, ali so bili spoštovani pogoji iz odločitve Komisije o odobritvi ukrepa pomoči.

5. Končne določbe

To sporočilo se uporablja od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011.

Upravičujejo ga sedanje izredne in prehodne težave s financiranjem, povezane s krizo v bančnem sektorju. Komisija ga lahko po posvetovanju z državami članicami ponovno prouči pred 31. decembrom 2011 na podlagi pomembnih pomislekov glede konkurenčne politike ali gospodarstva. Če bi bilo v pomoč, lahko Komisija za določene težave zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posebnih vprašanj.

To sporočilo se ne uporablja za naslednje pomoči:

(a)	sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

(b)	ad hoc pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

V skladu z obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (32), bo Komisija za nepriglašene pomoči uporabila:

(a)	to sporočilo, če je bila pomoč dodeljena po 1. januarju 2011;

(b)	smernice, ki so veljale, ko je bila pomoč dodeljena, v vseh drugih primerih.

(1) UL C 16, 22.1.2009, str. 1.

(2) Glej Evropska komisija, GD za gospodarske in finančne zadeve: Vmesno poročilo 2010, in MDS: World Economic Outlook, oktober 2010. Glej tudi ECB: Raziskava o posojilih med bankami euroobmočja, oktober 2010, in ECB: Raziskava o dostopu do finančnih sredstev za MSP v euroobmočju, marec–september 2010.

(3) Sporočilo Komisije – Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 83, 7.4.2009, str. 1).

(4) Sporočilo Komisije o spremembi začasnega okvira Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 303, 15.12.2009, str. 6).

(5) Sporočilo Komisije o spremembi začasnega okvira Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 261, 31.10.2009, str. 2).

(6) Glej Evropska komisija, GD za gospodarske in finančne zadeve: Vmesno poročilo 2010, (29. november 2010).

(7) Od 1. julija 2010 Komisija uporablja strožje pogoje glede združljivosti državnih jamstev na podlagi člena 107(3)(b). Glej delovni dokument Komisije, GD Konkurenca z dne 30. aprila 2010: The application of State aid rules to Government Guarantee schemes covering bank debt to be issued after 30 June 2010.

(8) UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

(9) Temelji na podatkih, ki so jih države članice predložile Komisiji v odgovoru na vprašalnik Komisije o uporabi začasnega okvira, javno posvetovanje je bilo od 18.3.2010 do 26.4.2010. Odgovora nista predložili Portugalska in Slovaška in nobenih podatkov ni predložila Francija v zvezi s tem ukrepom.

(10) UL C 194, 18.8.2006, str. 2.

(11) Sporočilo Komisije državam članicam po členu 93(1) pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C 281, 17.9.1997, str. 4).

(12) Združeni zadevi T-132/96 in T-143/96, Freistaat Sachsen Volkswagen AG proti in Volkswagen Sachsen GmbH proti Komisiji, Recueil 1999, str. II-3663, točka 167.

(13) Odločba Komisije 98/490/ES v zadevi C-47/96, Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28), točka 10.1, Odločba Komisije 2005/345/ES v zadevi C-28/02, Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1), točka 153 in naslednje, ter Odločba Komisije 2008/263/ES v zadevi C-50/06, BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7), točka 166. Odločba Komisije v zadevi NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1), Odločba Komisije v zadevi NN 25/08, Rescue aid to Risikoabschirmung WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3), in Odločba Komisije z dne 4. junija 2008 v državni pomoči C-9/08, SachsenLB (OJ L 104, 24.4.2009, str. 34).

(14) Kot so opredeljeni v členu 2(3) in (4) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3).

(15) Kot je opredeljeno v točki 2.1 Sporočilo Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2).

(16) Kot je opredeljeno v členu 2(3) in 2(4) Uredbe (ES) št. 1857/2006.

(17) Kot je opredeljeno v členu 2(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006.

(18) Kot Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3), Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (UL L 302, 1.11.2006, str. 29), ali Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 pod pogojem, da je odobrena metodologija izrecno prilagojena za zadevno vrsto poroštev in vrsto zadevnih transakcij.

(19) Vir: Eurostat. Zadnje razpoložljive informacije o EU-27 iz leta 2007. Mesečni stroški dela: 3 028 EUR.

(20) Prim. opombo 15.

(21) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(22) Države članice, ki želijo uporabiti ta instrument, morajo na spletu objaviti svoje obrestne mere za depozite čez noč in jih dati na voljo Komisiji.

(23) Prim. opombo 15.

(24) Kot je opredeljeno v točki 70.1 oddelka 2.2 (opredelitve) Smernic skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

(25) Prihodnji standard Unije za izdelke je obvezni standardUnije, ki določa okoljske zahteve za izdelke v prodaji v Uniji in je bil sprejet, vendar še ne velja.

(26) Kot so opredeljena v točki 70 Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja.

(27) Kot so opredeljeni v točki 69 Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013.

(28) Prim. opombo 15.

(29) UL C 281, 17.9.1997, str. 4.

(30) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(31) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(32) UL C 119, 22.5.2002, str. 22.

PRILOGA

Začasni okvir premij varnega pristana v bazičnih točkah (1)
Ocena kreditne sposobnosti (Standard & Poor’s)	Zavarovanje
Ocena kreditne sposobnosti (Standard & Poor’s)	Visoko	Običajno	Slabo
AAA	40	40	40
AA + AA AA –	40	40	40
A + A A –	40	55	55
BBB + BBB BBB –	55	80	80
BB + BB	80	200	200
BB – B +	200	380	380
B B –	200	380	630
CCC in manj	380	630	980

(1) Za podjetja, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, ki bi temeljila na metodi izračuna iz računovodskih izkazov (kot so nekatera podjetja za posebne namene ali novoustanovljena podjetja), lahko države članice odobrijo do 15 % znižanje posebne premije varnega pristana, določene na 3,8 % v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (). Ta premija pa nikoli ne more biti nižja od tiste, ki bi se uporabila za matično(-a) podjetje(-a).

(2) UL C 155, 20.6.2008., str. 10.