Evropsko računsko sodišče

12, rue Alcide De Gasperi, 1615 Luxembourg, LUKSEMBURG

1.1

V tem poglavju letnega poročila:

1.2

Računsko sodišče zagotovi Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti (DAS) (5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. To izjavo lahko dopolni s posebnimi ocenami o vseh glavnih področjih dejavnosti EU (6).

1.3

Cilj dela, povezanega z ugotavljanjem zanesljivosti računovodskih izkazov Evropske unije, je sprejeti zaključke o tem, v kolikšni meri so bili prihodki, odhodki, sredstva in obveznosti pravilno evidentirani, ter ali letni računovodski izkazi pošteno odražajo finančno stanje na dan 31. decembra 2010 in rezultate njenih dejavnosti in denarne tokove za leto, ki se je takrat izteklo (glej odstavke 1.6 do 1.8).

1.4

Cilj dela v zvezi z ugotavljanjem pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi za leto 2010, je sprejeti zaključke o tem, ali so transakcije skladne z veljavnimi predpisi ali pogodbenimi določbami in ali so bile pravilno izračunane (glej odstavke 1.9 do 1.14 za pregled rezultatov in poglavja 2 do 7 za več podrobnosti).

1.5

Sodišče je analiziralo zanesljivost poslovodskih predstavitev Komisije, in sicer izjave generalnih direktorjev in letna poročila o dejavnostih služb Komisije ter z njimi povezano zbirno poročilo, da bi ocenilo, v kolikšnem obsegu zagotavljajo pošteno oceno kakovosti finančnega poslovodenja ter prispevajo k splošnemu zagotovilu Sodišča (glej odstavke 1.17 do 1.20 in 1.23 do 1.25 ter „Zanesljivost poslovodskih predstavitev Komisije“ v poglavjih 2 do 7). Delo je zajemalo tudi pregled splošnega mnenja notranjega revizorja Komisije, ki je bilo izdano prvič in zajema finančno poslovodenje Komisije v proračunskem letu 2010 (glej odstavke 1.21 do 1.22).

1.6

Opažanja Sodišča se nanašajo na letne računovodske izkaze Evropske unije (v nadaljevanju računovodski izkazi) za proračunsko leto 2010, ki jih je pripravil računovodja Komisije in odobrila Komisija v skladu s členom 129 finančne uredbe z dne 25. junija 2002 (7), Sodišče pa jih je prejelo 27. julija 2011. Računovodski izkazi vsebujejo:

1.7

Računovodja Komisije je Sodišču zagotovil pismo s poslovodskimi predstavitvami, ki potrjuje, da so računovodski izkazi ob upoštevanju nekaterih nepomembnih omejitev (8) popolni in zanesljivi.

1.8

Sodišče je pri reviziji računovodskih izkazov za leto 2010 ugotovilo, da v njih ni pomembnih napačnih navedb (vendar glej odstavke 1.26 do 1.37 in informacije o spremljanju popravnih učinkov opažanj o zanesljivosti računovodskih izkazov iz prejšnjih let v Prilogi 1.2 ).

1.9

Sodišče predstavlja posebne ocene v poglavju 2 o prihodkih in poglavjih 3 do 7 o skupinah področij politik v okviru proračuna po dejavnostih (glej tabelo 1.1 ). Vsaka posebna ocena vsebuje uvod, ugotovitve in zaključke o pravilnosti transakcij, uspešnosti sistemov in zanesljivosti poslovodskih predstavitev Komisije ter poročilo o odzivu Komisije na prejšnja priporočila Sodišča.

1.10

V letnem poročilu za leto 2010 skupino politik raziskave in druge notranje politike iz poglavja 6 sestavljajo skupine/področja politik, ki so bili v letnem poročilu za leto 2009 zajeti v druge posebne ocene (9).

1.11

Sodišče je prišlo do sklepa, da v prihodkih (127 795 milijonov EUR) (10) in plačilih za skupino politik upravni in drugih odhodki (9 264 milijonov EUR) ni bilo pomembnih napak ter da so bili nadzorni in kontrolni sistemi uspešni (glej tabelo 1.2 ter odstavke 2.41 do 2.42 in 7.33 do 7.34). Prav tako v nobeni skupini politik ni bilo pomembnih napak pri obveznostih.

1.12

Sodišče je prišlo do zaključka, da v skupini politik raziskave in druge notranje politike (8 953 milijonov EUR) ni bilo pomembnih napak ter da so bili nadzorni in kontrolni sistemi delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil, vendar so na vmesna in končna plačila za okvirne programe za raziskave vplivale pomembne napake (glej tabelo 1.2 in odstavka 6.48 do 6.49). Prišlo je tudi do zaključka, da v skupini politik zunanja pomoč, razvoj in širitev (6 543 milijonov EUR) ni bilo pomembnih napak in da so bili nadzorni in kontrolni sistemi delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil, vendar so na vmesna in končna plačila vplivale pomembne napake (glej tabelo 1.2 in odstavka 5.35 do 5.36).

1.13

Sodišče je prišlo do zaključka, da so na skupini politik kmetijstvo in naravni viri (55 990 milijonov EUR povrnjenih odhodkov) ter kohezija, energetika in promet (37 556 milijonov EUR povrnjenih odhodkov) vplivale pomembne napake, vendar v neposrednih plačilih kmetom, zajetih v IAKS (11), ni bilo pomembnih napak. Prišlo je tudi do zaključka, da so bili revidirani nadzorni in kontrolni sistemi za skupino politik kmetijstvo in naravni viri delno uspešni. Poleg tega je prišlo do zaključka, da so bili revizijski organi za skupino politik kohezija, energetika in promet kot celota delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti transakcij (glej tabelo 1.2 ter odstavke 3.55 do 3.56 in 4.47 do 4.48).

1.13

Komisija meni, da je IAKS na splošno učinkovit kontrolni sistem za omejevanje tveganja napak ali nepravilnih odhodkov. Komisija v zvezi z razvojem podeželja meni, da se nadzorni in kontrolni sistemi stalno izboljšujejo.

Komisija v zvezi s kohezijo ugotavlja, da raven napak že drugo leto zapored ostaja bistveno pod tistimi, o katerih je poročalo Sodišče v obdobju 2006–2008. Komisija meni, da je ta pozitivni razvoj posledica okrepljenih določb o kontroli iz programskega obdobja 2007–2013 in njenega akcijskega načrta iz leta 2008 (glej tudi odgovor na odstavek 4.24).

1.14

Sodišče je prišlo do zaključka, da so na plačila kot celoto pomembno vplivale napake ter da so bili nadzorni in kontrolni sistemi za plačila na splošno delno uspešni (glej tabelo 1.2 ).

1.15

Revizijski rezultati Sodišča za leto 2010 kažejo povečanje v njegovi oceni najverjetnejše stopnje napake pri plačilih za področje politik kohezija, energetika in promet (12) v primerjavi s skupino politik kohezija v letu 2009 (13). Ocena, ki jo je Sodišče pripravilo za najverjetnejšo stopnjo napake pri plačilih za druge skupine politik, je ostala razmeroma nespremenjena.

1.15–1.16

Komisija v zvezi s kohezijo ugotavlja, da je najverjetnejša stopnja napak za leto 2010 bistveno pod ravnmi, o katerih se je poročalo v finančnih letih 2006 do 2008. Nižja raven napak v letu 2010, tj. 4,7 %, je boljša v primerjavi z 11 % leta 2008.

1.16

To skupaj vodi k povečanju najverjetnejše stopnje napake, ki jo je Sodišče ocenilo za plačila kot celoto, s 3,3 % v letu 2009 na 3,7 % v letu 2010 (glej diagram 1.1 ) (14). Sodišče je ugotovilo, da so na približno tretjino preizkušenih transakcij vplivale napake (leta 2009 na približno četrtino skupnega števila transakcij).

1.17

Vsak generalni direktor letno poroča o opravljanju svojih dolžnosti v poročilu o dejavnostih. Temu je priložena izjava, ki se med drugim nanaša na obseg, v katerem so bila sredstva uporabljena za navedeni namen in v katerem kontrolni postopki zagotavljajo zakonitost in pravilnost transakcij.

1.18

Vsi generalni direktorji so izjavili, da so bile navedene zahteve izpolnjene. Trinajst generalnih direktoratov ali služb je izreklo enega ali več pridržkov (15), od katerih se večina nanaša na slabosti pri pravilnosti z izkazi povezanih transakcij (glej priloge x.3 k poglavjem 2 do 7).

1.19

Generalni direktorji v svoje izjave o zanesljivosti vključijo pridržke na podlagi svoje ocene pomembnosti slabosti in/ali opažanj, povezanih s sestavnimi deli njihovih letnih poročil o dejavnostih. Del te ocene, katerega pomen se je povečal zlasti v letu 2010, je izračun preostalega tveganja ali stopnje preostalih napak – običajno ocena učinka kontrolnih mehanizmov na stopnjo napake na večletni podlagi – ki se primerja z 2-odstotnim pragom pomembnosti, da se ugotovi, ali je pridržek potreben.

1.19–1.20

Ker se upravljavski in kontrolni sistemi glede na področje politike močno razlikujejo, službe Komisije pri upoštevanju in izračunavanju stopnje preostalih napak uporabljajo različne pristope. Komisija se strinja, da obstoječe smernice morda niso dovolj podrobne za zagotovitev dosledne uporabe terminologije in meril s strani vseh služb. Uvedla je postopek enakovrednega pregleda za zagotovitev doslednosti, kadar različni generalni direktorati izvajajo podobne programe.

Smernice morajo odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočati možnost prostega preudarka v vsakem posameznem primeru.

Medtem ko je količinska opredelitev tveganj v letnih poročilih o dejavnostih namenjena navedbi zneskov tveganja in oceni morebitnih finančnih popravkov za plačila v referenčnem letu, so generalnemu direktorju na voljo druga orodja za zaščito sredstev EU, kot so prekinitve in odložitve plačil ter finančni popravki. Količinska opredelitev tveganja v letnih poročilih o dejavnostih nima enake funkcije kot stopnja napak, ki jo je uvedlo Računsko sodišče, zato Komisija meni, da se ne moreta in ne smeta primerjati. Generalni direktor lahko oceni, ali obstajajo „blažilni ukrepi“, ki omejujejo tveganje. Pri koheziji so obstoječe pravne zahteve resnično blažilni ukrepi in ocena izpostavljenosti do tveganja za leto 2010 bi morala upoštevati te dopolnilne kontrolne mehanizme, ki bi lahko močno presegli referenčno leto revizij Sodišča (letne revizije nacionalnih revizijskih organov, dopolnilne revizije Generalnega direktorata za regionalno politiko (GD REGIO) ter Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (EMPL), zaključne revizije na koncu programov).

1.20

Veljavna navodila za letna poročila o dejavnostih, ki sta jih izdala Generalni sekretariat in Generalni direktorat za proračun, ne vsebujejo smernic za ocenjevanje tega preostalega tveganja ali stopnje preostalih napak. Posledično zadevni generalni direktorati ta pojem uporabljajo nedosledno (npr. predvidevanje pričakovanih izterjav brez povezave z dejanskimi zneski, pri nekaterih programih ni količinske opredelitve tveganja napake do 5 % ob upoštevanju stopnje zadržanja, določene v uredbi (16), izločitev negativnih revizijskih rezultatov za novo začete revizijske programe z omejenim revizijskim pokritjem).

1.21

Notranji revizor Komisije je izdal svoje prvo splošno mnenje (17) o stanju kontroliranja v Komisiji. Mnenje temelji zlasti na zagotovilih v letnih poročilih o dejavnostih in delu, ki so ga izvedli služba za notranjo revizijo in oddelki za notranjo revizijo v različnih generalnih direktoratih med letoma 2008 in 2010.

1.22

Obseg splošnega mnenja je omejen na okvir notranje kontrole Komisije. Vendar je več kot 90 % od vseh napak ugotovljenih zunaj Komisije na ravni upravičencev. Notranji revizor Komisije ocenjuje, da je ta okvir kot celota ustrezen. Vendar Sodišče ugotavlja, da vzpostavljeni nadzorni in kontrolni sistemi ne preprečijo ali ugotovijo in popravijo napak v takšnem obsegu, da bi bile transakcije, povezane s proračunom, kot celota zakonite in pravilne.

1.22

Pri pregledovanju kontrolnih sistemov Komisije notranji revizor Komisije zahteva zagotovitev, da je vsaka služba uvedla kontrolno strategijo, za katero so stroški kontrole sorazmerni s tveganji napak pri povezanih transakcijah in ki je učinkovita pri preprečevanju napak pri zahtevkih, ki jih vložijo upravičenci, in pri izterjavi neupravičeno izplačanih vsot, ko se pojavijo napake.

1.23

V uvodu v zbirno poročilo (18) je navedeno, da Komisija z njegovim sprejetjem prevzema svojo politično odgovornost (19) za izvrševanje proračuna EU, ki ga izvajajo njeni uslužbenci na vodstvenih položajih. Komisija ugotavlja, da so generalni direktorji uspešno odpravili slabosti v 25 % pridržkov, izrečenih leta 2009. Po njenem mnenju s tem povezane izboljšave zajemajo povečano skladnost s pravili za upravičenost pri odhodkih, ki jih prijavijo upravičenci.

1.24

Vendar Komisija priznava, da so na nekaterih področjih, zlasti pri deljenem upravljanju, potrebne nadaljnje izboljšave, in predlaga ukrepe za odpravo teh težav, kot so:

—

sprememba finančne uredbe in sektorskih predpisov za obdobje po letu 2013, da se izboljša zasnova shem financiranja, obravnava tveganje napak, omeji upravno breme upravičencev in drugih zainteresiranih strani ter zmanjšajo operativni stroški kontrol,

—

—

dosledno izvajanje nadzorne vloge Komisije in uporaba sistematičnih in pravočasnih prekinitev plačil, postopkov odložitve in finančnih popravkov vedno, kadar so ugotovljene resne pomanjkljivosti pri kontroli,

—

—

povečana prizadevanja na področju kohezije za obravnavanje stopnje napake in obsega napačnih plačil, ki sta se v primerjavi z letom 2009 bistveno povečala in ju povzročajo večje število transakcij in višji zneski prijavljenih odhodkov,

—

posodobitev pravil EU za oddajo javnega naročila, ki so pomemben vir napak, zlasti na področju kohezije (20),

—

nadaljnje izboljšanje berljivosti in primerljivosti letnih poročil o dejavnostih.

1.25

Komisija je v svojem zbirnem poročilu upoštevala poročila upravljavcev in navedla, da „Kolegiju zagotavljajo, da upravljanje in notranji nadzor v službah Komisije potekata uspešno, prav tako pa zagotavljajo, da je Komisija sposobna doseči svoje cilje“ (21). Vendar Sodišče poudarja, da je v preteklosti ugotovilo težave (22), ki so še nerešene:

—

obseg ali teža pridržkov bi morala biti na več področjih večja (glej odstavke 1.20; 3.52 do 3.54; 4.45 do 4.46; 5.31 do 5.34; 6.46 do 6.47 in priloge x.3 k poglavjem 2 do 7),

—

—

podatki držav članic o izterjavah ali umikih so še vedno nepopolni ali pa jih Komisija še ni revidirala in/ali potrdila (glej Prilogo 1.2 , točka 3),

—

Komisija v zvezi s kohezijo za programsko obdobje 2000–2006 potrjuje, da so informacije, predložene za zaključek programov, celovite in zanesljive. Komisija za programsko obdobje 2007–2013 izvaja posebni revizijski pregled sistemov držav članic za izterjave, da pridobi zagotovilo o kakovosti podatkov, predloženih v letnih izjavah o izterjavah in umikih. Pričakuje se, da se bodo prvi rezultati te revizije upoštevali v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2011.

—

razlike med mehanizmi za finančne popravke in izterjave (finančni popravki so posledica slabosti, ugotovljenih v nadzornih in kontrolnih sistemih, izterjave pa so povezane z nepravilnimi plačili) in njihovim učinkom (finančni popravki bremenijo davkoplačevalce, izterjave pa plačajo posamezni upravičenci) se še vedno ne upoštevajo na ustrezen način (glej Prilogo 1.2 , točka 3).

—

1.26

Velik del plačil, ki jih izvrši Komisija, zagotavlja vnaprejšnje financiranje stroškov, ki jih bodo zunanji organi imeli pozneje. Kadar so ta plačila pravilno navedena kot predfinanciranje, se jih ob času nastanka v računovodskih izkazih Unije ne obravnava kot dokončne odhodke. Namesto tega so evidentirana v bilanci stanja kot sredstvo, dokler se ne predloži dokazilo za nastale stroške (ali redkeje, dokler zahtevana dejavnost ni končana). Na tej osnovi Komisija vknjiži ustrezne stroške v izkaz poslovnega izida in vknjižbo obračuna v bilanci stanja.

1.27

Če se predplačila v računovodskih izkazih priznajo kot dokončni odhodki, ni računovodske evidence o tem, da je treba predložiti dokaze o končni porabi teh sredstev. To povečuje tveganje, da bo poraba sredstev neupravičena in da nepravilnosti ne bodo ugotovljene ali bodo ugotovljene šele z veliko zamudo. To lahko oteži izterjavo nepravilno izplačanih zneskov.

1.27

Kljub veljavnosti načela, navedenega v drugem delu pripombe Sodišča, je treba upoštevati, da na primer pravna podlaga v primeru instrumentov finančnega inženiringa predvideva samo en pregled upravičenosti nastalih stroškov, in sicer ob zaključku programa ali na koncu programskega obdobja (če se to zgodi prej). Zato se bodo samo takrat lahko zaznale morebitne nepravilnosti, ne glede na računovodsko obravnavo, ki jo Komisija uporablja za denarna izplačila za države članice.

1.28

Evidentirana bruto vrednost akumuliranega predfinanciranja se je v zadnjih šestih letih več kot podvojila (z 39 milijard EUR na 84 milijard EUR, glej prvo vrstico tabele 1.3 ). Pri ločitvi proračunskih let Komisija (23) tudi pripravi oceno odhodkov, ki so nastali na koncu leta pri upravičencih in za katere še niso bili prejeti zahtevki za plačilo. Ti vnaprej vračunani stroški (glej drugo vrstico tabele 1.3 ) se odštejejo od ustreznih bruto zneskov predfinanciranja, ki še ni bilo obračunano. Tudi tako nastali neto znesek predfinanciranja v bilanci stanja (glej tretjo vrstico tabele 1.3 ) se je močno povečal, vendar je rasel počasneje (z 29 milijard EUR na 49 milijard EUR).

1.28

1.29

Verjetno bo pri obračunavanju predfinanciranja vedno treba uporabiti delno oceno, vendar več generalnih direktoratov za notranje politike in zunanje ukrepe v računovodske izkaze velikokrat še vedno vključi ocene celo takrat, ko so izjave o odhodkih sprejeli kot ustrezno osnovo za nadaljnja plačila upravičencu (24). Uporaba ocen vnaprej vračunanih stroškov se je sčasoma močno povečala in z manj kot četrtine s predplačili izplačanega zneska v letu 2005 narasla na skoraj polovico v letu 2010 (glej drugo vrstico tabele 1.3 ). Sodišče je izrazilo pomisleke o širjenju te prakse (25).

1.29

Zaradi nevarnosti napak v nepotrjenih in/ali nerevidiranih izjavah o odhodkih številni odredbodajalci na podlagi prenosa ne želijo izvrševati plačil na podlagi takih navedb. Nato nepotrjene in/ali nerevidirane izjave o odhodkih uporabijo kot kazalnike napredka subvencionirane dejavnosti in plačajo dodatno predfinanciranje, s čimer zavarujejo stalno neporavnanost plačil za subvencionirane projekte v državni blagajni. Obračunavanje se nato preloži do zaključka projekta.

Vredno je omeniti, da se bodo Komisija in upravičenci/izvajalci (zlasti pri notranjih politikah in zunanji pomoči) spopadali z izzivom glede upravne obremenitve, ko bo redno obračunavanje predfinanciranja uspešnejše.

1.30

Od leta 2009 so se močno povečala plačila, zlasti pri instrumentih finančnega inženiringa, pri katerih se utemeljitev stroškov in/ali dejavnosti pričakuje šele pozneje. Revizija je razkrila veliko število primerov, ko Komisija prvotno ni pravilno evidentirala plačil, kot da bodo privedla do sredstev. Tako so računovodski izkazi v nasprotju z načelom prednosti vsebine pred obliko (26) dajali vtis, da so prejemniki v celoti utemeljili porabo sredstev, čeprav v praksi ni bilo tako.

1.30

1.31

Prispevki za instrumente finančnega inženiringa so najpomembnejši del tega problema. Ustrezni predpisi za področji kohezije in razvoja podeželja (27) določajo, da se plačila iz operativnih programov za vzpostavitev skladov, ki izvajajo instrumente finančnega inženiringa, ali kot prispevek vanje, navedejo v izjavah o odhodkih. Komisija je sprejela prakso evidentiranja polnih zneskov, ki jih države članice prijavijo kot stroške, v izkaz poslovnega izida, kot da bi bil zahtevek s tem dokončno obračunan.

1.31

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je zahtevala in pridobila od držav članic junija 2011, plačila za instrumente finančnega inženiringa v računovodskih izkazih za leto 2010, vključno s primerjalnimi podatki za leto 2009, obravnavala kot sredstva. Glej pojasnila 2.5, 2.9, 2.10 in 3.4 h konsolidiranim računovodskim izkazom, v katerih so navedene vse podrobnosti. Glej tudi odgovor na odstavek 1.32.

1.32

Vendar morajo organi v državah članicah v skladu s sektorskimi predpisi pripraviti končno izjavo le o njihovi porabi v obliki posojil, jamstev ali kapitalskih naložb, ki se končnim prejemnikom zagotovijo pozneje (običajno na koncu programskega obdobja). Zato Komisija leta 2010 ni imela nobenih izčrpnih informacij o zneskih, ki so jih instrumenti finančnega inženiringa dejansko porabili, in je lahko šele po tem, ko je v začetku leta 2011 ta težava prišla na dan, od držav članic zbrala potrebne informacije. Posledično približno 4,8 milijarde EUR v bilanci stanja začasnih računovodskih izkazov za leto 2010 ni bilo evidentiranih kot predfinanciranje (28).

1.32

Sredstva v skupni vrednosti 4,8 milijarde EUR bodo do konca leta 2015 v celoti amortizirana na podlagi veljavne pravne podlage.

Glej tudi odgovor na odstavek 4.32.

1.33

Poleg tega tudi številne druge sheme donacij omogočajo denarna predplačila upravičencem pred predložitvijo končnih izjav o stroških. V praksi se tudi ta obravnavajo kot dokončni odhodki. Zato niso priznana in prikazana v bilanci stanja. Komisija težko količinsko opredeli zadevni znesek.

1.33

Glej tudi odgovor na odstavek 1.36.

1.34

Komisija je skušala pridobiti dovolj informacij za končne računovodske izkaze. Po informacijah, ki so jih konec junija 2011 poslale države članice, prispevek EU za instrumente finančnega inženiringa znaša 6,4 milijarde EUR. Na podlagi ocene zneskov, ki jih do 31.12.2010 instrumenti finančnega inženiringa niso porabili, so bile največje prilagoditve, ki bi jih bilo treba opraviti, prerazvrstitev iz stroškov v sredstva v računovodskih izkazih za leti 2009 in 2010 (glej pojasnila 2.5, 2.9, 2.10 in 3.4 k računovodskim izkazom za leto 2010, v katerih so pojasnjene opravljene prilagoditve).

1.35

Komisija je pomembne probleme s popolnostjo predfinanciranja popravila z vknjižbami v okviru ločitve proračunskih let in popravki (glej odstavek 1.34). Vendar pomanjkanje tekočih informacij o sredstvih EU, ki jih države članice dejansko porabijo, močno zmanjšuje koristnost računovodskih informacij za vodstvo, zlasti za Komisijo pri njeni odgovornosti izvrševanja proračuna.

1.35

1.36

Komisija mora dodatno ukrepati, da bi zagotovila razpoložljivost potrebnih informacij, doslednost obravnave transakcij v računovodskih izkazih in vzdrževanje popolnih, točnih in posodobljenih računovodskih evidenc v vseh generalnih direktoratih.

1.36

Upoštevati je treba stroškovno učinkovitost, saj se mora Komisija izogniti temu, da bi poročanje o predplačilih s strani upravičencev za vse vključene strani postalo zelo zapleteno in da bi se zanj porabilo veliko virov.

Komisija je že predlagala ustrezno dopolnitev veljavne sektorske pravne podlage v uredbi o strukturnih skladih. V predloge za prihodnjo pravno podlago bo uvedla tudi ustrezne določbe.

1.37

Zaradi povečane rabe predfinanciranja v proračunu EU in novih vrst finančnih instrumentov je nujno, da Komisija znova preuči ustrezno računovodsko pravilo, da bi zagotovila ustrezne smernice o priznavanju in obračunavanju predfinanciranja. Obenem bi bilo treba izboljšati tudi nadzor (29).

1.37

Komisija tudi poudarja, da obravnavanje obračunavanja predfinanciranja pred končnimi plačili ni samo vprašanje računovodskih smernic. V praksi pomeni povračilo vmesnih stroškov na podlagi izjav, pri katerih je treba najprej preveriti stopnjo skladnosti z zapletenimi pravili za upravičenost. To se ne more doseči brez znatnega povečanja upravne obremenitve tako za upravičence kot za službe Komisije.

Poleg tega to zahteva spremembe v finančni uredbi in sektorski zakonodaji, ki trenutno omogočata zaporedno predfinanciranje na podlagi napredka subvencioniranih ukrepov. Komisija je v pregledu ustreznega člena finančne uredbe že predlagala, da redno obračunavanje predfinanciranja postane obvezno.

Komisija želi izpostaviti, da so njene računovodske službe med letoma 2010 in 2011 zagotovile smernice, usposabljanje in organizirane delavnice o predfinanciranju, kar se bo še naprej izvajalo.

1.38

V tem oddelku je povzeto izvrševanje splošnega proračuna EU za leto 2010.

1.39

Skupna odobrena proračunska sredstva, ki so bila na voljo v letu 2010, ob upoštevanju prenesenih proračunskih sredstev (30), namenskih prejemkov (31) in sprememb proračuna (32) znašajo 147,3 milijarde EUR za obveznosti in 130,5 milijarde EUR za plačila, kar v primerjavi s skupnimi odobrenimi proračunskimi sredstvi, ki so bila na voljo v letu 2009, pomeni zvišanje za 0,9 % pri obveznostih in 4,8 % pri plačilih (glej diagrama III in IV v Prilogi k temu letnemu poročilu).

1.40

Proračunske odobritve za prevzem obveznosti za leto so za 0,6 milijarde EUR presegle zgornjo mejo iz finančnega okvira zaradi uporabe sredstev, pri katerih je to dovoljeno (33). Skupne odobritve plačil so bile še vedno 11,4 milijarde EUR pod zgornjo mejo.

1.41

Komisija pripravi niz dokumentov, ki med drugim vsebujejo naslednje informacije o izvrševanju proračuna Evropske unije (34):

—

Proračunski presežek na koncu leta 2010 je znašal 4,5 milijarde EUR (leta 2009: 2,3 milijarde EUR).

—

Stopnja izkoriščenosti je bila leta 2010 za obveznosti 99-odstotna, za plačila pa 97-odstotna.

—

Leta 2010 so bile razveljavljene 3,3 milijarde EUR akumuliranih neporavnanih obveznosti (leta 2009: 1,9 milijarde EUR). Povečanje razveljavitev izvira predvsem iz naslova 04 – Zaposlovanje in socialne zadeve (1,4 milijarde EUR).

—

—

1,5 milijarde EUR neporabljenih odobritev plačil (brez namenskih prejemkov (35)) je bilo iz leta 2010 prenesene v leto 2011.

—

Na področjih politik kmetijstvo in razvoj podeželja (naslov 05), kohezija (naslova 04 in 13) ter ribištvo in pomorske zadeve (naslov 11) je bila skupna stopnja porabe odobritev plačil 98-odstotna.

—

Na področju politike regionalna politika so bile odobritve plačil višje od predvidenih (106 % prvotnega proračuna). To se je financiralo s prenosi v znesku 1,8 milijarde EUR, večinoma iz naslovov 04 (Zaposlovanje in socialne zadeve) in 05 (Kmetijstvo in razvoj podeželja), za katera so bila plačila nižja od pričakovanih zaradi prekinitve in odložitve plačil za Evropski socialni sklad (88-odstotno izvrševanje), nižjih zahtevkov za razvoj podeželja (94-odstotno izvrševanje) ali počasne obravnave zaključevanja programov (36).

—

1.42

V proračunskem letu 2010 so bili ustrezni predpisi (37) spremenjeni, da bi se zagotovilo dodatno predfinanciranje strukturnih ukrepov v obdobju 2007–2013. Na podlagi spremenjenih predpisov so bila državam članicam, ki jih je najhuje prizadela gospodarska kriza, izplačana dodatna predplačila za Evropski socialni sklad v višini 371 milijonov EUR, za Kohezijski sklad v višini 404 milijonov EUR in za Evropski sklad za ribištvo v višini 0,8 milijona EUR. Za področje kmetijstva in razvoja podeželja je bilo v proračunskem letu 2010 državam članicam brez ustrezne pravne podlage izplačano dodatno predfinanciranje v višini 401 milijona EUR. O tem znesku se poroča v poglavju 3 kot o napaki v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo (38).

1.42

1.43

Neporavnane proračunske obveznosti, ki predstavljajo odprte obveznosti, za katere še ni bilo izvršeno plačilo in/ali razveljavitev odobritve (39), so se povečale za 17 milijard EUR (9,7 %) na 194 milijard EUR, zlasti na področjih politike, ki se financirajo z diferenciranimi sredstvi (40), in so enakovredne 2,2-letni vrednosti diferenciranih obveznosti ali 2,8-letni vrednosti diferenciranih plačil pri stopnji porabe za leto 2010 na posameznih področjih politike.

1.43–1.44

1.44

Večina neporavnanih obveznosti je v skupini politik kohezija (glej diagram 1.2 ). Na tem področju so neporavnane obveznosti znašale 128 milijard EUR (41) (približno 66 % skupnega zneska), kar predstavlja obveznosti v vrednosti 2,6 leta ali plačila v vrednosti 3,4 leta na tem področju pri stopnji porabe za leto 2010. Velika večina teh neporavnanih obveznosti (113,2 milijarde EUR ali 88 % skupnega zneska) se nanaša na sedanje obdobje 2007–2013. To kaže učinek prizadevanj, da se plačila izvršijo, preden se za neporavnane proračunske obveznosti uporabi pravilo samodejnega prenehanja (pravilo n + 2/pravilo n + 3 (42)).

2.1

V tem poglavju je predstavljena posebna ocena Sodišča o prihodkih, ki jih sestavljajo lastna sredstva in drugi prihodki. Ključne finančne informacije o prihodkih v letu 2010 so predstavljene v tabeli 2.1 . Lastna sredstva so daleč največji vir financiranja proračunskih odhodkov (93,8 %). V poglavju je tudi povzetek odgovora Komisije na ugotovitve iz Posebnega poročila Sodišča št. 2/2008 o zavezujočih tarifnih informacijah.

2.2

Lastnih sredstev je troje vrst (1): tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve pri uvozu in proizvodna dajatev za sladkor – tradicionalna lastna sredstva), lastna sredstva, izračunana na osnovi davka na dodano vrednost (DDV), ki ga zberejo države članice, in lastna sredstva, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku (BND) držav članic.

2.3

Tradicionalna lastna sredstva ugotavljajo in zbirajo države članice. Tri četrtine teh zneskov se plačajo v proračun Unije, preostala četrtina pa se zadrži za stroške zbiranja. Vsaka država članica pošlje Komisiji mesečni izkaz ugotovljenih obveznosti („računi A“) in četrtletni izkaz tistih ugotovljenih obveznosti, ki niso vključene vanj („računi B“) (2).

2.4

Lastna sredstva iz naslova DDV in BND so prispevki, odmerjeni po enotnih stopnjah od teoretično usklajenih osnov za odmero DDV držav članic ali BND držav članic.

2.5

Nekaterim državam članicam je v obdobju 2007–2013 odobreno znižanje deleža prevzetih obveznosti iz sredstev iz DDV vira (3) in bruto znižanje njihovih letnih prispevkov na osnovi BND (4). Poleg tega je Združenemu kraljestvu odobren popravek zaradi proračunskih neravnovesij („popravek za Združeno kraljestvo“), ki zajema znižanje njegovih plačil lastnih sredstev iz naslova BND.

2.6

Po upoštevanju skupnega zneska tradicionalnih lastnih sredstev, lastnih sredstev iz naslova DDV in drugih prihodkov, se za uravnoteženje proračuna uporabijo lastna sredstva iz naslova BND. Vsaka prijava prenizkega (ali previsokega) BND za neko državo članico, ki sicer ne vpliva na skupna lastna sredstva iz naslova BND, povzroči povečanje (ali zmanjšanje) prispevkov drugih držav članic, dokler se problem ne odpravi.

2.7

V delu 2 Priloge 1.1 sta opisana splošni revizijski pristop in metodologija Sodišča. Pri revidiranju področja prihodkov je treba upoštevati naslednje:

2.8

Sodišče v revizijo transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, ne more zajeti neprijavljenega uvoza ali uvoza, ki se je izognil carinskemu nadzoru.

2.9

Sodišče je ocenilo nadzorne in kontrolne sisteme v Italiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, ki prispevajo okoli 38 % vseh tradicionalnih lastnih sredstev. Pregledalo je njihove računovodske sisteme in preučilo tok tradicionalnih lastnih sredstev od njihove ugotovitve do prijave Komisiji, da bi pridobilo razumno zagotovilo o točnosti in celovitosti vknjiženih zneskov. Revizorji so preizkusili ključne kontrole, povezane z uporabo preferencialnih stopenj dajatev, pooblaščanjem za uporabo še večjih poenostavitev pri uporabnikih postopka hišnega carinjenja (oprostitev vsakokratnega obveščanja o prispetju blaga) (6), in obravnavanjem stroškov prevoznine in zavarovanja v teh državah članicah.

2.10

Poleg tega je Sodišče pri šestih izterjavah iz vzorca iz odstavka 2.7, povezanih s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, pregledalo skladnost izbranih mesečnih izkazov in z njimi povezanih računovodskih evidenc v zadevni državi članici (7).

2.11

Ocenilo je tudi nadzorne in kontrolne sisteme v Komisiji, vključno z njenimi inšpekcijskimi pregledi v državah članicah.

2.12

Lastna sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na statističnih podatkih, pri katerih ni mogoče neposredno revidirati z njimi povezanih transakcij. Zato so bili kot izhodišče revizije uporabljeni makroekonomski agregati, ki so jih pripravile države članice in jih posredovale Komisiji, nato pa so bili ocenjeni sistemi Komisije za obdelavo podatkov, s katerimi se ugotovijo zneski, ki jih je treba zajeti v končne računovodske izkaze proračuna. Sodišče je torej preučilo pripravo proračuna in točnost prispevkov držav članic.

2.13

Sodišče je ocenilo tudi nadzorne in kontrolne sisteme Komisije, namenjene pridobivanju razumnega zagotovila, da so ta sredstva pravilno izračunana in zbrana. Revizija je zajela tudi Komisijino upravljanje pridržkov v zvezi z DDV in BND, njeno preverjanje opisov virov in metod ocenjevanja BND v državah članicah in njeno spremljanje uporabe direktiv o DDV. Sodišče pri svoji reviziji ne presoja kakovosti podatkov o DDV in BND, ki jih Komisija prejme od držav članic.

2.14

V Prilogi 2.1 so povzeti rezultati preizkušanja transakcij. Sodišče je pri preizkušanju vzorca transakcij ugotovilo, da nanje ni vplivala pomembna stopnja napake (8). Sodišče ocenjuje, da je najverjetnejša stopnja napake 0 %. Kljub temu so bile v sistemih opažene nekatere slabosti, povezane s preizkušanjem transakcij, ki so navedene v nadaljevanju.

2.15

Sodišče je pri reviziji ugotovilo, da v izkazih za račune A, ki so jih države članice poslale Komisiji, na splošno ni bilo pomembnih napak. Vendar pri eni (9) od šestih revidiranih transakcij ni bilo mogoče uskladiti prijavljenega zneska tradicionalnih lastnih sredstev in z njim povezanih računovodskih evidenc.

2.15

2.16

Sodišče je ugotovilo, da v izračunih in plačilih prispevkov držav članic ni pomembnih napak. Odkrilo pa je napako v Komisijinem izračunu dokončnega zneska popravka za Združeno kraljestvo za leto 2006 (10), ki je bil vnesen v proračun za leto 2010, zaradi katere je bil Združenemu kraljestvu odobren za 189 milijonov EUR (3,5 % popravka za Združeno kraljestvo za leto 2006) previsok popravek (glej Prilogo 2.5 , zlasti odstavka 6 in 7). Da bi se napaka popravila, je Komisija v dogovoru z vsemi državami članicami izjemoma predlagala spremembo proračuna za leto 2011.

2.16

2.17

Sodišče je ugotovilo, da v preizkušenih transakcijah pri drugih prihodkih na splošno ni bilo pomembnih napak.

2.18

V Prilogi 2.2 so povzeti rezultati preverjanja sistemov. Sodišče je ugotovilo, da so bili sistemi na splošno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti transakcij.

2.19

Kot v prejšnjih letih (11) je Sodišče odkrilo probleme pri postopkih in sistemih, ki vplivajo na zneske, vknjižene v izkaze za račune B. Ti so povezani predvsem z:

2.19

2.20

Nacionalni organi Italije, Nizozemske in Združenega kraljestva niso mogli v celoti upravičiti zneskov, navedenih v izkazih za račune B, ker se niso ujemali s povezanimi dokumenti.

2.20

2.21

Revizija Sodišča je v obiskanih državah članicah pokazala tudi pomanjkljivosti v izvajanju pregledov pred prepustitvijo blaga, zlasti v zvezi z uporabo preferencialnih stopenj dajatev, pooblaščanjem za uporabo še večjih poenostavitev pri uporabnikih postopka hišnega carinjenja in obravnavanjem stroškov zavarovanja in prevoznine. Delno uspešen nacionalni carinski nadzor povečuje tveganje, da bodo zbrani nepravilni zneski tradicionalnih lastnih sredstev.

2.21

2.22

Pridržki so sredstvo, ki omogoča popravljanje dvomljivih elementov v poročilih o DDV, ki jih predložijo države članice, tudi po izteku zakonsko določenega roka štirih let. Leta 2010 je bilo izraženih 52 pridržkov, umaknjenih pa 67. Na koncu leta je bilo skupno število pridržkov 152 (glej tabelo 2.2 ). Neto učinek umika 67 pridržkov je bilo povečanje lastnih sredstev iz naslova DDV za skoraj 90 milijonov EUR (15).

2.23

Sodišče je opazilo velik napredek pri umikanju dolgo neodpravljenih pridržkov v zvezi z DDV. Konec leta 2010 jih je bilo še vedno veljavnih osem, ki so se nanašali na obdobje pred letom 2000, v primerjavi z 20 konec leta 2009. Sodišče meni, da bi bilo treba kot dolgo neodpravljene pridržke opredeliti tiste, ki so bili uveljavljeni pred najmanj desetimi proračunskimi leti. S tem se za osem poveča število pridržkov, ki se nanašajo na leto 2001.

2.23

2.24

Komisija je odgovorna za zagotavljanje pravilne uporabe direktiv o DDV in bi morala spremljati njihov prenos v nacionalne zakonodaje ter skladnost nacionalnih izvedbenih ukrepov, ki jih uvedejo države članice, z zakonodajo. Nepravilen ali nepopoln prenos bi lahko vplival na prejeti znesek DDV in posledično na znesek, ki ga je treba vplačati na račun lastnih sredstev iz naslova DDV. Leta 2010 so začele veljati tri direktive o DDV: dve kot „paket sprememb DDV“ (16) in ena o skupnem sistemu davka na dodano vrednost zaradi boja proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti (17).

2.25

Komisija je konec leta 2010, torej 12 mesecev po uveljavitvi direktiv, za sedem držav članic še vedno ocenjevala nacionalne izvedbene ukrepe za „paket sprememb DDV“. Do istega datuma je Komisija za dve državi članici šele začela postopek ocenjevanja izvajanja direktive o DDV za boj proti davčnim goljufijam.

2.25

Kar zadeva direktivo o DDV o boju proti davčnim goljufijam, je Komisija marca 2010 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper devet držav članic, da bi lahko opravila ustrezno oceno.

V letih 2009 in 2010 se je Komisija začela ukvarjati s še dvema problematičnima državama članicama in o njiju razpravljala v okviru strokovne skupine za strategijo boja proti davčnim goljufijam in stalnega odbora za upravno sodelovanje. Popolna ocena bo tako na razpolago do konca leta 2011.

2.26

Ob koncu leta 2010 so obstajali splošni pridržki (18) za podatke o BND držav članic EU-15 za obdobje 2002 do 2006 in držav članic EU-10 za obdobje 2004 do 2006, ki bodo ostali, dokler ne bodo analizirani posodobljeni viri in metode ocenjevanja BND (19).

2.27

Na začetku leta 2010 so veljali še štirje (20) posebni pridržki za BNP (21), ki se nanašajo na obdobje od leta 1995 do leta 2001. Komisija v letu 2010 nobenega od njih ni umaknila. Ker niso bili dani nobeni dodatni posebni pridržki, je bilo število neodpravljenih posebnih pridržkov konec leta enako.

2.27

2.28

Komisija je leta 2010 obiskala šest držav članic zaradi preverjanja opisov virov in metod ocenjevanja BND in v štirih od njih opravila neposredno preverjanje, vendar ga je omejila na zelo majhno število sestavnih delov BND. V skladu s smernicami Eurostata se od tega pristopa neposrednega preverjanja običajno ne pričakuje zaključkov o vseh delih ocen BND.

2.28

2.29

Do konca leta 2010 ni Eurostat pripravil še nobenih ocenjevalnih poročil o podatkih držav članic o BND za obdobje od leta 2002 in zato nobenih splošnih pridržkov (glej odstavek 2.26) za ta leta ni bilo mogoče nadomestiti s posebnimi.

2.29

2.30

Nadzorni in kontrolni sistemi nacionalnih statističnih uradov držav članic bi morali prispevati k zagotavljanju primerljivosti, zanesljivosti in izčrpnosti podatkov o BND (22). Vendar Eurostat še ni končal svoje ocene nadzornih in kontrolnih sistemov v nacionalnih statističnih uradih in še ni sprejel smernic za uporabo teh sistemov pri sestavljanju nacionalnih računov v državah članicah.

2.30

2.31

Komisija v svojem izračunu popravka za Združeno kraljestvo za referenčna leta 2007 do 2009 pri znesku skupnih dodeljenih odhodkov, ki je eden od temeljnih elementov za izračun popravka, ni upoštevala približno 2 % vseh plačil sredstev EU. Te zneske je izločila, ker niso bile na voljo informacije o tem, kje so odhodki nastali. Komisija ni preverila, ali bi bili ti odhodki lahko dodeljeni za namene izračuna (glej Prilogo 2.5 , zlasti odstavke 3 do 5 in 10 do 11).

2.31

2.32

Sodišče je prav tako ugotovilo, da Komisija v svoji opredelitvi „dejanskih plačil“ za izračun skupnih dodeljenih odhodkov:

(a)

ne upošteva odhodkov, financiranih z namenskimi prejemki (namenski odhodki), ki so se od leta 2007 do 2009 bistveno povečali, in sicer z 1 % na 5 % vseh plačil iz proračuna;

(a)

(b)

od dodeljenih odhodkov ne odšteje zneskov, ki jih pokrivajo plačani nalogi za izterjavo, zlasti v zvezi s proračunskim naslovom 6 „Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Skupnosti“. Prejemki iz tega vira so znašali med 3 % in 5 % plačil v istem obdobju.

(b)

2.33

Zaradi opustitev iz prejšnjih dveh odstavkov je izračun popravka za Združeno kraljestvo manj natančen. Ni mogoče opredeliti, kako vplivajo na rezultat izračuna.

2.34

V skladu z izvedbenimi pravili finančne uredbe (23) se lahko odstopi od izterjave ugotovljenega zneska terjatve, kadar bi bili stroški izterjave predvidoma višji od zneska, ki ga je treba izterjati, kadar zneska terjatve ni mogoče izterjati zaradi zastaranja ali plačilne nesposobnosti dolžnika in kadar izterjava ni skladna z načelom sorazmernosti. Odločba o odstopu od izterjave mora biti obrazložena.

2.35

Revizija sistemov za odstope od izterjave je pokazala, da je Komisija na splošno uporabljala postopke, določene za odstope od izterjave, in obrazložila sprejete odločitve. Vendar je Sodišče za obdobje 1995–2008 v njenem upravljanju odkrilo slabosti, ki so povečale tveganje, da dolgovani zneski ne bodo izterjani. Pri vsakem od spodaj navedenih primerov odstopa je bila ugotovljena vsaj ena slabost (primeri 2.1, 2.2 in 2.3).

2.35

2.36

V Prilogi 2.3 so povzeti rezultati pregleda poslovodskih predstavitev Komisije. Pomembna opažanja Sodišča so podrobneje opisana v nadaljevanju.

2.37

Precejšnje slabosti v sistemih, ki jih je pokazala revizija zanesljivosti računov za tradicionalna lastna sredstva, ki jo je Sodišče izvedlo v eni državi članici (glej odstavek 2.15), so bile ugotovljene tudi pri inšpekcijah, ki jih je izvedla Komisija. Sodišče meni, da bi morala biti ta slabost omenjena v letnem poročilu o dejavnostih GD BUDG.

2.37

2.38

Napaka, ki jo je Sodišče ugotovilo v Komisijinem izračunu dokončnega zneska popravka za Združeno kraljestvo za leto 2006 (glej odstavek 2.16), je opisana v letnem poročilu o dejavnostih GD BUDG, v katerem so navedeni tudi naknadno uvedeni dodatni kontrolni ukrepi. Toda če upoštevamo merila pomembnosti, ki jih uporablja sama Komisija, bi moral biti po mnenju Sodišča v izjavi o zanesljivosti, ki jo je pripravil generalni direktor GD BUDG, izražen pridržek.

2.38

2.39

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela (24) prišlo do zaključka, da:

za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, ni bilo pomembnih napak.

2.40

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi uspešni pri zagotavljanju pravilnosti prihodkov. Ne glede na to Sodišče opozarja na spodaj navedene slabosti:

(a)

Sodišče pri svojih revizijah še vedno odkriva probleme z uporabo računov B (odstavek 2.19) in z zanesljivostjo izkazov za račune A in B (odstavka 2.15 in 2.20). Slabosti so bile ugotovljene tudi v nacionalnem carinskem nadzoru (odstavek 2.21). Sodišče meni, da so nadzorni in kontrolni sistemi revidiranih držav članic le delno uspešni pri zagotavljanju celovitega in pravilnega evidentiranja tradicionalnih lastnih sredstev.

(a)

(b)

Dolgo neodpravljeni pridržki so še vedno veljavni (odstavek 2.23). Sodišče je odkrilo tudi slabosti v Komisijinem spremljanju uporabe preučenih direktiv o DDV v državah članicah (odstavek 2.25).

(b)

Kar zadeva „paket DDV“, ocena za preostalih pet držav članic še vedno poteka in Komisija pričakuje, da jo bo končala do septembra 2011. Kar zadeva direktivo o DDV o boju proti davčnim goljufijam, pa je Komisija od držav članic prejela zapoznela obvestila o prenosu in zdaj lahko do konca leta 2011 konča popolno spremljanje izvajanja direktive s predložitvijo ustreznega poročila Komisije Svetu (glej 2.25)

(c)

Komisija še ni končala svojega preverjanja opisov virov in metod ocenjevanja BND, ki zajemajo podatke držav članic o BND od leta 2002 (odstavek 2.29), prav tako pa še ni umaknila preostalih štirih neodpravljenih posebnih pridržkov za BNP za obdobje 1995–2001 (odstavek 2.27).

(c)

(d)

V dokončnem izračunu popravka za Združeno kraljestvo za leto 2006 je bila napaka (25) (glej odstavek 2.16). Tudi v izračunih popravkov za naslednja leta so bile slabosti (glej odstavke 2.31 do 2.33). Sodišče je prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi Komisije delno uspešni pri zagotavljanju pravilnega izračuna popravka za Združeno kraljestvo.

(d)

Komisija meni, da je metodologija za izračun dodeljenih odhodkov dovolj zanesljiva za izračun deleža Združenega kraljestva pri teh odhodkih. „Slabosti“, ki jih omenja Sodišče, so posledica ocene, da zaradi visokih mejnih stroškov prizadevanja za nadaljnjo izpopolnitev izračuna ne bi bila stroškovno upravičena.

(e)

Izgube, ki jih je proračun utrpel zaradi odstopov od terjatev, bi bilo mogoče preprečiti ali pa vsaj zmanjšati, če bi bila Komisija bolj proaktivna (odstavek 2.35).

(e)

2.41

V Prilogi 2.4 so prikazani rezultati pregleda, ki ga je Sodišče izvedlo v zvezi z napredkom pri izvajanju priporočil iz prejšnjih letnih poročil. Omeniti je treba naslednje:

—

Na področju tradicionalnih lastnih sredstev je Komisija ocenila slabosti v zvezi s poenostavljenimi carinskimi postopki za uvoz. Sodišče vztraja pri svojem stališču o knjiženju carinskih dolgov, nastalih pri zaseženem blagu, na račune B.

—

Kar zadeva knjiženje carinskih dolgov, nastalih pri zaseženem blagu, na račune B, se Komisija ne strinja s stališčem Računskega sodišča. Proučila je sodbi Sodišča Evropskih skupnosti oz. Evropske unije v zadevah Elshani (C-459/07) in Dansk logistik (C-230/08) ter meni, da lahko ohrani svoje trenutno stališče.

Glej odgovor Komisije v Prilogi 2.4.

—

Pri lastnih sredstvih iz naslova BND države članice ne uporabljajo vedno smernic o sporočanju velikih sprememb statističnih podatkov, prav tako pa ni bilo nobenega napredka pri izvajanju skupne politike spreminjanja na ravni EU.

—

—

naj si še naprej prizadeva zagotoviti, da se bodo računi B uporabljali pravilno, da bodo računovodski sistemi omogočali celovite in točne izkaze držav članic za račune A in B ter da se bo nacionalni carinski nadzor še okrepil (tradicionalna lastna sredstva);

—

—

naj odboru BND predstavi poročila o oceni podatkov držav članic o BND, da bo lahko v letu 2011 vse obstoječe splošne pridržke nadomestila s posebnimi za obdobje po letu 2002 ter naj pri oceni BND držav članic upošteva vrednotenje nadzornih in kontrolnih sistemov za sestavo nacionalnih računov v nacionalnih statističnih uradih ter pojasni obseg mnenja, ki ga zagotovi (lastna sredstva iz naslova BND).

—

2.42

Sodišče je leta 2008 objavilo Posebno poročilo št. 2/2008 o zavezujočih tarifnih informacijah (ZTI) (26). ZTI je sklep o tarifni uvrstitvi, ki ga carinski organi države članice v pisni obliki izdajo na zahtevo gospodarskih subjektov. Sklep je za vse carinske organe Evropske unije pravno zavezujoč glede na imetnika za največ šest let od datuma izdaje.

2.43

Ugotovljeno je bilo, da sistem ZTI na splošno deluje dobro. Kljub temu so bile potrebne izboljšave.

2.44

Parlament je v svojem sklepu o razrešnici za leto 2007 (27) Komisijo pozval, naj čim prej odpravi nerešene pomanjkljivosti in reši spore glede klasifikacije tarif. Svet je Komisijo pozval, naj še izboljša sistem ZTI in spremlja njegovo izvajanje ter uporabo v državah članicah, vendar je poudaril, da bi bilo treba pri ocenjevanju morebitne finančne odgovornosti držav članic ravnati kar najbolj previdno (28).

(a)

Priporočilo: Komisija bi morala zmanjšati zamude pri reševanju nedoslednih tarifnih uvrstitev (odstavka 43 in 44 Posebnega poročila št. 2/2008).

(b)

Priporočilo: Komisija bi morala ovrednotiti celoten finančni učinek napačnih ZTI in posodobiti podatkovno zbirko evropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3) (odstavka 45 in 46 Posebnega poročila št. 2/2008).

(c)

Priporočilo: Zakonodajo, ki jo dopolnjujejo upravna navodila Komisije, bi bilo treba okrepiti (odstavek 47 Posebnega poročila št. 2/2008).

(d)

Priporočilo: Komisija bi morala države članice spodbujati, naj odpravijo ugotovljene slabosti (odstavek 48 Posebnega poročila št. 2/2008).

(d)

2.45

Komisija je izboljšala sistem ZTI ter spremljala njegovo izvajanje in uporabo v državah članicah. Vendar bodo ključni popravni ukrepi veljavni šele ob uveljavitvi IPMCC in Komisija bi si morala še naprej prizadevati za skrajšanje časa, potrebnega za reševanje težav s tarifnim uvrščanjem.

2.45

3.1

To poglavje predstavlja posebno oceno kmetijstva in naravnih virov, ki jo je pripravilo Sodišče in ki obsega področja politik 05 – kmetijstvo in razvoj podeželja, 07 – okolje, 11 – pomorske zadeve in ribištvo ter 17 – zdravje in varstvo potrošnikov. Ključne informacije o zajetih dejavnostih in porabi v letu 2010 so navedene v tabeli 3.1 .

3.2

Cilji (1) skupne kmetijske politike, določeni v Pogodbi, so povečanje kmetijske produktivnosti za zagotavljanje primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti, stabilizacija trgov in zagotavljanje redne preskrbe, ki je potrošnikom dostopna po primernih cenah.

3.3

Odhodki skupne kmetijske politike iz proračuna EU se financirajo predvsem iz dveh skladov (2): Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki financira celotno neposredno pomoč EU in tržne ukrepe (3), ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki po različnih stopnjah sofinancira programe za razvoj podeželja.

3.4

Glavni ukrepi, ki se financirajo iz EKJS (43 990 milijonov EUR), so:

3.5

EKSRP sofinancira odhodke za razvoj podeželja, ki zajemajo številne ukrepe, kot so kmetijsko-okoljski programi, kompenzacijski zneski za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi, naložbe v kmetije in infrastruktura na podeželju (11 497 milijonov EUR) (6).

3.6

V okviru vseh shem neposrednih pomoči EKJS (7) in nekaterih shem pomoči EKSRP imajo upravičenci do pomoči EU zakonsko obveznost za izpolnjevanje zahtev v zvezi z „navzkrižno skladnostjo“, ki se nanašajo na varovanje okolja, javno zdravje, zdravje živali in rastlin, dobro počutje živali (predpisane zahteve ravnanja) ter na ohranjanje zemljišč v stanju, ki je v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (8). Zakonodaja EU določa, da se ob ugotovitvi neskladnosti s temi zahtevami celoten znesek izvršenih neposrednih plačil za zahtevke, ki so bili predloženi v koledarskem letu ugotovitve, zniža ali izključi iz pomoči (9).

3.6

3.7

Do pomoči EU na površino so upravičeni samo kmetje. Kmet je opredeljen kot fizična ali pravna oseba, ki izvaja kmetijsko dejavnost, ta pa je opredeljena kot proizvodnja, vzreja ali pridelovanje kmetijskih proizvodov, kar zajema žetev, molžo, rejo živali in rejo živali za kmetijske namene ali ohranjanje zemljišč v stanju, ki je v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (10). Ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih je minimalna kmetijska dejavnost, ki jo mora vlagatelj zahtevka izvajati, da je upravičen do pomoči.

3.8

Odhodke obeh skladov izvršuje približno 80 (11) nacionalnih ali regionalnih plačilnih agencij v 27 državah članicah. Te plačilne agencije so odgovorne za izvrševanje plačil upravičencem, pred izplačilom pa se morajo neposredno ali s pomočjo pooblaščenih organov prepričati o upravičenosti zahtevkov za pomoč. Računovodske izkaze in evidence plačil plačilnih agencij pregledajo neodvisni revizijski organi (certifikacijski organi), ki o tem poročajo Komisiji februarja naslednjega leta.

3.8

3.9

Politika Unije na področju okolja naj bi prispevala k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja, zdravja ljudi in racionalni porabi naravnih virov, tudi na mednarodni ravni. Najpomembnejši instrument financiranja je finančni instrument za okolje (LIFE) (12) (205 milijonov EUR odhodkov v letu 2010), ki zajema prispevke EU za projekte v državah članicah na področju narave in biotske raznovrstnosti ter okoljske politike, upravljanja, informiranja in komuniciranja.

3.10

Evropski sklad za ribištvo (13) (ESR) je glavni instrument (395 milijonov EUR odhodkov (14) v letu 2010) za področje politik pomorske zadeve in ribištvo. Skupna ribiška politika ima na svojem področju enake cilje kot skupna kmetijska politika na svojem (glej odstavek 3.2).

3.11

V zvezi z zdravjem in varstvom potrošnikov EU prispeva k varovanju zdravja ljudi, živali in rastlin ter hkrati k blaginji potrošnikov (478 milijonov EUR odhodkov v letu 2010).

3.12

Pri EKJS so odhodki večinoma povračila (vmesna/končna plačila) EU za subvencije, ki jih države članice plačajo kmetom in drugim upravičencem.

3.13

Vsa plačila, ki so v letu 2010 bremenila EKSRP, so se nanašala na predplačila in vmesna plačila. Za ESR so bila izvršena samo vmesna plačila.

3.14

Za področje zdravja in varstva potrošnikov ni predplačil, povračilo državam članicam se izvrši na podlagi njihovih prijavljenih odhodkov. Za področje okolja je predvideno predfinanciranje v višini do 40 % prispevka EU za posamezen projekt LIFE, kot je določeno v sporazumu o donaciji.

3.15

Na področju EKSRP so se odobritve plačil na koncu leta 2010 zmanjšale za 1 160 milijonov EUR (približno 9 % prvotnih odobritev plačil) (15), predvsem kot posledica počasnejše porabe v državah članicah zaradi težav pri zagotavljanju nacionalnega sofinanciranja v sedanjih gospodarskih razmerah.

3.16

Splošni revizijski pristop in metodologija Sodišča sta opisana v delu 2 Priloge 1.1 . Glede revizije skupine politik kmetijstvo in naravni viri je treba omeniti naslednje:

3.17

Rezultati preizkušanja transakcij so povzeti v Prilogi 3.1 . Sodišče je pri preizkušanju svojega vzorca transakcij ugotovilo, da napake vplivajo na 37 % transakcij. Na podlagi tega preizkušanja je ocenilo, da je najverjetnejša stopnja napake 2,3 % (17), ugotovilo pa je tudi, da je Komisija državam članicam izplačala nepravilna predplačila v višini 401 milijona EUR (kar je enakovredno 0,7 % skupnih plačil v letu) (glej odstavek 3.22) (18).

3.17

Poleg tega je tveganje za proračun EU ustrezno zajeto v postopku potrditve skladnosti.

Predplačila v znesku 401 milijon EUR niso nepravilna plačila končnim upravičencem. Poleg tega je izterjava zadevnih zneskov v teku in bo zaključena do konca leta 2011.

3.18

Revizija Sodišča je potrdila rezultate iz prejšnjih let, glede na katere pogostost in učinek napak v plačilih nista bila enakomerno porazdeljena po vseh področjih politik. Sodišče ugotavlja, da so napake še posebno pogoste pri odhodkih za razvoj podeželja. Nasprotno v neposrednih plačilih, ki jih pokriva IAKS, niso bile ugotovljene pomembne napake.

3.18

3.19

V EKJS so napake vplivale na 39 (27 %) od 146 transakcij v vzorcu. Na 29 (74 %) od teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake. Pri odhodkih za razvoj podeželja so napake vplivale na 40 (50 %) od 80 transakcij v vzorcu. Na 21 (52 %) od teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake. Na področjih okolja, pomorskih zadev in ribištva ter zdravja in varstva potrošnikov so napake vplivale na 8 (67 %) od 12 transakcij v vzorcu. Na 4 (50 %) od teh transakcij so vplivale količinsko opredeljive napake.

3.19

3.20

Leta 2010 so na 54 (62 %) transakcij od tistih, na katere so vplivale napake, vplivale količinsko opredeljive napake v zvezi z upravičenostjo in predvsem s točnostjo (97 % v EKJS in 52 % za EKSRP), zlasti zaradi prijavljanja prevelikih upravičenih zemljišč.

3.21

Primeri napak, ki jih je odkrilo Sodišče, so orisani v nadaljevanju (glej primer 3.1).

3.22

Svet je v obdobju od leta 2007 do 2009 sprejel več sklepov, s katerimi je povečal proračun za razvoj podeželja za 5,43 milijarde EUR, predvsem za odzivanje na nove izzive (npr. podnebne spremembe, zaščita biotske raznovrstnosti …). Tri milijarde sredstev od tega zneska so bile prenesene z ukrepov za neposredno pomoč na ukrepe za razvoj podeželja („modulacija“). Posledično so države članice svoje programe za razvoj podeželja prilagodile navzgor, Komisija pa je leta 2010 izplačala predplačila za te dodatne programe v znesku 401 milijona EUR. Vendar zakonodaja ne določa takšnih dodatnih predplačil (predfinanciranje se odobri le ob sprejetju programov za razvoj podeželja na začetku programskega obdobja, torej v obdobju 2007–2008, ne pa tudi ob njihovi spremembi). Poleg tega zakonodaja izrecno prepoveduje predfinanciranje iz sredstev modulacije. Zato ni bilo pravne podlage za to plačilo v višini 401 milijona EUR.

3.22

3.23

Priloga 3.2 vsebuje povzetek rezultatov pregleda integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), ki je glavni kontrolni sistem za zagotavljanje pravilnosti transakcij EKJS in EKSRP (25).

3.24

Sodišče je pri svoji reviziji šestih plačilnih agencij za leto 2010 ugotovilo, da sistemi IAKS uspešno zagotavljajo pravilnost plačil v štirih agencijah in delno uspešno v ostalih dveh. Poleg tega je Sodišče izvedlo nadaljnje revizije v treh plačilnih agencijah in ugotovilo, da so v LPIS in kakovosti pregledov na kraju samem še vedno slabosti.

3.24

V zvezi s tremi naknadnimi revizijami, ki jih je izvedlo Sodišče, so zadevne države članice (BG, RO in GR) dokončale ali skoraj dokončale akcijske načrte za odpravo pomanjkljivosti v svojih sistemih IAKS. Razmere v teh državah članicah so se s tem znatno izboljšale.

V zvezi s splošno oceno sistemov IAKS glej tudi odgovor na točko 3.29.

3.25

Za devet revidiranih nadzornih in kontrolnih sistemov za razvoj podeželja je Sodišče ugotovilo, da dva uporabljena kontrolna sistema nista bila uspešna pri zagotavljanju pravilnosti plačil, šest je bilo delno uspešnih, eden pa uspešen.

3.25

3.26

IAKS v vsaki državi članici obsega podatkovno zbirko o kmetijskih gospodarstvih in zahtevkih ter sisteme za identifikacijo kmetijskih zemljišč in registracijo živali, v državah članicah, ki izvajajo SEP, pa tudi register pravic. Sistem določa več kontrol v zvezi z upravičenostjo: administrativni pregled vseh zahtevkov, navzkrižna preverjanja s podatkovnimi zbirkami za preprečevanje dvojnih zahtevkov za zemljišča/živali in minimalno 5-odstotno stopnjo inšpekcijskih pregledov, ki jih na kmetijah izvajajo plačilne agencije.

3.27

IAKS obsega glavne sheme, financirane iz EKJS, namreč SEP, SEPP in vse vezane sheme pomoči na površino ter sheme premij za živali. Pri EKSRP, zlasti pri kmetijsko-okoljskih ukrepih in ukrepih za območja z omejenimi možnostmi, se nekateri ključni elementi, kot sta upravičena površina in število živali, preverjajo z IAKS, za druge zahteve pa se uporabljajo posebej zanje zasnovane kontrole (26).

3.28

Revizija Sodišča v zvezi z IAKS je zajela skladnost z določbami ustreznih uredb in oceno uspešnosti sistemov pri zagotavljanju pravilnosti transakcij. Pregledani so bili predvsem naslednji elementi:

(I)

administrativni postopki in kontrole za zagotavljanje pravilnih plačil, vključno s kakovostjo podatkovnih zbirk;

(II)

kontrolni sistemi, ki temeljijo na pregledih na kraju samem;

(III)

sistemi, ki zagotavljajo izvajanje in kontroliranje navzkrižne skladnosti.

(III)

3.29

Letne revizije sistemov IAKS, ki jih je v zadnjih letih izvedlo Sodišče, so pokazale, da na uspešnost IAKS negativno vplivajo netočni podatki v podatkovnih zbirkah, nepopolno navzkrižno preverjanje ali nepravilno ali nepopolno nadaljnje ukrepanje pri odstopanjih. Sodišče je te slabosti ugotovilo v nekaterih plačilnih agencijah. Zlasti za dve ključni kontroli, navzkrižno preverjanje parcel, prijavljenih v LPIS, in preglede na kraju samem, opravljene na teh parcelah, je bilo ugotovljeno, da nanju v več plačilnih agencijah, ki jih je revidiralo Sodišče, vplivajo slabosti.

3.29

Splošno uspešnost in stalno izboljševanje sistemov IAKS potrjujejo rezultati revizij skladnosti, ki jih je Komisija izvedla v preteklih letih v vseh državah članicah, nizka stopnja napake, navedena v kontrolnih statističnih podatkih, ki jih predložijo države članice ter preverijo in potrdijo certifikacijski organi, ter ugotovitve Sodišča v okviru DAS za leto 2010, ki za neposredna plačila navajajo 1-odstotno stopnjo napake.

Preostale pomanjkljivosti so na splošno manj pomembne, pri čemer sistem IAKS zaradi njih ni neuspešen, temveč izpopolnljiv. Vse te pomanjkljivosti se nadalje spremljajo v okviru postopkov potrditve skladnosti, kar zagotavlja, da je tveganje za proračun EU ustrezno pokrito.

Glej tudi odgovor Komisije na točko 3.24.

3.30

Plačilne agencije morajo izvajati administrativne preglede, da ugotovijo, ali zahtevki ustrezajo zahtevam sheme (27). Administrativni pregledi morajo vključevati navzkrižno preverjanje, kadar je to možno in primerno, med drugim s podatkovnimi zbirkami IAKS. Sodišče je preverilo, ali so podatkovne zbirke popolne in zanesljive, ali so bila pri pregledih ugotovljena odstopanja in ali so bili izvedeni ukrepi za odpravljanje napak. Glavne slabosti sistemov so navedene v nadaljevanju.

3.31

Identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS) je podatkovna zbirka, vključno z neobveznimi ortografskimi posnetki, v kateri so evidentirane vse kmetijske površine (referenčne parcele) države članice (28). Sodišče je v treh državah članicah (v Grčiji, Romuniji in Španiji) odkrilo primere, ko so bile referenčne parcele „trajnih pašnikov“ (29) evidentirane v LPIS kot stoodstotno upravičene, čeprav jih je delno pokrival gost gozd ali so bile na njih druge neupravičene značilnosti, zaradi česar so bile le delno upravičene (glej primer 3.2).

3.31

3.32

V petih državah članicah (v Bolgariji, na Nizozemskem (30), v Grčiji, Romuniji in Španiji) je Sodišče ugotovilo slabosti pri posodabljanju LPIS.

3.32

3.33

Za kontrolni sistem ne-IAKS za ukrep „prestrukturiranje industrije sladkorja“ v Franciji je Sodišče ugotovilo, da je le delno uspešen (glej primer 3.3).

3.34

Administrativni pregledi se nanašajo na pravilnost prijav vlagateljev in izpolnjevanje zahtev za upravičenost do odobritve in izplačila pomoči (31). Te kontrole obsegajo navzkrižna preverjanja s podatki, ki so organom že na voljo, na primer v podatkovnih zbirkah IAKS.

3.35

Cilj enega od ključnih administrativnih pregledov ukrepov (32) za izboljšanje konkurenčnosti v kmetijskem sektorju, kot sta posodabljanje kmetij ter izboljšanje in razvoj infrastrukture na podeželju, je ocena razumnosti prijavljenih stroškov. Zato morajo države članice uporabljati ustrezne sisteme za ocenjevanje zneskov, ki so jih prijavili upravičenci. Sodišče je ugotovilo, da te zakonske obveznosti niso uspešno izvajali štirje od sedmih nacionalnih organov, pri katerih je bil revidiran ta vidik.

3.35

3.36

Za nekatere projekte EKSRP administrativni pregledi zajemajo preverjanje skladnosti delovanja z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravili EU, vključno z javnimi naročili. Sodišče je ugotovilo, da so bili na Portugalskem stroški, povezani z gradnjo jezu, razdeljeni na več pogodb, ki jih je bilo tako mogoče dodeliti neposredno, brez javnega razpisa. Pri administrativnih pregledih to ni bilo ugotovljeno.

3.36

3.37

Države članice morajo vsako leto izvesti preglede na kraju samem, ki morajo pri večini shem pomoči zajeti vsaj 5 % upravičencev (33). Revizija Sodišča je bila osredotočena na ustreznost postopkov analize tveganja za izbiro upravičencev, zajetih v preglede, kakovost pregledov in ustreznost opravljenih popravkov.

3.38

Sodišče je pri ponovitvi pregledov na kraju samem, ki so jih opravile plačilne agencije, pogosto ugotovilo, da se kontrole niso pravilno izvrševale (glej primer 3.4).

3.39

Za EKSRP je Sodišče ugotovilo slabosti pri načrtovanju pregledov na kraju samem in analizi rezultatov. Na primer, na Portugalskem so bili skoraj vsi pregledi (97,5 %) izvedeni z znatno zamudo, npr. eno ali celo dve leti po letu, za katero je bilo zahtevano plačilo, zaradi česar je pri njih težje ugotoviti primere neskladnosti.

3.39

3.40

Zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo so sestavljene iz predpisanih zahtev ravnanja in standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje (glej odstavek 3.6). Predpisane zahteve ravnanja so določene v različnih direktivah in uredbah EU, standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa je treba opredeliti na nacionalni ravni. Glede navzkrižne skladnosti morajo plačilne agencije pregledati vsaj 1 % zahtevkov za neposredna plačila.

3.41

Sodišče je med obiski na kraju samem na podlagi omejene revizije (glej peto alineo odstavka 3.16) ugotovilo kršitve navzkrižne skladnosti pri približno 12 % plačil, za katera veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti. Ugotovljena neskladnost se je nanašala na predpisane zahteve ravnanja (identifikacija in registracija živali) in na dobre kmetijske in okoljske pogoje (širitev nezaželene vegetacije).

3.41

3.42

Sodišče je objavilo Posebno poročilo o reviziji izterjav v okviru SKP (34), v katerem je bilo ugotovljeno, da sistemi zdaj uspešneje ščitijo finančne interese EU in da so se stopnje izterjave za primere po letu 2006 izboljšale. Vendar je treba sisteme nadalje izboljševati z razjasnitvijo pravil, da se zmanjša možnost različnih razlag in praks v državah članicah.

3.42

3.43

Države članice in Komisija si delijo upravljanje večine odhodkov za kmetijstvo. Pomoč izplačajo države članice, Komisija pa jim nato povrne sredstva (35). Odhodki so dokončno sprejeti v dvostopenjskem postopku, ki se imenuje postopek potrditve obračunov. Ti stopnji sta sprejetje sklepa o letni finančni potrditvi in sprejetje večletnih odločb o skladnosti, ki jih sprejme Komisija.

3.44

Sodišče je v svojih prejšnjih letnih poročilih in v posebnem poročilu Revizija postopka potrditve obračunov (36) kritiziralo dejstvo, da finančne popravke krijejo države članice in ne končni upravičenci in da se pri popravkih zaradi skladnosti veliko uporabljajo pavšalni popravki, ki niso neposredno povezani z dejanskim zneskom nepravilnih plačil. Sistem potrjevanja obračunov je v letu 2010 ostal nespremenjen.

3.44

Če so bila kot rezultat potrditve skladnosti ugotovljena neupravičena plačila upravičencem, morajo države članice te upravičence nadalje spremljati in zoper njih uvesti ukrepe za izterjavo. Vendar so ti popravki pomembno sredstvo za izboljšanje sistemov držav članic ter s tem za preprečevanje ali odkrivanje in izterjavo nepravilnih plačil upravičencem, tudi kadar izterjava od upravičencev ni potrebna, ker finančni popravki veljajo le za nepravilnosti v upravljavskem in kontrolnem sistemu držav članic ter ne za neupravičena plačila.

Sodišče Evropskih skupnosti je uporabo pavšalnih stopenj sprejelo kot skladno s pravnimi predpisi, ki urejajo delo na področju skladnosti, pri čemer je to uporabo pod določenimi pogoji potrdil tudi Evropski parlament v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2007 (odstavek 83).

Poleg tega je Komisija navedla, da bo, če certifikacijski organi držav članic v celoti ponovijo reprezentativni vzorec transakcij, ki jih je plačilna agencija pregledala na kraju samem, in na podlagi tega potrdijo zanesljivost kontrolnih statističnih podatkov držav članic, sprejela, da nastala stopnja napake pomeni največje možno tveganje in da kakršni koli finančni popravki za zadevno leto ne bodo presegli te ravni.

3.45

Certifikacijski organi morajo izreči mnenje o kakovosti inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki jih izvedejo plačilne agencije, in potrditi zbrane rezultate inšpekcijskih pregledov. Komisija v svojem letnem poročilu o dejavnostih uporabi rezultate inšpekcijskih pregledov za oceno stopnje preostalih napak na področju kmetijskih odhodkov.

3.46

Smernice Komisije certifikacijskim organom prepuščajo izbiro, ali bodo spremljali inšpekcijske preglede na kraju samem ali jih bodo ponovno izvedli. Velika večina certifikacijskih organov potrdi kakovost inšpekcijskih pregledov tako, da spremlja nacionalne inšpektorje, ne pa s ponovno izvedbo. Sodišče na podlagi svojih izkušenj meni, da bi se kakovost inšpekcijskih pregledov izboljšala, če bi morali certifikacijski organi sistematično ponovno izvajati opravljene inšpekcijske preglede.

3.46

Analiza poročil certifikacijskih organov za proračunsko leto 2010 kaže, da so certifikacijski organi skupno preverili približno 3 000 kontrol. V zvezi s pregledi, ki so jih izvedli certifikacijski organi, so se zahtevani inšpekcijski pregledi v približno 24 % primerov ponovno izvedli, v 45 % so jih navedeni organi spremljali, v 12 % pa sta se uporabila oba pristopa. Pri dodatnih 19 % primerov certifikacijski organi niso izrecno razlikovali med metodama.

3.47

Čeprav so ponovni inšpekcijski pregledi za področje EKJS, ki jih je Sodišče izvedlo v Bolgariji, Romuniji, Grčiji in na Nizozemskem (37), pokazali slabosti v kakovosti nacionalnih inšpekcijskih pregledov, so certifikacijski organi teh držav poročali, da je njihova kakovost dobra (38) ali vsaj ustrezna (39).

3.47

V zvezi z Grčijo je certifikacijski organ v svojem poročilu za proračunsko leto 2010 ocenil, da so nekateri elementi kontrol na kraju samem slabi, nekateri pa ustrezni.

3.48

Poleg tega zakonodaja EU zahteva, da so certifikacijski organi pri svojem delu neodvisni od plačilnih agencij, da bi se izognili morebitnemu navzkrižju interesov. V večini držav članic je funkcija certifikacijskega organa dodeljena nacionalnemu revizijskemu uradu, zasebni revizijski družbi ali oddelku za notranjo revizijo na ministrstvu za finance, na Nizozemskem pa so to funkcijo dodelili notranjemu revizijskemu oddelku na ministrstvu za kmetijstvo, za katerega Sodišče meni, da ni neodvisen od organov, ki izvajajo SKP.

3.48