52011SC0825

Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the National Reform Programme 2011 of Romaniaand delivering a Council opinionon the updated Convergence Programme of Romania 2011-2014


Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Romunije za leto 2011 ter mnenje Sveta o dopolnjenem konvergenčnem programu Romunije za obdobje 2011–2014

SVET EVROPSKE UNIJE JE –80

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je 6. maja 2009 sprejel Sklep (2009/459/ES), s katerim je v skladu z določbami člena 143 Pogodbe Romuniji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 23. junija 2009, ter poznejša dopolnila določajo ekonomskopolitične pogoje, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč. Sklep Sveta je bil spremenjen 16. marca 2010 s Sklepom št. 2010/183. Potem ko je Romunija uspešno izvedla program in delno prilagodila tekoči račun zaradi obstoječih strukturnih pomanjkljivosti na romunskem proizvodnem trgu in trgu dela, zaradi česar je država občutljiva na mednarodne cenovne šoke, je Svet 12. maja 2011 sprejel Sklep (2011/288/EU), s katerim je v skladu s členom 143 Pogodbe Romuniji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju bo podpisan [junija 2011].

(2) Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast, imenovano Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje, da se za spodbudi potencial Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(3) Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) in 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic[3], ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih in zaposlovalnih politikah.

(4) Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5) Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge fiskalne konsolidacije in strukturnih reform (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je, da je najpomembneje ponovno vzpostaviti trdne javne finance in fiskalno vzdržnost, zmanjšati brezposelnost z reformami na trgu dela ter si poglobljeno prizadevati za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v programe stabilnosti oziroma konvergenčne programe in nacionalne reformne programe.

(6) Evropski svet je 25. marca 2011 države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, tudi pozval, naj pravočasno predložijo zaveze, da jih bodo lahko vključile v programe stabilnosti oziroma konvergenčne programe in nacionalne reformne programe.

(7) Romunija je 2. maja 2011 predložila dopolnitev konvergenčnega programa iz leta 2011 za obdobje 2011–2014 in nacionalni reformni program za leto 2011. Oba programa sta bila ocenjena istočasno.

(8) Med letoma 2002 in 2008 je romunsko gospodarstvo zabeležilo močno rast v višini 6,3 % realnega BDP, kar je več od potencialne rasti. Gospodarsko rast je na začetku vodilo domače povpraševanje, saj je hitra rast posojil in plač spodbudila zasebno potrošnjo in vlaganja. Temu razcvetu je botroval tudi pritok tujega kapitala, ki je povzročil pregrevanje in nevzdržnost v zunanji trgovini in proračunu. Primanjkljaj tekočega računa je leta 2007 s 13,6 % BDP dosegel najvišjo vrednost, leta 2008 pa se je le nebistveno zmanjšal na 11,4 % BDP. Veliko zunanje zadolževanje je spodbujala prociklična fiskalna politika, nominalni primanjkljaj se je tako zaradi pogostih odstopanj od proračuna, zlasti pri tekočih izdatkih, povečal z 1,2 % BDP leta 2005 na 5,7 % BDP leta 2008. Finančna kriza in posledično svetovno gospodarsko nazadovanje je zmanjšalo pripravljenost vlagateljev do naložb, kar je znatno zmanjšalo pritok kapitala v Romunijo. Udeležba na trgu dela se kljub ugodnim gospodarskim pogojem ni povečala. Brezposelnost je v času razcveta ostalo skorajda nespremenjena. Zaposlenost je nato do leta 2010 padla na 63,3 %, brezposelnost pa je zaradi gospodarskega upada narasla s 5,8 % leta 2008 na 7,3 % leta 2010. Brezposelnost je izredno visoka med Romi. Glede na navedeno in zaradi nujnih finančnih potreb so romunski organi maja 2009 zaprosili za mednarodno finančno podporo in finančno podporo EU.

(9) Po uspešni izvedbi prilagoditvenega programa EU-IMF ter za utrditev pozitivnih dosežkov je bil z romunskimi organi pripravljen preventivni program EU-IMF za obdobje 2011–2013. Novi program nadaljuje s fiskalno konsolidacijo, reformo fiskalnega upravljanja in ohranjanjem finančne stabilnosti, ki so se začele izvajati s programom za obdobje 2009–2011. Poleg tega je močno usmerjen v strukturne reforme na proizvodnem trgu (v energetskem in prometnem sektorju) in trgu dela, ki so potrebne za sprostitev romunskega potenciala rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in večje črpanje sredstev iz skladov EU. Romunija je na dobri poti, da doseže cilj v zvezi s primanjkljajem, ki za leto 2011 znaša 4,4 % BDP (pod 5 % BDP na podlagi ESR). To bi tudi zagotovilo ustrezno podlago za doseganje cilja v zvezi s primanjkljajem za leto 2012, tj. 3 % BDP, čeprav so v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011 potrebni nadaljnji ukrepi. Organi so sprejeli ukrepe za doseganje ciljev strukturne reforme novega programa in ohranjanje finančne stabilnosti.

(10) Na podlagi ocene dopolnitve konvergenčnega programa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so makroekonomske predpostavke, na katerem temeljijo napovedi v programu, verjetne. Cilj konvergenčnega programa je odpraviti čezmerni primanjkljaj v roku, ki ga je Svet določil v priporočilu z dne 16. februarja 2010, tj. do leta 2012. Program si z načrtovano konsolidacijo, ki temelji predvsem na prilagoditvi odhodkov, prizadeva za doseganje nominalnega primanjkljaja 2,6 % BDP leta 2013 in 2,1 % BDP leta 2014. Glede na ponovne izračune Komisije za strukturni saldo srednjeročni cilj ne bo dosežen v programskem obdobju. Konsolidacijska strategija se zdi za strukturne izboljšave v letih 2011 in 2012 osredotočena na začetek. Nasprotno pa za leti 2013 in 2014 ni predvidene izboljšave strukturnega salda. Predvideno gibanje primanjkljaja je primerno za leti 2011 in 2012, vendar ne tudi za leti 2013 in 2014. Glavna tveganja za doseganje proračunskih ciljev so v izvajanju, zaostalih plačilih podjetij v državni lasti, ki predstavljajo velik delež pogojnih obveznosti v proračunu, ter pridržku Komisije (Eurostat) glede s postopkom priglasitve čezmernega primanjkljaja[4].

(11) Romunija se je zavezala v okviru pakta „euro plus“[5], nacionalnem reformnem programu in konvergenčnem programu, ki so bili predloženi 2. maja 2011. Večina zavez je bilo uresničenih ali se uresničujejo kot del srednjeročnega programa finančne pomoči in so na splošno primerni za uresničevanje izzivov v okviru pakta.

(12) Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni reformni program, vključno z zavezami v okviru pakta za euro plus[6]. Pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Romuniji, ampak tudi njihovo usklajenost s pravili in navodili EU, in sicer glede na potrebo po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja Evropske unije z zagotavljanjem prispevka na ravni EU v prihodnjih nacionalnih odločitvah.

(13) Svet je glede na to oceno, pri čemer je upošteval tudi Priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 16. februarja 2010, proučil dopolnitev konvergenčnega programa Romunije za leto 2011, njegovo mnenje[7] pa je izraženo v priporočilu v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Romunije.

PRIPOROČA, da Romunija:

Izvaja ukrepe iz Sklepa Sveta št. 2009/459/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta št. 2010/183/EU, in ukrepe iz Sklepa Sveta št. 2011/288/EU, ki so bili podrobneje določeni v memorandumu o soglasju z dne 23. junija 2009 in poznejših dopolnilih ter v memorandumu o soglasju z dne [junija 2011] in poznejših dopolnilih.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               UL C …, str. .

[3]               Velja tudi za leto 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2011/308/EU z dne 19. maja 2011.

[4]               Eurostat je izrazil pridržek glede kakovosti romunskih podatkov v okviru EDP, zaradi: (i) negotovosti glede vpliva nekaterih javnih družb na javnofinančni primanjkljaj, (ii) poročanja kategorij na podlagi ESA95 „ druge terjatve ali obveznosti“, (iii) narave in vpliva nekaterih finančnih transakcij ter (iv) konsolidacije medvladnih tokov.

[5]               Več podrobnosti o zavezah v okviru pakta „euro plus“ je na voljo v SEC(2011) 731.

[6]               Glej SEC(2011) 731.

[7]               Predvideno v členu 9(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.