Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke za leto 2011 in mnenje Sveta o dopolnitvi konvergenčnega programa Češke za obdobje 2011–2014

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2) Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic[3], ki sta združena v „integriranih smernicah“. Države članice so bile pozvane, naj upoštevajo integrirane smernice v svojih nacionalnih ekonomskih in zaposlovalnih politikah.

(3) Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla ekonomskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4) Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnih javnih financ in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanju brezposelnosti z reformami na trgu dela ter po novih prizadevanjih za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne reformne programe.

(5) Češka je 29. aprila 2011 predložila nacionalni program reform za 2011, 5. maja 2011 pa še dopolnitev konvergenčnega programa za obdobje 2011–2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(6) Svetovna finančna kriza je zaradi trgovinske odprtosti češkega gospodarstva močno prizadela rast BDP in dvignila brezposelnost na Češkem. Dejanski BDP je v letu 2009 padel za 4,1 %, kot posledica padca izvoza in domačih investicij. Stopnja brezposelnosti je znatno narastla s 4,4 % v letu 2008 na 7,3 % v letu 2010, stopnja zaposlovanja pa je padla za 2 odstotni točki od leta 2008 do 2010. Vendar sta visoka stopnja odprtosti mednarodni trgovini in hitro okrevanje glavnih trgovskih partnerjev Češke tudi olajšala hiter povratek na 2,3-odstotno stopnjo realne rasti BDP v letu 2010 in bosta še naprej podpirala zmerno izboljšanje.

(7) Na podlagi ocene dopolnitve konvergenčnega programa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da so makroekonomske predpostavke, na katerih temelji program, za prvi dve leti verjetne, za naslednja leta pa preveč optimistične. Program temelji na nižji pričakovani rasti za leto 2012 v primerjavi s pomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2011, v glavnem zaradi nadaljnjega trajnega zmanjšanja realnih odhodkov javne porabe, ki pa ni upoštevano v napovedi služb Komisije za leto 2012, ob predpostavki, da se politika ne bo spremenila – Program predvideva zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP v letu 2013 in nadalje do 1,9 % BDP v letu 2014. Načrtovana konsolidacija temelji predvsem na omejevanju odhodkov. Predlagani ukrepi na splošno zadoščajo za doseg cilja v letu 2013, kot je priporočil Svet, vendar obstajajo tveganja za dejanski proračunski rezultat ukrepov, kot so predstavljeni v programu. Poleg tega se zdi, da je doseganje ciljev v zadnjih letih programa v glavnem odvisno od ugodnih cikličnih razmer in nadaljnjega povečanja učinkovitosti javne uprave, kar bo mogoče vse težje uresničiti. Predvideno je, da bo srednjeročni proračunski cilj dosežen po koncu programskega obdobja. Povprečni letni fiskalni napor v obdobju 2010–2013 je nižji od vrednosti 1 % BDP, ki jo v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 2. decembra 2009 priporoča Svet.

(8) V programu je določen jasen cilj, da se primanjkljaj v javnih financah do leta 2013 zmanjša pod vrednost 3 % BDP. Izziv bo zagotoviti, da ukrepi, na katerih temelji pot zmanjšanja primanjkljaja v letih 2011–2013, kot tudi v letih po tem, ne ogrozijo dolgoročne rasti, zlasti z zagotavljanjem sredstev za izobraževanje ter javne raziskave in razvoj, in da zagotovijo ustrezno rezervo za povečanja odhodkov zaradi demografskega razvoja.

(9) Strategija proračunske konsolidacije zajema ukrepe, ki vplivajo na prihodke iz DDV: nižja stopnja DDV se bo po načrtih dvignila v letih 2012 in 2013, medtem ko se bo višja stopnja znižala v letu 2013. Vlada namerava tudi povečati število podjetij, ki so zavezanci za DDV od leta 2013. V skladu s programom bi te spremembe morale povzročiti dvig davčnih prihodkov za 0,7 % BDP v letu 2012 in nato za 0,1 % BDP v letu 2013. Poleg tega se zdi, da obstajajo nadaljnje možnosti za povečanje prihodkov iz posrednih davkov, ki so v letu 2010 znašali 11,8 % BDP, v primerjavi s povprečjem EU v višini 13,4 %, in če je mogoče davke preusmeri od dela na druga področja. Poleg tega je ocenjeno, da je razlika med dejanskim prihodkom od DDV in teoretično obveznostjo iz naslova DDV znatno nad povprečjem EU, kar utemeljuje potrebo po ukrepih, ki bodo izboljšali spoštovanje davčnih predpisov.

(10) Ker se predvideva, da bodo proračunske posledice staranja prebivalstva precej nad povprečjem EU, je zelo pomembna reforma pokojninskega sistema. Vlada je predlagala dva sklopa predlogov: za prvi paket se pričakuje, da ga bo Parlament potrdil do septembra 2011, nanaša pa se na dokladni steber pokojninskega sistema, ki je bil v primanjkljaju od leta 2009. Med drugimi ukrepi vsebuje tudi dvig predpisane starostne meje za upokojitev, ki bo leta 2014 poenotena na 67 let za moške in ženske. Ta sklop sprememb parametrov gre v smer obravnave vprašanja proračunske vzdržnosti; kljub temu se lahko zgodi, da reševanje izzivov zaradi staranja prebivalstva ne bo zadostovalo. Drugi paket ukrepov, ki jih vlada še ni uradno potrdila, bi obsegal uvedbo prostovoljnega drugega zasebnega pokojninskega stebra v letu 2013, da se poveča raznolikost virov pokojninskih prihodkov in podpre njihova bodoča primernost s spodbujanjem razvoja zasebnih prihrankov. Vendar predlagana oblika pokojninskega stebra le malo spodbuja k pridružitvi k shemi in lahko dejansko prispeva k dolgoročnem pritisku, navedenem zgoraj. Stroške delovanja takih pokojninskih skladov je treba tudi pazljivo proučiti in jih obdržati čim nižje, da se zagotovi učinkovitost sistema.

(11) Trg dela šteje za zmerno prilagodljivega in pred svetovno finančno krizo ni pokazal večjih pomanjkljivosti. Sedaj so nekatere strukturne slabosti postale očitne. Glavni izziv so resne težave, s katerimi se soočajo ženske z otroci, ko se po porodniškem dopustu ponovno vključujejo v trg dela. To vprašanje je pomembno tudi zaradi njegovih obsežnih posledic za gospodarstvo: daljša obdobja odsotnosti z dela, večje razlike v zaposlenosti med spoloma in največja razlika v plačah med spoloma med vsemi državami članicami. Zgodnje vračanje na delovno mesto ostaja težavno kljub prizadevanjem vlade, da staršem zagotovi večjo izbiro pri določanju dolžine starševskega dopusta. Težavo je mogoče delno pripisati nizki pripravljenosti podjetij, da bi omogočila pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ki jih pogosto izberejo zaposleni z majhnimi otroci v drugih državah članicah, in delno omejenim možnostim varstva otrok po dostopnih cenah, zlasti za otroke mlajše od treh let.

(12) Medtem ko splošna stopnja brezposelnosti ostaja nizko pod povprečjem EU, pa narašča dolgotrajna brezposelnost, zlasti med osebami, starimi od 20 do 29 let. Zelo velike težave pri iskanju zaposlitve imajo nizko-izobražene in slabo plačane osebe. Visok delež dolgotrajno brezposelnih oseb je skladen s pomanjkanjem sredstev in relativno malo obsežnimi aktivnimi politikami trga dela in nizkim deležem udeležencev rednih ukrepov aktiviranja.

(13) Neučinkovitost v javni upravi, ki bremeni poslovno okolje, bi bilo mogoče obravnavati z obsežnejšim izvajanjem obstoječih strategij. Vlada je leta 2007 začela izvajati program za „boljšo pripravo zakonodaje“ in protikorupcijsko strategijo za leti 2011–2012. V njih so objavljeni ukrepi, ki so pomembni za izboljšanje kakovosti češkega pravnega in regulativnega okvira, ki je po rezultatih mednarodnih preiskav pod povprečjem EU, in okrepitev poslovnega zaupanja. Izziv predstavlja stabilizacija javne uprave, saj pogosta in daljnosežna preoblikovanja ovirajo njeno učinkovitost. Za to bi bilo treba sprejeti akt o javnih uslužbencih, sprejetje katerega je bilo večkrat odloženo. Vlada je nedavno sprejela ukrepe za povečanje preglednosti javnih naročil. Kljub temu en element regulativnega okvira, namreč posebna vrsta delnic, ki omogoča popolnoma anonimen prenos sredstev, predstavlja tveganje in mu je treba nameniti pozornost.

(14) Pričakuje se, da bo kriza negativno vplivala na potencialno rast. Izboljšanje človeškega kapitala je pomembno, kljub visokemu deležu mladih, ki se vpišejo na univerzo. Ovira ga nezadostna kakovost usposabljanja, kot kaže nizka ocena mednarodnih raziskav glede čeških ustanov za terciarno izobraževanje. Poleg tega je poraba na študenta v primerljivih cenah v zadnji četrtini držav EU in je zlasti omejena za primarno izobraževanje. V nacionalnem reformnem programu so poudarjeni ukrepi za vse faze izobraževanja. Zapletena reforma terciarnega izobraževanja se pripravlja zadnjih sedem let. Zagotavljanje kakovostnega in učinkovitega terciarnega izobraževanja je pomembno za konkurenčnost in sposobnost razvoja.

(15) Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni reformni program Češke[4]. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Češkem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. V tem smislu Komisija meni, da je treba nadaljevati z osredotočenostjo na fiskalno konsolidacijo in pri tem varovati odhodke za pospeševanje rasti. Dolgoročna vzdržnost javnih financ je v veliki meri odvisna od sposobnosti, da se sedaj izvede pokojninska reforma. Vse večje vključevanje v trg dela, zlasti žensk, in zaposlitvene možnosti za osebe, ki so dolgotrajno brezposelne, so bistvenega pomena. Naslednji koraki k izboljšanju kakovosti javnih storitev in regulativnega okvira, kot tudi kakovosti terciarnega izobraževanja, so nujni za konkurenčnost.

(16) Glede na to oceno, tudi ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009, je Svet proučil posodobitev konvergenčnega programa Češke za leto 2011, njegovo mnenje[5] pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih v točkah (1) in (2) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni reformni program Češke –

PRIPOROČA, naj Češka v obdobju 2011–2012 ukrepa:

(1) V letu 2011 izvede načrtovano konsolidacijo in sprejme izravnalne ukrepe trajne narave v primeru upada prihodkov in odstopanja pri odhodkih. Sprejme fiskalne ukrepe, kot je načrtovano v programu za leto 2012, in podpre cilj za 2013 z bolj specifičnimi ukrepi. Naj se izogiba zmanjševanju odhodkov na postavkah, ki spodbujajo rast, in izkoristi razpoložljivi prostor za povišanje prihodkov iz posrednih davkov, izboljša upoštevanje davčnih predpisov in zmanjša število davčnih utaj.

(2) Uvede celovito pokojninsko reformo za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in za zagotovitev bodoče primernosti pokojnin. Prizadevanja naj se osredotočijo na, prvič, nadaljnje spremembe javnega stebra, vključno s hitrejšim višanjem zakonsko predpisane starosti za upokojitev od načrtovanega, in sicer z določitvijo ukrepov za spodbujanje zaposlovanja starejših delavcev; in, drugič, na razvoj zasebnih varčevalnih shem. V tem okviru naj zagotovi, da predvidena naložbena shema privlači široko udeležbo in da je oblikovana tako, da upravni stroški ostanejo pregledni in nizki.

(3) Okrepi udeležbo na trgu dela, tako da za starše z majhnimi otroci zmanjša ovire za ponovni vstop na trg dela prek povečane razpoložljivosti in dostopa do otroškega varstva po dostopnih cenah. Poveča privlačnost in razpoložljivost prožnejših oblik delovnih razmerij, kot je pogodba o delu s krajšim delovnim časom.

(4) Sprejme ukrepe za okrepitev zmogljivosti javne službe za zaposlovanje, da bi povečala kakovost in učinkovitost usposabljanja, pomoči pri iskanju zaposlitve in posameznikom prilagojenih storitev, tako da poveže financiranje programov z rezultati. V posvetovanju z zainteresiranimi stranmi uvede prilagojene programe usposabljanja za starejše delavce, mlade, slabo usposobljene delavce in druge ranljive skupine.

(5) Sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje kakovosti javnih storitev na področjih, ki so bistvena za poslovno okolje. V tem okviru pospeši uveljavljanje protikorupcijske strategije skladno z določenimi cilji, sprejme akt o javnih uslužbencih za spodbujanje stabilnosti in učinkovitosti javne uprave ter spremeni trgovinski zakonik, da bi se odpravilo anonimno lastništvo delnic.

(6) Naj vzpostavi pregleden sistem za ocenjevanje kakovosti akademskih institucij in ga poveže z njihovim financiranjem, da se izboljša uspešnost terciarnega izobraževanja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               UL C …, str. .

[3]               Ohranjene za leto 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2011/308/EU z dne 19. maja 2011.

[4]               SEC(2011) 712.

[5]               Predvideno v členu 9(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.