OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Namen priloženega predloga za Sklep Sveta je opredelitev finančne ureditve za prispevek EU k projektu ITER za obdobje 2014–2018 na podlagi „dopolnilnega raziskovalnega programa“ v okviru Pogodbe Euratom.

Glavni namen projekta ITER[1] je izgradnja in delovanje eksperimentalnega fuzijskega reaktorja. ITER je pomemben korak k predstavitvi fuzije kot trajnostnega vira energije. Fuzija bi lahko zaradi svojih pomembnih prednosti, na primer velikih rezerv goriva, ki so na voljo, in odsotnosti emisij CO2, pomembno prispevala k dolgoročni strategiji EU na področju energije. Poleg tega vključuje fuzija varnostne značilnosti, ki jo ločujejo od tradicionalne jedrske energije. ITER je del Strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET) in bo prispeval k strategiji Evropa 2020, saj bi moralo vključevanje evropske visokotehnološke industrije Evropski uniji zagotoviti globalno konkurenčno prednost v tem obetavnem sektorju.

Projekt ITER se izvaja v skladu s pogoji mednarodnega Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo za skupno izvajanje projekta ITER („Sporazum ITER“)[2], ki so ga sklenile Evropska skupnost za atomsko energijo („Euratom“) in šest drugih podpisnic: Kitajska, Indija, Japonska, Koreja, Rusija in ZDA. S tem pravno zavezujočim sporazumom je bila ustanovljena Organizacija ITER z vsemi pravicami mednarodne pravne osebe kot organ, odgovoren za skupno izvajanje projekta ITER. Komisija zastopa Euratom na različnih ravneh ITER, zlasti v Svetu ITER, ki je najpomembnejši organ upravljanja projekta.

V okviru pogajanj za pridobitev podpore drugih podpisnic ITER pri določitvi lokacije za ITER v Evropi sta Euratom in Japonska sklenila dvostranski sporazum o določitvi dopolnilnih skupnih dejavnosti raziskav fuzijske energije, ki se imenujejo dejavnosti širšega pristopa [3].

Euratom ima kot gostitelj in organizacija, ki zagotavlja največji delež prispevkov v fazi gradnje (5/11 ali približno 45 % skupnega zneska), posebne odgovornosti in obveznosti, tudi obveznost, da ne more enostransko odstopiti od Sporazuma ITER.

Prispevek EU za projekt ITER se upravlja prek Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije („Fuzija za energijo“), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007[4]. V njegovem vodstvu so zastopane vse članice Fuzije za energijo (Euratom, 27 držav članic in Švica). Prispevek EU k projektu ITER zajema predvsem večje sisteme in sestavne dele, ki jih naroči Fuzija za energijo in se v fazi gradnje kot „prispevek v stvareh“ zagotovijo Organizaciji ITER. Evropski parlament je odgovoren za podelitev razrešnice za proračun Fuziji za energijo.

Pomembna značilnost gradnje ITER je izjemna tehnična zahtevnost. Z velikostjo in kompleksnostjo brez primere predstavlja zelo zahtevno nalogo s prispevki v gradbeništvu, strojništvu, elektrotehniki in jedrski tehniki.

ITER ima nekatere značilnosti drugih obsežnih projektov, ki so v interesu EU: lahko so nesorazmerno dragi v primerjavi z majhnim proračunom EU in običajno presežejo začetne projekcije stroškov. Potreba po zagotovitvi dodatnih sredstev, ki izhaja iz tega, vodi do prerazporeditve sredstev, ki so bila že namenjena drugim prednostnim nalogam, ali do izpodbijanja meja, ki so določene v večletnem finančnem okviru (MFF). Te posledice je obravnaval tudi Evropski parlament. Poleg tega se o prerazporeditvah lahko odloča le na podlagi dolgega in zapletenega medinstitucionalnega postopka, ki povzroča tveganja glede izpolnitve obveznosti EU, sprejetih na mednarodni ravni.

To ni trajnostni model: potreben je drugačen pristop, ki temu zahtevnemu projektu zagotavlja dolgoročno gotovost. Zaradi tega je Komisija v Sporočilu z dne 29. junija 2011 „Proračun za strategijo Evropa 2020“[5] predlagala financiranje prispevka EU za projekt ITER po letu 2013 zunaj večletnega finančnega okvira (MFF). Zato se za prispevek EU k projektu ITER za obdobje 2014–2018 predlaga vzpostavitev dopolnilnega raziskovalnega programa v skladu s Pogodbo Euratom.

Upoštevati je treba, da Pogodba Euratom omejuje trajanje raziskovalnih programov na največ pet let. V skladu s Sporazumom ITER bo začetno trajanje projekta ITER 35 let (do leta 2041), zato bodo za financiranje prispevka EU za ta projekt potrebni dodatni sklepi Sveta.

2.           PODROČJE UPORABE PREDLOGA

Predlagani dopolnilni raziskovalni program zajema prispevke za gradnjo objekta ITER, naročanje opreme in naprav, splošno tehnično in upravno podporo projektu v času gradnje, sodelovanje ob začetku obratovanja in med začetnim delovanjem ter druge dejavnosti, povezane z ITER, na primer dejavnosti v skladu s sporazumom o širšem pristopu.

Euratom bo še naprej sodeloval pri upravljanju, vodenju in zaposlovanju osebja v Organizaciji ITER in Fuziji za energijo v skladu z določbami sporazuma o ustanovitvi organizacije ITER in odločbo Sveta o ustanovitvi Fuzije za energijo.

3.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

Ta predlog v celoti upošteva odzive na obsežno javno posvetovanje, ki je temeljilo na zeleni knjigi „Spremeniti izzive v priložnosti: na poti k skupnemu strateškemu okviru za financiranje raziskav in inovacij v EU“[6] v okviru priprave programa Euratoma za raziskave in usposabljanje (2014–2018), ki prispeva k okvirnemu programu za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“.

ITER je bil vključen v to posvetovanje ter v notranje in zunanje ocene za pripravo ocene učinka. Ta ocena učinka je ugotovila, da je dolgoročna korist ITER, ki uravnoveša znanstvena, tehnična in finančna tveganja, komercialna uporaba fuzijske energije, na kratek rok pa koristi konkurenčnosti industrije.

Na podlagi Sporočila z dne 29. junija 2011 je bilo preučenih več načinov in pogojev za financiranje projekta ITER zunaj večletnega finančnega okvira. Oblikovanje dopolnilnega raziskovalnega programa, ki se financira s prispevki držav članic, bo zagotovilo stalnost projekta, zlasti v razmerju do naših mednarodnih partnerjev. Omogočilo bo tudi izognitev ponovnim pogajanjem za spremembo Sporazuma ITER, tj. kompleksnemu postopku, ki je povezan z negotovostmi.

4.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga za dopolnilni raziskovalni program je v členu 7 Pogodbe Euratom. Dopolnilni raziskovalni program, ki bo trajal 5 let, bo sprejet s posebnim sklepom Sveta.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

V „oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga“, ki je priložena k temu predlogu sklepa Sveta, so določene proračunske posledice ter človeški in upravni viri, potrebni za izvajanje dopolnilnega raziskovalnega programa.

2011/0460 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sprejetju dopolnilnega raziskovalnega programa za projekt ITER (2014–2018)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,[7]

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sporazum o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER[9] (v nadaljnjem besedilu: Sporazum ITER) so 21. novembra 2006 podpisale Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom), Ljudska republika Kitajska, Republika Indija, Japonska, Republika Koreja, Ruska federacija in Združene države Amerike. S Sporazumom ITER se ustanavlja Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER (v nadaljnjem besedilu: Organizacija ITER), ki je v celoti odgovorna za izgradnjo, delovanje, uporabo in deaktivacijo objektov ITER.

(2) Sporazum ITER od vseh podpisnic zahteva, da prek ustreznih pravnih subjektov, imenovanih „notranje agencije“, zagotovijo prispevke Organizaciji ITER. Evropska notranja agencija za izvajanje obveznosti Euratoma do Organizacije ITER je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu[10].

(3) V okviru pogajanj za pridobitev podpore drugih podpisnic ITER pri določitvi lokacije za ITER v Evropi sta leta 2007 Evropska skupnost za atomsko energijo in Vlada Japonske sklenili sporazum o skupnem izvajanju dejavnosti širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije[11], ki je določil dopolnilne skupne dejavnosti raziskav fuzije na ozemlju Japonske, da se zagotovi hiter zagon zelo učinkovitega delovanja ITER. Dejavnosti širšega pristopa in druge dejavnosti, povezane z ITER, se usmerjajo prek Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije. Financiranje dejavnosti širšega pristopa se zagotavlja predvsem s stvarnimi prispevki nekaterih članic Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, preostali del prispevka Euratoma pa se krije iz proračuna Euratoma.

(4) Ocenjeni stroški za izgradnjo ITER so se v primerjavi z začetnimi ocenami iz leta 2001, na katerih temelji Sporazum ITER, povečali. Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 12. julija 2010 o stanju projekta ITER in možnostih za naprej omejil evropski prispevek v fazi gradnje ITER na znesek 6,6 milijarde EUR v vrednosti iz leta 2008. V skladu z navedenimi sklepi evropski prispevek financirata Euratom (80 %) in Francija (20 %), zajema pa stroške gradnje, tekoče stroške in nepredvidene stroške. Na podlagi navedenih sklepov je Komisija predlagala spremembo medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju v zvezi z večletnim okvirom[12] (MFF) za obdobje 2007–2013, da bi zagotovila dodatna sredstva za ITER za obdobje 2012–2013.

(5) Za obdobje po letu 2013 je Komisija v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“[13] predlagala, da se projekt ITER financira zunaj večletnega finančnega okvira. Zato je treba za obdobje od leta 2014 do leta 2018 vzpostaviti dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER.

(6) Dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER je treba financirati s prispevki držav članic na podlagi vpoklicne stopnje, ki velja za bruto nacionalni dohodek (BND) vsake države članice, kot je opredeljen za izračun lastnega prispevka sredstev iz BND v splošni proračun Evropske unije. Ti prispevki se vplačajo v splošni proračun Evropske unije in dodelijo navedenemu programu. Tretje države, ki so z Euratomom sklenile sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije, ki povezuje njihove raziskovalne programe s programi Euratoma, bi tudi morale biti sposobne prispevati k navedenemu programu.

(7) Finančne interese Unije je treba v celotnem odhodkovnem ciklusu zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(8) Znanstveni in tehnični odbor je Komisiji predložil svoje mnenje o programu Euratoma za raziskave in usposabljanje (2014–2018), ki prispeva k okvirnemu programu za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“. V tem dopolnilnem raziskovalnem programu je znanstvena in tehnična vsebina dejavnosti ITER nespremenjena –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER je vzpostavljen za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: program). Program financira dejavnosti, ki so potrebne za zagotovitev prispevka Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) Organizaciji ITER, vključno z dejavnostmi, ki so potrebne za izgradnjo, delovanje in uporabo objektov ITER, ter dejavnostmi, povezanimi z ITER. Znanstveni in tehnološki cilj, utemeljitev ter dejavnosti programa so opredeljeni v Prilogi.

Člen 2

Program se financira s prispevkom največ 2 573 milijonov EUR (v tekočih vrednostih) v skladu s členom 3.

Člen 3

Program se financira s prispevki držav članic na podlagi vpoklicne stopnje, ki velja za bruto nacionalni dohodek (BND) vsake države članice, kot je opredeljen za izračun lastnega prispevka sredstev iz BND v splošni proračun Evropske unije. Ti prispevki se štejejo za zunanje namenske prejemke programa v skladu s [členom XX Uredbe (EU) št. XX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba][14]].

Člen 4

Tretje države, ki so z Euratomom sklenile sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije, ki povezuje njihove raziskovalne programe s programi Euratoma (v nadaljnjem besedilu: pridružene države), lahko tudi prispevajo k programu.

Prispevek pridruženih držav se opredeli v ustreznem sporazumu o sodelovanju z Euratomom na področju nadzorovane jedrske fuzije.

Člen 5

Program izvaja Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba].

Komisija lahko izvajanje zaupa Evropskemu skupnemu podjetju za ITER in razvoj fuzijske energije[15] v skladu s [členom XX Uredbe (EU) št. XXXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba]].

Člen 6

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentov ter pregledov in preveritvenih obiskov na kraju samem pri vseh upravičencih do subvencij, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih straneh, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi tega sklepa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede na kraju samem in inšpekcije gospodarskih subjektov, ki so neposredno ali posredno povezani s financiranjem v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom ugotavljanja, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnim interesom Unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi sredstev ali pogodbo o financiranju Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o dodelitvi sredstev, v sklepih o dodelitvi sredstev in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

Člen 7

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJ, UTEMELJITEV TER DEJAVNOSTI DOPOLNILNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA ZA PROJEKT ITER

Znanstveni in tehnološki cilj

Cilj dopolnilnega raziskovalnega programa za projekt ITER je izvajanje ITER, ki je pomemben korak pri izgradnji prototipskih reaktorjev za fuzijske elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko odgovorne in gospodarno izvedljive.

Prva prednostna naloga v okviru strategije za dosego cilja je izgradnja reaktorja ITER (velikega eksperimentalnega objekta, ki dokazuje znanstveno in tehnično izvedljivost fuzijske energije), ki ji bo sledila izgradnja predstavitvene fuzijske elektrarne.

Utemeljitev

Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne energetske oskrbe za Unijo. Uspešen razvoj fuzije bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna.

Svetovna razsežnost raziskav in razvoja na področju fuzije je vključena v Sporazum o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo za projekt ITER ter sporazum med Vlado Japonske in Euratomom o dejavnostih širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije, ki dopolnjujejo dejavnosti ITER.

Dejavnosti

Dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER bo zagotovil prispevek Euratoma k dejavnostim Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije (Fuzija za energijo), ustanovljenega z Odločbo Sveta z dne 27. marca 2007 (2007/198/Euratom).

Dejavnosti Fuzije za energijo za obdobje 2014–2018 so:

(a) zagotovitev prispevka Euratoma Mednarodni organizaciji za fuzijsko energijo ITER, vključno z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo podlage za naročanje sestavnih delov ITER in naročanje testnih modulov oblog ITER;

(b) zagotovitev prispevka Euratoma za dejavnosti širšega pristopa z Japonsko;

(c) po potrebi druge dejavnosti za pripravo podlage za načrtovanje predstavitvenega reaktorja in z njim povezanih objektov.

Dopolnilni raziskovalni program za projekt ITER zajema tudi delovanje Fuzije za energijo, njeno vodenje in zaposlovanje osebja ter upravno podporo.

O podrobnih delovnih programih za izvajanje zgornjih dejavnosti bo vsako leto odločal upravni odbor.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2     Sistem upravljanja in nadzora

              2.3     Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2     Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2  Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Sklep Sveta o sprejetju dopolnilnega raziskovalnega programa za ITER (2014–2018)

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[16]

– XX XX ITER

1.3. Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[17].

ý Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Splošni cilj dopolnilnega raziskovalnega programa za ITER („program“) je prispevek k dolgoročni dekarbonizaciji energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način. Program bo prispeval k strategiji Evropa 2020 in vodilni pobudi „Unija inovacij“ s podpiranjem mobilizacije evropskih visokotehnoloških industrij, ki bodo pridobile nova znanja in proizvodne sposobnosti z udeležbo v javnih naročilih Fuzije za energijo (F4E).

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB za neposredne ukrepe

Zagotoviti prispevek Euratoma Organizaciji ITER za gradnjo, delovanje in uporabo objektov ITER ter za dejavnosti, povezane z ITER.

Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB:

1.4.3. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB za neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča

Ni relevantno.

1.4.4. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Dopolnilni raziskovalni program bo zagotovil prispevek Evrope k uspešni gradnji naprave ITER v okviru mednarodnega sodelovanja. Ker Evropa k projektu prispeva največji delež (45 % stroškov gradnje), bodo učinki programa največji v Evropi. Ti učinki bodo kratkoročni (prispevek h konkurenčnosti evropske industrije) in dolgoročni (vodilna vloga Evrope v komercialni uporabi fuzijske energije).

Projekt že ima pozitivni učinek na konkurenčnost industrije in odpiranje delovnih mest zaradi narave dejavnosti ITER (naročanje visokotehnoloških sestavnih delov ali zgradb), ki zahtevajo prispevek industrije v gradbeništvu, strojništvu, elektrotehniki, tehniki materialov in jedrski tehniki, ki se kombinirajo v pogojih brez primere. Več kot tri četrtine skupnega prispevka Skupnosti za projekt ITER so namenjene za pogodbe z zasebnimi podjetji. V Evropi se bodo neposredno zaradi dejavnosti ITER odprla številna nova delovna mesta, ker je velik del odhodkov namenjen za raziskave in razvoj ter inženirske naloge, ki so bolj delovno intenzivne od običajne proizvodnje.

Dolgoročno predstavlja ITER edinstveno priložnost za evropska visokotehnološka industrijska in gradbena podjetja, da dosežejo globalno konkurenčno prednost in postanejo vodilni dejavnik v načrtovanju prve generacije fuzijskih elektrarn in poznejši mednarodni komercializaciji.

1.4.5. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Kazalniki za merjenje napredka evropskih prispevkov h gradnji ITER bodo mejniki, ki jih bo dosegalo Evropsko skupno podjetje Fuzija za energijo, katerega naloga je naročanje sestavnih delov in njihovo zagotavljanje v obliki „stvarnih“ prispevkov ITER v gradbeni fazi projekta.

Fuzija za energijo je v svojem projektnem načrtu opredelila glavne mejnike, ki vključujejo vse dejavnosti naročanja v času gradnje ITER. Splošni načrt in letni delovni program Fuzije za energijo določata časovni načrt za doseganje teh mejnikov, redna poročila organu upravljanja (upravnemu odboru) in Svetu EU pa zagotavljajo podatke o napredku.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Komisija je v Sporočilu z dne 29. junija 2011 „Proračun za strategijo Evropa 2020“ predlagala, da se prispevek EU za projekt ITER po letu 2013 financira zunaj večletnega finančnega okvira (MFF). Ta dopolnilni raziskovalni program bo izvajal ta predlog.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Zaradi tveganja, stroškov in dolgoročne narave je projekt, kot je ITER, nedosegljiv za posamezne države članice in celo za EU. Zato je bilo treba za izvedbo tega projekta vzpostaviti globalni okvir. Zaradi vključitve v te mednarodne napore ukrep na evropski ravni porazdeljuje tveganje, povečuje območje veljavnosti in zagotavlja ekonomijo obsega, česar sicer ne bi bilo mogoče doseči.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Projekt „Joint European Torus“ (JET) je dokazal, da je gradnja in delovanje velike infrastrukture za raziskave fuzijske energije, ki ju koordinira Euratom, učinkovita ter zagotavlja največje možne znanstvene in industrijske koristi. Vendar je obseg, potreben za gradnjo ITER, brez primere in zahteva sodelovanje na globalni ravni, kakršnega v preteklosti še ni bilo.

1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Program bo zagotovil sinergije in dopolnjevanja z dejavnostmi raziskav fuzijske energije in prihodnjim raziskovalnim programom Euratoma, ki dopolnjuje progam Obzorje 2020 (2014–2018). Ukrepi, ki se bodo izvajali v tem okviru, bodo zlasti zagotovili pomemben znanstveni prispevek h gradnji in delovanju ITER ter so pomembni za zmanjševanje tveganj. Rezultati dejavnosti raziskav fuzijske energije v okviru okvirnega raziskovalnega programa Euratom za obdobje 2012–2013 bodo pomembno prispevali tudi k dejavnostim v okviru programa.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

ý Časovno omejen predlog/pobuda:

– ý  trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018,

– ý  finančni učinek med letoma 2014 in 2026.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[18]

ý Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

ý Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ý  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[19],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v ustreznem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe:

Upravljanje bo potekalo prek služb Komisije in prek Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije („Fuzija za energijo“ – F4E). Komisija zastopa Euratom na visokih ravneh organizacije ITER (IO) in Fuzije za energijo.

2. UKREPI UPRAVLJANJA

Program se bo izvajal prek Fuzije za energijo, ki usmerja prispevek Euratoma za projekt ITER in prispevek Euratoma za druge dejavnosti, povezane z ITER, kot so dejavnosti širšega pristopa z Japonsko.

Komisija sodeluje v organih odločanja Fuzije za energijo in Organizacije ITER.

Na mednarodni ravni Komisija zastopa Euratom v organu odločanja Organizacije ITER in Svetu ITER ter sodeluje v Znanstvenem in tehničnem posvetovalnem odboru (STAC) in Upravno posvetovalnem odboru Sveta ITER (MAC).

V zvezi z upravljanjem in vodenjem Fuzije za energijo je Komisija članica Fuzije za energijo in v imenu Euratoma sodeluje v organih upravljanja tega skupnega podjetja, tj. v upravnem odboru, izvršnem odboru, tehnično posvetovalnem odboru, odboru za upravo in finance ter „uradu“.

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Vzpostavljen je sistem nadzora za zagotovitev najvišje kakovosti rezultatov in najučinkovitejše uporabe sredstev. Spremljanje in poročanje temeljita na določbah o vodenju in poročanju, ki jih uporabljata Fuzija za energijo in Organizacija ITER in zahtevajo, da organi upravljanja odobrijo vse ključne dokumente. Komisija prek teh teles spremlja in pregleduje dokumente, ki urejajo dejavnosti za izvajanje projekta ITER, kot so delovni programi, letno poročilo o dejavnosti, projektni načrti, okvirni načrti virov, načrti kadrovske politike, proračuni, računovodski izkazi itd.

Fuzija za energijo vzpostavlja procese projektnega vodenja in poročanja, pri čemer v celoti vključuje različne vidike sistema poročanja organom upravljanja.

Fuzija za energijo vsako leto in v skladu s sklepi Sveta z dne 12. julija 2010 (Osnutek 11902/10 RECH 255 ATO 38 BUDGET 45; sprejetje 11821/10 ADD 1) poroča Svetu o doseženem napredku pri izvajanju načrta obvladovanja stroškov in načrta prihrankov ter o delovanju in vodenju skupnega podjetja in projekta ITER, vključno z izpolnjevanjem dejavnosti načrtovanja v okviru letnega proračuna.

V odziv na te sklepe Sveta je Fuzija za energijo imenovala neodvisnega strokovnjaka, ki bo ocenil napredek projekta na podlagi obstoječih poročil in enkrat letno predložil svoje mnenje o Fuziji za energijo organom upravljanja in Svetu za konkurenčnost.

Poleg tega sta Fuzija za energijo in Komisija podpisali upravni dogovor, ki opredeljuje načine in pogoje za prenos finančnega prispevka Skupnosti Fuziji za energijo, ki ga izvede Komisija.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

Komisija sodeluje v organih odločanja Organizacije ITER in tudi v organih upravljanja Fuzije za energijo.

Na ravni Komisije bodo službe generalnega direktorata, ki je odgovoren za skupno podjetje, spremljale in pregledovale vse pobude, ki so potrebne za učinkovito izvajanje projekta ITER, zlasti pobude finančne narave.

Služba Komisije za notranjo revizijo (IAS) bo od leta 2012 delovala kot notranji revizor Fuzije za energijo v skladu z načini in pogoji, dogovorjenimi med generalnim direktoratom službe za notranjo revizijo in Fuzijo za energijo.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ima v zvezi s Fuzijo za energijo in njenim osebjem enake pristojnosti kot v zvezi z oddelki Komisije.

V zvezi z upravljanjem Fuzije za energijo so organi upravljanja Fuzije za energijo konec maja 2011 na pobudo Komisije sprejeli paket ukrepov za izboljšanje upravljanja in vodenja Fuzije za energijo. Ta paket ukrepov vključuje vzpostavitev AFC za zagotavljanje pripomb in priporočil o upravnih in finančnih zadevah organom upravljanja; „urad“, ki pripravlja delo in sklepe za organe upravljanja ter spremembo vloge naknadnega nadzora in se bo osredotočil na predhodne dejavnosti Fuzije za energijo na področju javnega naročanja.

Poleg tega je na novo imenovani direktor s 1. januarjem 2011 postavil novo organizacijsko strukturo, da bi zagotovil bolj projektno naravnano organizacijo z močno finančno službo.

Finančna uredba Fuzije za energijo je podobna finančni uredbi Komisije, vključno s postopki javnega naročanja, enakimi standardom Komisije. Pogodbe Fuzije za energijo o oddaji naročil so v skladu s finančno uredbo, vključno s potrebnimi določbami za spremljanje in nadzor uporabe proračuna Fuzije za energijo. Na podlagi mnenj Računskega sodišča je Fuzija za energijo spremenila svojo finančno uredbo tako, da upošteva glavna priporočila sodišča.

Fuzija za energijo je odgovorna svojim organom upravljanja in Evropskemu parlamentu, ki podeli letno razrešnico za proračun na podlagi priporočila Sveta. Poleg tega Fuzijo za energijo dvakrat letno pregleda Evropsko računsko sodišče, ki v okviru letne razrešnice predloži poročilo Komisiji, Svetu in Parlamentu. Za skupne dejavnosti upravljanja med Fuzijo za energijo in ITER (kot so skupna javna naročila) bo Komisija še naprej zagotavljala, da bodo računovodstvo, notranji nadzor, revizija in postopki javnega naročanja partnerjev združljivi s predpisi in standardi EU. Upoštevajo se priporočila Računskega sodišča iz prejšnjih revizij.

2.2.1. Okvir notranjega nadzora

Okvir notranjega nadzora temelji na:

1. standardih notranjega nadzora Komisije, ki jih generalni direktorat, odgovoren za projekt ITER, uporablja pri sprejemanju vseh odločitev v zvezi s Fuzijo za energijo, zlasti tistih, ki so finančne narave;

2. standardih notranjega nadzora, ki jih zagotavlja Fuzija za energijo za izvajanje sistematičnega nadzora in spremljanje izvajanja tako nastalih priporočil. Napoteni člani osebja Komisije so zagotovili podporo Fuziji za energijo pri izvajanju akcijskega načrta notranjega nadzora, pripravi seznamov za preverjanje, izvajanju mehanizma rednega nadzora in upravljanja proračuna;

3. tehničnem, finančnem in političnem pregledu dejavnosti Fuzije za energijo in ITER, ki ga opravlja Komisija na vsakem koraku projekta;

4. predhodnih preverjanjih javnih naročil in naknadnem nadzoru. Tveganja se redno ocenjujejo, redno se spremlja tudi napredek pri izvrševanju dela in porabe sredstev na podlagi opredeljenih ciljev in kazalnikov.

2.2.2.     Pričakovano tveganje glede neskladnosti

V Fuziji za energijo obstaja notranje finančno tveganje zaradi narave njenih dejavnosti (velika in zapletena javna naročila stvarnih prispevkov z velikimi tehničnimi tveganji). Ukrepi za spremljanje in boljši nadzor delovanja Fuzije za energijo so uvedeni in tudi reorganizacija strukture Fuzije za energijo bi morala preprečevati to stanje.

Komisija bo še naprej ugotavljala tveganja, povezana z izvajanjem tega projekta, predvsem z vidika stroškov, ter sprejemala najustreznejše ukrepe za obvladovanje in zmanjševanje teh tveganj.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Generalni direktorat Komisije, ki je odgovoren za izvajanje projekta in proračuna ITER, je odločen, da se bo boril proti goljufijam v vseh fazah izvajanja projekta v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam, COM(2011) 376, z dne 24. junija 2011.

Za upravno spremljanje pogodb, dodeljenih sredstev in z njimi povezanih plačil je odgovorna Fuzija za energijo. Komisija in Fuzija za energijo namenjata posebno pozornost obvladovanju stroškov.

Komisija in skupno podjetje upoštevata finančne interese Evropske unije, zlasti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in členom 53(a) finančne uredbe.

Sprejmeta ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Fuzija za energijo je začela pripravljati strategijo naknadnih revizij, ki se bo izvajala leta 2012. Ta strategija je ključni nadzor za ocenjevanje zakonitosti in pravilnosti spremljajočih transakcij.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ima v zvezi s Fuzijo za energijo in njenim osebjem enake pristojnosti kot v zvezi z oddelki Komisije.

OLAF lahko na kraju samem opravi preveritve in inšpekcijske preglede gospodarskih subjektov, ki jih neposredno ali posredno zadeva financiranje EU, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi sredstev ali pogodbo o financiranju Unije.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1         Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka: 08 01 xx || dif./nedif. ([20]) || držav[21] Efte ||  držav kandidatk[22] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

Zunaj večletnega finančnega okvira || 08 01 04 40 Fuzija za energijo || nedif. || NE || NE || DA || DA

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Zunaj večletnega finančnega okvira || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

H1/zunaj večletnega finančnega okvira || 08 01 XX 01 Odhodki za osebje* 08 01 XX 02 Odhodki za zunanje osebje* 08 01 XX 03 Drugi odhodki za upravljanje* 08 06 01 xx Odhodki, povezani z ITER || dif./nedif. || NE || NE || DA || DA

*– Natančno številčenje proračunskih vrstic bo določeno v poznejši fazi.

3.2         Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1      Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v tekočih cenah – v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || Zunaj večletnega finančnega okvira

|| || || Leto 2014[23] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || >2018 || SKUPAJ ||

Ÿ Odobritve za poslovanje zunaj večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 08 06 01 xx ITER || obveznosti || (1) || 897,230 || 631,578 || 285,383 || 282,081 || 253,262 || – || 2 349,534 ||

plačila || (2) || 107,000 || 306,140 || 405,263 || 304,368 || 353,455 || 873,308 || 2 349,534 ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev programa ITER[24] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 08 01 04 40 Osebje Fuzije za energijo || || (3) || 43,000 || 43,860 || 44,737 || 45,632 || 46,545 || – || 223,774 ||

Odobritve zunaj večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 940,230 || 675,438 || 330,120 || 327,713 || 299,807 || || 2 573,308 ||

plačila || =2+2a +3 || 150,000 || 350,000 || 450,000 || 350,000 || 400,000 || 873,308 || 2 573,308 ||

|| || Razdelek 1

GD: || || || Leto 2014[25] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || >2018 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1) || || || || || || ||

plačila || (2) || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev posebnih programov[26] || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 08 01 XX 01 08 01 XX 02 08 01 XX 03 || || (3) || 6,350 0,960 2,559 || 6,477 0,979 2,610 || 6,606 0,999 2,662 || 6,738 1,019 2,715 || 6,874 1,039 2,769 || || 33,045 4,996 13,315

 Odobritve SKUPAJ za || obveznosti || =1+1a +3 || 9,869 || 10,066 || 10,267 || 10,472 || 10,682 || || 51,356

plačila || =2+2a +3 || 9,869 || 10,066 || 10,267 || 10,472 || 10,682 || || 51,356

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0

plačila || (5) || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 1a  večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || ||

plačila || || || || || || || ||

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: Ni relevantno.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014[27] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || >2018 || SKUPAJ

Odobritve SKUPAJ za razdelek 1/ZUNAJ MFF || obveznosti || 950,099 || 685,504 || 340,387 || 338,185 || 310,489 || || 2 624,664

plačila || 159,869 || 360,066 || 460,267 || 360,472 || 410,682 || 873,308 || 2 624,664

3.2.2      Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2017+2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

vrsta realizacije[28] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1[29]… || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Realizacija* || || || 1 || 897,230 || 1 || 631,578 || 1 || 285,383 || 1 || 282,081 || 1 || 253,262 || || || || || 5 || 2 349,534

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || 1 || 897,230 || 1 || 631,578 || 1 || 285,383 || 1 || 282,081 || 1 || 253,262 || || || || || 5 || 2 349,534

* Realizacija projekta ITER bo letno poročilo o dejavnosti, ki ga predloži Fuzija za energijo (barcelonska agencija) in vsebuje opis napredka projekta.

3.2.3      Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1   Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014[30] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || SKUPAJ

RAZDELEK 1 večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri izvajanje programa || 7,310 || 7,456 || 7,605 || 7,757 || 7,913 || 38,041

Drugi upravni odhodki || 2,559 || 2,610 || 2,662 || 2,715 || 2,769 || 13,315

Seštevek za RAZDELEK 1 večletnega finančnega okvira || 9,869 || 10,066 || 10,267 || 10,472 || 10,682 || 51,356

Zunaj večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri || 33,996 || 34,676 || 35,369 || 36,077 || 36,798 || 176,916

Drugi odhodki upravne narave* || 9,004 || 9,184 || 9,368 || 9,555 || 9,747 || 46,858

|| || || || || ||

* ocenjene številke

SKUPAJ || 52,869 || 53,926 || 55,004 || 56,104 || 57,227 || 275,130

3.2.3.2   Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ýPredlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014[31] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || SKUPAJ

|| Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ITER, ki se vključi v posebni kadrovski načrt za ITER v razdelku 1

Na sedežu || 50 || 50 || 50 || 50 || 50 || 50

|| || || || || ||

|| || || || || ||

|| || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[32] ITER v razdelku 1 ||

PU, ZU, NNS || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15

|| || || || || ||

08 01 04 40[33] || – na sedežu[34] || || || || || ||

– (SP ITER-F4E (Barcelona) (*) || 422 || 422 || 422 || 422 || 422 || 422

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || ||

SKUPAJ || 487 || 487 || 487 || 487 || 487 || 487

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za izvajanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD RTD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Upravni stroški (vključno z osebjem) izvajanja programa ITER (zunaj dodeljenih sredstev za poslovanje Evropskega skupnega podjetja za ITER (Fuzija za energijo)) morajo upoštevati odobritve za poslovanje za program ITER.

(*) 422 FTE, financiranih v proračunu 2012 v vrsticah 08.01 04 40.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Osebje, ki dela na sedežu, je odgovorno za opredelitev in poznejše spremljanje dejavnosti notranje agencije v Barceloni (Fuzija za energijo) in projekta ITER, v katerih Komisija zastopa evropsko partnerstvo. Osebje, ki dela v notranji agenciji v Barceloni (Fuzija za energijo), je odgovorno za evropski prispevek za javno naročanje, dodelitev javnih naročil in finančno izvajanje delovnega načrta mednarodne organizacije ITER, kot je opredeljena v Odločbi Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ITER.

Zunanje osebje

3.2.4      Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ¨  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[35].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5      Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ý V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju*:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

* – Program lahko prejme prispevke tretjih držav (na podlagi sporazuma o sodelovanju med tretjimi državami in Euratomom), ki v tej fazi še niso znani.

3.3         Ocenjeni vpliv na prihodke

– ¨  Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ý  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastna sredstva,

ý         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[36]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen XXXX || || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice.

08 01 04 40, 08 06 01Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

Program se financira s prispevki držav članic na podlagi vpoklicne stopnje, ki velja za bruto nacionalni dohodek (BND) vsake države članice, kot je opredeljen za izračun lastnega prispevka sredstev iz BND v splošni proračun Evropske unije. Ti prispevki se vplačajo v splošni proračun Evropske unije in štejejo za zunanje namenske prejemke programa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. XX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba], ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije.

[1]               Prvotno poimenovan mednarodni eksperimentalni termonuklearni reaktor .

[2]           UL L 358, 16.12.2006, str. 62.

[3]               UL L 246, 21.9.2007, str. 34.

[4]               UL L 90, 30.3.2007, str. 58.

[5]               COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[6]               COM(2011) 48.

[7]               UL C , , str. .

[8]               UL C , , str. .

[9]               UL L 358, 16.12.2006, str. 62.

[10]             UL L 90, 30.3.2007, str. 58.

[11]             UL L 246, 21.9.2007, str. 34.

[12]             UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[13]             COM(2011) 500 konč.

[14]             UL L

[15]             Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije (skupno podjetje) ter dodelitvi prednosti le-temu.

[16]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[17]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[18]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[19]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[20]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[21]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[22]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[23]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[24]             Tehnična in/ali upravna podpora ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[25]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[26]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[27]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[28]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[29]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[30]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[31]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[32]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = „Jeune Expert en Délégation“ (mlajši strokovnjaki v delegaciji); LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoten nacionalni strokovnjak.

[33]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice „BA“).

[34]             Zlasti za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[35]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[36]             Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.