Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev /* COM/2011/0895/2
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Ozadje predloga –
Razlogi za predlog in njegovi cilji Strategija Evropa 2020 za pametno,
trajnostno in vključujočo rast [COM(2010) 2020] temelji na treh
medsebojno povezanih prednostnih nalogah, ki druga drugo krepijo: razvoj gospodarstva,
ki temelji na znanju in inovacijah; spodbujanje nizkoogljičnega, z viri
gospodarnega in konkurenčnega gospodarstva; in utrjevanje gospodarstva z
visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. Javna naročila imajo v strategiji
Evropa 2020 ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki ga
je treba uporabiti za dosego teh ciljev, in sicer z izboljšanjem poslovnega
okolja in pogojev za posel, da se rodijo inovacije, ter s spodbujanjem širše
uporabe zelenih javnih naročil, ki so korak na poti do z viri gospodarnega
in nizkoogljičnega gospodarstva. Obenem je v strategiji Evropa 2020
tudi poudarjeno, da je treba s politiko na področju javnih naročil
zagotoviti najučinkovitejšo rabo sredstev, trg javnih naročil pa mora
ostati odprt po vsej Uniji. Za obvladovanje teh izzivov je treba veljavno
zakonodajo o javnih naročilih revidirati in posodobiti, da bi bila bolj
primerna za obravnavanje razvijajočega se političnega, socialnega in
gospodarskega okvira. To ne zadeva le javnih naročil države in javnih
organov, temveč tudi javna naročila operaterjev gospodarskih javnih
služb, ki imajo svoje posebne predpise za javna naročila. Evropska komisija je v svojem sporočilu z
dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg: dvanajst pobud za
okrepitev rasti in zaupanja“ med dvanajst ključnih prednostnih ukrepov, ki
jih morajo sprejeti institucije EU pred letom 2012, vključila revidiran in
moderniziran zakonodajni okvir za javna naročila, s katerim bo
dodeljevanje naročil postalo bolj prožno, javna naročila pa bodo
bolje uporabljena v podporo drugim politikam. Ta predlog ima dva dopolnjujoča se cilja: ·
povečati učinkovitost porabe sredstev, da
se zagotovijo najboljši možni rezultati v smislu cenovne primernosti. To pomeni
zlasti poenostavitev in zagotovitev večje prožnosti veljavnih predpisov o
javnih naročilih. Racionalizirani in učinkovitejši postopki bodo
koristili vsem gospodarskim subjektom ter spodbudili sodelovanje MSP in
čezmejnih ponudnikov v njih. ·
Naročnikom omogočiti boljšo uporabo
javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varovanje
okolja, večja učinkovitost virov in energetska učinkovitost,
spopadanje s podnebnimi spremembami, spodbujanje inovacij, zaposlenost in
socialna vključenost ter zagotavljanje najboljših možnih pogojev za
nudenje visokokakovostnih socialnih storitev. –
Splošno ozadje Javna naročila imajo pomembno vlogo v
splošni gospodarski uspešnosti Evropske unije. V Evropi porabijo javni organi
okrog 18 % BDP za blago, gradnje in storitve. Glede na obseg nabav se
javno naročanje lahko uporabi kot močan vzvod pri oblikovanju
enotnega trga za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče
rasti. Veljavna generacija direktiv o javnih
naročilih, in sicer direktivi 2004/17/ES[1]
in 2004/18/ES[2],
je rezultat dolgega razvojnega obdobja, ki se je začelo leta 1971 s
sprejetjem Direktive 71/305/EGS. Poglavitni cilj navedenih direktiv je z
zagotavljanjem preglednih in nediskriminatornih postopkov zagotoviti, da lahko
gospodarski subjekti z enotnega trga polno izkoristijo osnovne svoboščine
na področju javnih naročil. Natančna ekonomska ocena je pokazala, da
sta direktivi o javnem naročanju do določene mere dosegli svoje
cilje. Zagotovili sta večjo preglednost in večjo konkurenco, z
nižjimi cenami pa tudi merljive prihranke. Kljub temu so zainteresirane strani izrazile
zahtevo po reviziji direktiv o javnih naročilih zaradi poenostavitve
predpisov, povečanja njune učinkovitosti in uspešnosti ter
izboljšanja njune ustreznosti za obravnavanje razvijajočega se
političnega, socialnega in gospodarskega okvira. Racionalizirani in
učinkovitejši postopki bodo povečali prožnost za naročnike,
koristili vsem gospodarskim subjektom ter spodbudili sodelovanje MSP in
čezmejnih ponudnikov v njih. Izboljšani predpisi za javna naročila
bodo hkrati naročnikom omogočili boljšo uporabo javnih naročil v
podporo skupnim družbenim ciljem, kot so varovanje okolja, večja
učinkovitost virov in energetska učinkovitost, spopadanje s
podnebnimi spremembami, spodbujanje inovacij in socialna vključenost ter
zagotavljanje najboljših možnih pogojev za nudenje visokokakovostnih socialnih
storitev. Te usmerjenosti so potrdili rezultati posvetovanj med
zainteresiranimi stranmi, ki jih je spomladi leta 2011 izvedla Evropska
komisija in pri katerih je velika večina zainteresiranih strani podpirala
predlog o reviziji direktiv o javnih naročilih, da bi ju bolje prilagodili
novim izzivom, s katerimi se soočajo tako naročniki kot tudi
gospodarski subjekti. –
Veljavne določbe na področju, na
katero se nanaša predlog Predlagana nova direktiva o naročilih
javnih organov in ta predlog bosta nadomestila direktivi 2004/17/ES in
2004/18/ES kot osrednja elementa zakonodajnega okvira Evropske unije za javna
naročila. Direktivo bodo dopolnjevali dodatni elementi
navedenega zakonodajnega okvira: ·
Direktiva 2009/81/ES[3] določa posebne predpise za
javna naročila za obrambo in občutljive nakupe na varnostnem
področju, ·
Direktiva 92/13/EGS[4] uvaja skupna standarde za
nacionalne revizijske postopke, da se zagotovi razpoložljivost hitrih in učinkovitih
pritožbenih sredstev v vseh državah EU v primerih, kadar ponudniki menijo, da
so bila naročila dodeljena nepravično. –
Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije S to pobudo se izvajajo strategija
Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast
[COM(2010) 2020] ter vodilne pobude iz navedene strategije o evropski
digitalni agendi [COM(2010) 245], o Uniji inovacij [COM(2010) 546],
celostni industrijski politiki za dobo globalizacije [COM(2010) 614],
Energiji 2020 [COM(2010) 639] in Evropi, gospodarni z viri
[COM(2011) 21]. Prav tako izvaja Akt za enotni trg [COM(2011) 206],
zlasti njegov dvanajsti ključni ukrep „revidiran in moderniziran
zakonodajni okvir za javna naročila“. Pobuda je del strateške pobude
delovnega programa Komisije za leto 2011. 2. Posvetovanje z
zainteresiranimi stranmi in ocena učinka –
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi Posvetovalne metode, glavni ciljni
sektorji in splošni profil vprašancev Evropska komisija je
27. januarja 2011 objavila Zeleno knjigo o modernizaciji politike
EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski
trg javnih naročil[5],
s čimer je začela obsežno javno posvetovanje v zvezi z možnostmi, da
bi se prek zakonodajnih sprememb olajšalo dodeljevanje naročil in da bi to
postalo bolj prožno ter da bi se omogočila boljša uporaba javnih
naročil v podporo drugim politikam. Cilj zelene knjige je bil opredeliti
številna ključna področja za reformo in pozvati zainteresirane strani
k predložitvi mnenj o konkretnih možnostih za zakonodajne spremembe. Med
obravnavanimi zadevami so bile potrebe po postopkih za poenostavitev in
izboljšanje fleksibilnosti, strateška uporaba javnih naročil za
spodbujanje drugih ciljev politike, izboljšanje dostopa MSP do javnih
naročil ter preprečevanje favoriziranja, korupcije in konfliktov
interesov. Javno posvetovanje se je končalo
18. aprila 2011 in je imelo velik odziv. Prispelo je skupno
623 odgovorov, ki so jih poslale različne zainteresirane strani, med
drugim organi držav članic na državni ravni, lokalni in regionalni javni
naročniki ter njihova združenja, podjetja, industrijska združenja,
akademiki, organizacije civilne družbe (vključno s sindikati) in posamezni
državljani. Večina odgovorov je prispela iz Združenega kraljestva,
Nemčije, Francije, nekaj manj pa iz Belgije, Italije, Nizozemske,
Avstrije, Švedske, Španije in Danske. Rezultati posvetovanja so povzeti v zbirnem
dokumentu[6],
30. junija 2011 pa so bili predstavljeni na javni konferenci[7], na kateri je o njih potekala
razprava. Povzetek in upoštevanje odgovorov Velika večina zainteresiranih strani se
je strinjala s pobudo Evropske komisije za revizijo trenutne politike na
področju javnih naročil. Med različnimi temami, obravnavanimi v
zeleni knjigi, so zainteresirane strani močno poudarile zlasti potrebo po
poenostavitvi postopkov in zagotovitvi njihove večje prožnosti. Prav tako
je med zainteresiranimi stranmi obstajalo soglasje, da so predpisi za javna
naročila gospodarskih javnih služb še vedno relevantni. Prepričljiva
večina vprašancev se je strinjala, da še vedno obstaja potreba po nizu
specifičnih predpisov, ki se bodo uporabljali za operaterje gospodarskih
javnih služb in da različni predpisi, ki se nanašajo na operaterje,
ustrezno odražajo specifične lastnosti javnih naročil gospodarskih
javnih služb. Obenem se je prepričljiva večina
vprašancev strinjala tudi s tem, da so merila, ki se uporabljajo za
opredeljevanje subjektov, za katere veljajo predpisi za gospodarske javne
službe (dejavnosti, ki jih zadevni subjekti izvajajo, njihov statut in, v primeru
zasebnih subjektov, obstoj posebnih ali ekskluzivnih pravic), še vedno ustrezna
in jih je treba ohraniti. Večina vprašancev se prav tako strinja, da se
tržna usmerjenost ali usmerjenost v iskanje dobička zasebnih podjetij ne
more upoštevati kot zadostna, da bi zagotavljala objektivna in pravična
javna naročanja, kadar ta podjetja delujejo na podlagi posebnih ali
ekskluzivnih pravic. Glede strateške uporabe javnih naročil za
doseganje družbenih ciljev iz strategije Evropa 2020 so bila mnenja
zainteresiranih strani deljena. Številne zainteresirane strani, zlasti
podjetja, so bile na splošno nenaklonjene zamisli o uporabi javnih naročil
v podporo drugih ciljev politike. Druge zainteresirane strani, zlasti
organizacije civilne družbe, pa so tako strateško uporabo odločno podprle
in se zavzele za daljnosežne spremembe temeljnih načel politike Evropske
unije na področju javnih naročil. –
Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj Poleg posvetovanja v obliki zelene knjige je
Evropska komisija v obdobju 2010/2011 izvedla celovito oceno učinka in
učinkovitosti zakonodaje EU na področju javnih naročil, pri
čemer se je opirala na široko paleto dokazil in novih neodvisnih raziskav.
Študije so ocenjevale zlasti stroške in učinkovitost postopkov javnih
naročil, izdajo čezmejnih javnih naročil, dostop MSP do trgov
javnih naročil ter strateško rabo javnih naročil v Evropi. Kar zadeva
javna naročila gospodarskih javnih služb, se je v ocenah proučevalo,
ali so sektorji gospodarskih javnih služb zdaj bolj izpostavljeni konkurenci,
kot so bili v času sprejetja predpisov za javna naročila. Izsledki ocene so pokazali, da se zakonodajna
dejavnost za liberalizacijo dostopa do sektorjev gospodarskih javnih služb še
ni odrazila kot trajnosten ali učinkovit konkurenčni pritisk na
prvotne operaterje. V mnogih sektorjih gospodarskih javnih služb se visoke
ravni koncentracije na trgu ali šibka konkurenca še naprej opazujejo. Ocene so
privedle so zaključka, da se položaj še ni razvil do te mere, ko bi se
konkurenca lahko štela za dovolj močno po celotnem sektorju, da bi bilo
mogoče izključiti sektorje iz področja uporabe direktive o
javnih naročilih gospodarskih javnih služb. Na splošno se še vedno
uporablja utemeljitev direktive, čeprav je nekatere specifične izjeme
pri uporabi predpisov za javna naročila mogoče upravičiti na
podlagi temeljite analize, ki se opravi za vsak posamični primer. –
Ocena učinka Ocena učinka in njen povzetek vsebujeta
pregled različnih možnosti za vsako od petih skupin ključnih vprašanj
(upravna organizacija, področje uporabe, postopki, strateško javno
naročanje in dostop do trgov javnih naročil). Na podlagi analize
prednosti in slabosti različnih možnosti je bil opredeljen sveženj
prednostnih možnosti, ki naj bi zagotovile čim večje sinergije med
različnimi rešitvami, ki bodo omogočile, da bodo prihranki zaradi ene
vrste ukrepa nevtralizirali povezane stroške, povzročene z drugim (npr.
morebitne večje postopkovne zahteve zaradi strateškega naročanja bi
se lahko delno nevtralizirale s prihranki, povezanimi z izboljšanim
načrtovanjem postopkov javnega naročanja.). Te prednostne možnosti so
podlaga tega predloga. Osnutek poročila o oceni učinka je
pregledal Odbor za oceno učinka, ki je zahteval spremembe zlasti v zvezi z
opredelitvijo posebnih elementov zakonodajnega okvira, ki jih je treba
obravnavati, opisom obravnavanih možnosti, bolj poglobljeno analizo stroškov in
koristi izbranih krovnih ukrepov ter sistematično združitvijo mnenj
zainteresiranih strani pri opredelitvi težave in kot dopolnitev analize
učinkov. Ta priporočila za izboljšanje so bila vključena v
končno poročilo. Mnenje o poročilu, ki ga je izdal odbor za
oceno učinka, se objavi skupaj s tem predlogom, končnim
poročilom o oceni učinka in njegovim povzetkom. 3. Pravni elementi
predloga –
Pravna podlaga Predlog temelji na členu 53(1) ter
členih 62 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). –
Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja,
če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Unije. Države članice ne morejo zadovoljivo
doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov: Usklajevanje postopkov za oddajo javnih
naročil, ki presegajo nekatere mejne vrednosti, se je izkazalo za pomembno
orodje za doseganje notranjega trga na področju nakupov s strani javnih
služb. Zagotavlja namreč učinkovit in enak dostop do naročil za
gospodarske subjekte po vsem notranjem trgu. Izkušnja z
direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES ter zgodnjimi generacijami direktiv o
javnih naročilih je pokazala, da postopki javnega naročanja v Evropi
zagotavljajo preglednost in objektivnost v javnem naročanju, katerih
rezultat so precejšnji prihranki in izboljšani rezultati javnega
naročanja, ki koristijo operaterjem gospodarskih javnih služb, njihovim
strankam in navsezadnje evropskim davkoplačevalcem. Tega cilja ne bi bilo mogoče zadovoljivo
doseči z ukrepi držav članic, katerih neizogibni rezultat bi bile
razhajajoče se zahteve in morebitne nasprotujoče si postopkovne
ureditve, ki bi povečale regulativno zapletenost in povzročile
neutemeljene ovire za čezmejne dejavnosti. Predlog je zato skladen z načelom
subsidiarnosti. –
Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom
sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za doseganje cilja v zvezi
z zagotavljanjem pravilnega delovanja notranjega trga s sklopom postopkov
javnega naročanja, usklajenih na evropski ravni. Poleg tega temelji na
pristopu „zbirke orodij“, ki omogoča državi članici kar največjo
prožnost pri prilagoditvi postopkov in orodij njenim posebnim okoliščinam.
V primerjavi s sedanjima direktivama bo ta
predlog zmanjšal upravno obremenitev, povezano z izpeljavo postopkov, tako za
naročnike kot tudi za gospodarske subjekte; v primeru, da se predvidevajo
nove zahteve (na primer v okviru strateških naročil), se to izravna z
odpravo omejitev na drugih področjih. –
Izbira instrumentov Glede na to, da predlog temelji na
členu 53(1) ter členih 62 in 114 PDEU, Pogodba ne bi dovoljevala
uporabe uredbe za določbe, ki bi se uporabljale za javno naročanje
blaga in storitev. Zato je predlagani instrument direktiva. Med oceno učinka je bilo veliko
nezakonodajnih možnosti zavrnjenih zaradi razlogov, ki so podrobno navedeni v
oceni učinka. 4. Proračunske
posledice Predlog ne vpliva na proračun. 5. Dodatne
informacije –
Razveljavitev veljavne zakonodaje S sprejetjem predloga bo razveljavljena veljavna
zakonodaja (Direktiva 2004/17/EGS). –
Klavzula o pregledu/reviziji/časovni
omejitvi veljavnosti Predlog vključuje klavzulo o pregledu
ekonomskih učinkov mejnih vrednosti. –
Ukrepi za prenos in obrazložitveni dokumenti Predlog se
nanaša na področje, na katerem je zakonodaja Unije namenjena usklajevanju,
hkrati pa pomembno vpliva na širok razpon nacionalnih pravosodnih sektorjev. Ne
glede na to, da je njihova vloga usklajevanje, številne določbe prinašajo
popolno skladnost, predlog pa vsebuje veliko število pravnih obveznosti. Države
članice dopolnjujejo pravila Unije z nacionalnimi dodatnimi
določbami, tako da celotni sistem začne delovati. V tem okviru je
Komisija opredelila številne dejavnike, pri katerih so potrebne razlage držav
članic zaradi pravilnega razumevanja ukrepov za prenos in delovanja
celotnega sistema pravil oddaje javnih naročil na nacionalni ravni: –
ukrepi za prenos in za izvajanje se sprejemajo na
različnih institucionalnih ravneh (nacionalna/zvezna, regionalna,
lokalna); –
za nameček k tem različnim regulatornim
ravnem so v številnih državah članicah predpisi uvedeni tudi glede na
zadevni sektor ali vrsto zadevnega naročila; –
upravni ukrepi splošne ali specifične narave
dopolnjujejo glavni zakonodajni okvir, v nekaterih primerih pa se z njim pokrivajo. Samo države
članice lahko razložijo, kako se z različnimi ukrepi prenašajo
direktive Unije v sektorju javnega naročanja in kakšen je medsebojni vpliv
posameznih ukrepov. Iz teh razlogov
je poročanje o dokumentih, ki pojasnjujejo odnos med različnimi deli
te direktive in ustreznimi deli nacionalnih ukrepov za prenos, treba opraviti
skupaj s poročanjem o ukrepih za prenos, zlasti o tabelah skladnosti, ki
predstavljajo operativno orodje za analizo nacionalnih ukrepov. –
Evropski gospodarski prostor Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga
je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. –
Podrobna obrazložitev predloga 1) Poenostavitev in večja prožnost
postopkov javnega naročanja Predlagana direktiva predvideva poenostavitev
in večjo prožnost postopkovne ureditve iz veljavnih direktiv o javnih
naročilih. Za ta namen vključuje naslednje ukrepe: Pojasnitev področja uporabe: Temeljni koncept „javno naročanje“, ki se pojavi tudi v naslovu
predlagane direktive, je bil na novo uveden, da bi se bolje opredelila
področje uporabe in namen zakonodaje o javnih naročilih ter olajšala
uporaba mejnih vrednosti. Opredelitve nekaterih ključnih pojmov, ki
določajo področje uporabe Direktive (kot so oseba javnega prava,
javna naročila gradenj in storitev, mešana naročila), so bile
spremenjene ob upoštevanju sodne prakse Sodišča. Predlog skuša tudi
ohraniti kontinuiteto v uporabi pojmov in konceptov, ki so se več let
razvijali s sodno prakso Sodišča in jih uporabniki dobro poznajo. V zvezi
s tem je treba opozoriti, da manjša odstopanja od besedila ali predstavitve iz
predhodnih direktiv ne pomenijo nujno spremembe vsebine, temveč so bila
uvedena zaradi poenostavitve besedil. Pojem posebnih ali izključnih pravic je
bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za
subjekte, ki v smislu te direktive niso javni organi naročniki niti javna
podjetja, ta direktiva velja le, v kolikor ti subjekti opravljajo eno od
dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti, da pravice,
odobrene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje
javnosti in v katerem je odobritev teh pravic temeljila na objektivnih merilih,
zlasti v skladu z zakonodajo Unije, za namene te direktive ne predstavljajo
posebnih ali izključnih pravic. Tradicionalno ločevanje med tako
imenovanimi prednostnimi in neprednostnimi storitvami (storitvami „A“ in „B“)
bo odpravljeno. Rezultati ocene so pokazali, da omejitev polne uporabe
zakonodaje o javnih naročilih na omejeno skupino storitev ni več
upravičena. Izkazalo se je še, da pravna ureditev javnih naročil ni
prilagojena socialnim storitvam, ki potrebujejo poseben sklop predpisov (glej v
nadaljevanju). Na podlagi rezultatov ocene je področje
uporabe v smislu sektorjev, ki jih zajema, ostalo v veliki meri nespremenjeno. Vendar
so bila naročila, namenjena za raziskovanje nafte in plina, umaknjena iz
področja uporabe, saj je bilo ugotovljeno, da je v tem sektorju neprestano
prisoten tolikšen konkurenčni pritisk, da disciplina javnega
naročanja, ki jo vnaša Direktiva, ni več potrebna. Konkurenčne
razmere v tem sektorju dejavnosti so bile pregledane v okviru štirih
različnih zahtevkov za izvzetje v skladu s sedanjim členom 30[8]. V vseh štirih primerih je bilo
dosledno ugotovljeno, da ustrezni geografski trg obsega ves svet, kar je poleg
tega v skladu z uveljavljeno prakso v primerih združitev[9]. Sklepi so dosledno kazali na
to, da trg odkrivanja ni zelo koncentriran. Poleg družb v lasti držav je za trg
značilna prisotnost treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih akterjev,
tako imenovanih „super velikih“ (BP, ExxonMobil in Shell), ter nekaj tako
imenovanih „velikih“, pri čemer je posamični tržni delež celo „super
velikih“ znatno pod enim odstotkom. Ugotovljeno je bilo, da vse to predstavlja
znake neposredne izpostavljenosti konkurenci, dostop do trga pa je dodatno
liberaliziran prek določb direktive o izdajanju dovoljenj v zvezi z
ogljikovodiki[10].
Zato je ustrezno poenostaviti pravni položaj in zmanjšati upravno obremenitev
vseh zadevnih strani (naročnikov, držav članic, Evropske komisije,
Evropskega parlamenta in Sveta) z določitvijo, da ni treba sprejeti
posameznih sklepov na podlagi člena 30 v zvezi z vsako od preostalih
23 držav članic. Pristop, ki temelji na zbirki orodij: Države članice bodo zagotovile tri osnovne oblike postopkov, ki
že obstajajo v okviru veljavnih direktiv: odprte in omejene postopke ter
postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Poleg tega lahko bodisi kot
standardni postopek bodisi ob upoštevanju določenih pogojev predvidijo
tudi inovacijska partnerstva, novo obliko postopka za inovativna javna
naročila (glej spodaj). Naročniki bodo imeli na voljo tudi sklop
šestih posebnih tehnik in orodij za javno naročanje, namenjenih za
združena in elektronska javna naročila: okvirne sporazume, dinamične
nabavne sisteme, elektronske dražbe, elektronske kataloge, centralne nabavne
organe in skupno javno naročanje. Navedena orodja so bila v primerjavi z
veljavno direktivo izboljšana in pojasnjena zaradi poenostavitve elektronskega
javnega naročanja. Spodbujanje e-javnih naročil: Naročniki lahko z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev
in elektronsko obdelavo transakcij ustvarijo precejšnje prihranke, izboljšajo
rezultate javnih naročil in hkrati zmanjšajo nesmotrno porabo sredstev in
število napak. Cilj predloga je pomagati državam članicam pri prehodu na
elektronska javna naročila, kar bo ponudnikom omogočilo sodelovanje v
spletnih postopkih za oddajo javnih naročil na notranjem trgu. Predlagana
direktiva zato določa obvezno elektronsko pošiljanje obvestil in obvezno
razpoložljivost razpisne dokumentacije v elektronski obliki ter določa
dveletno prehodno obdobje za prehod na izključno elektronsko
komuniciranje, zlasti na elektronsko predložitev, v vseh postopkih javnega
naročanja. Racionalizira in izboljšuje dinamične nabavne sisteme in
elektronske kataloge, orodja za popolnoma elektronsko oddajanje javnih
naročil, ki so prilagojena zlasti javnemu naročanju centralnih
nabavnih organov z visoko stopnjo združevanja. Instrument e‑javnega
naročanja bi javnim organom naročnikom tudi omogočil
preprečevati, odkriti in popravljati napake, katerih vzrok je
večinoma napačno razumevanje ali tolmačenje pravil o javnem
naročanju. Posodobitev postopkov: Predlog predvideva prožnejši in uporabniku prijazen pristop za
nekatere pomembne značilnosti postopkov javnega naročanja. Roki za
sodelovanje in predložitev ponudb so bili skrajšani, kar omogoča hitrejše
in racionalizirano javno naročanje. Ločevanje med izborom ponudnikov
in oddajo naročila, ki je pogosto vzrok napak in nesporazumov, je zdaj
prožnejše in omogoča naročnikom, da določijo najuporabnejše
zaporedje s preučitvijo meril za oddajo naročil pred merili za izbor
ter kot merilo za dodelitev upoštevajo organizacijo in kakovost osebja, dodeljenega
za izvedbo naročila. Postopek za izvzetje za naročila, oddana
na dovolj konkurenčnih trgih (trenutni „sklepi na podlagi
člena 30“), je bil poenostavljen in racionaliziran. Številna
izvzetja, zlasti v praksi pomembna izvzetja znotraj skupine in skupnih
podjetij, so bila prav tako pregledana in pojasnjena. Sprememba naročil med njihovim izvajanjem
postaja za uporabnike čedalje pomembnejše in bolj problematično
vprašanje. Posebna določba o spremembi naročil povzema osnovne
rešitve, ki jih je razvila sodna praksa, in zagotavlja pragmatično rešitev
za obravnavanje nepredvidenih okoliščin, ki zahtevajo prilagoditev javnega
naročila med njegovim izvajanjem. 2) Strateška uporaba javnih naročil v
odziv na nove izzive Predlagana direktiva temelji na načelu
omogočanja, ki naročnikom zagotavlja instrumente, potrebne za
spodbujanje doseganja strateških ciljev Evrope 2020 z uporabo njihove
kupne moči za javna naročila blaga in storitev, ki spodbujajo
inovacije, varujejo okolje in se spopadajo s podnebnimi spremembami ter izboljšujejo
zaposlitvene možnosti, javno zdravje in socialne razmere. Stroški v življenjskem ciklu: Predlog zagotavlja naročnikom možnost, da utemeljijo svoje
odločitve o oddaji naročila s stroški življenjskega cikla izdelkov,
storitev ali gradenj, ki so predmet naročila. Življenjski cikel
vključuje vse faze obstoja izdelka ali gradenj ali izvajanja storitve, od
nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in
dokončanja. Stroški, ki jih je treba upoštevati, vključujejo
neposredne denarne izdatke in zunanje okoljske stroške, če se lahko
finančno ovrednotijo in preverijo. Kjer je bila razvita skupna
metodologija Evropske unije za izračun stroškov v življenjskem ciklu, jo
morajo naročniki uporabljati. Proizvodni postopek: Naročniki se lahko v tehničnih specifikacijah in merilih za
oddajo naročil sklicujejo na vse dejavnike, ki so neposredno povezani s
proizvodnim postopkom, samo če se nanašajo na vidike proizvodnega procesa,
ki so tesno povezani s proizvodnjo naročenega blaga ali zagotavljanjem
naročene storitve. S tem so izključene zahteve, ki niso povezane s
postopkom zagotavljanja izdelkov, gradenj oziroma storitev iz javnega
naročila, kot je zahteva glede splošne družbene odgovornosti podjetij, ki
zajemajo izvajalčevo celotno dejavnost. Oznake: naročniki
lahko zahtevajo, da imajo gradnje, blago ali storitve posebne oznake, ki
potrjujejo okoljske, socialne ali druge značilnosti, če sprejmejo
tudi enakovredne oznake. To velja na primer za evropske ali
(več)nacionalne ekološke oznake ali oznake, ki potrjujejo, da se za
izdelek ne izkorišča delo otrok. Zadevni sistemi potrjevanja se morajo
nanašati na značilnosti, povezane s predmetom naročila, temeljiti pa
morajo na znanstvenih informacijah, pridobljenih po odprtem in preglednem
postopku ter dostopnih vsem zainteresiranim stranem. Sankcije za kršitve obvezne socialne,
delovne in okoljske zakonodaje: Na podlagi predlagane
direktive lahko naročnik izključi gospodarske subjekte iz postopka,
če ugotovi kršitve obveznosti, določenih z zakonodajo Unije, na
področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali določb
mednarodnega delovnega prava. Poleg tega bodo morali naročniki ponudbe
zavrniti, če bodo ugotovili, da so zaradi kršitev zakonodaje Unije na
področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava izjemno nizke. Socialne storitve:
Ocena učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih
je pokazala, da imajo socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve posebne
značilnosti in so zato neustrezne za uporabo rednih postopkov za oddajo
javnih naročil storitev. Te storitve se običajno izvajajo v posebnem
okviru, ki se po državah članicah zelo razlikuje zaradi različnih
upravnih, organizacijskih in kulturnih okoliščin. Storitve imajo po svoji
naravi le zelo omejeno čezmejno razsežnost. Države članice bi zato morale
imeti široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev.
V predlogu je to upoštevano z določitvijo posebne ureditve za
naročila teh storitev v vrednosti, ki presega mejno
vrednost 1 000 000 EUR, ter uvedbo upoštevanja samo temeljnih
načel preglednosti in enake obravnave. Kvantitativna analiza vrednosti
naročil zadevnih storitev, oddanih gospodarskim subjektom iz tujine, je
pokazala, da za naročila pod to vrednostjo običajno ni
čezmejnega zanimanja, kar zadeva javna naročila v sektorjih
gospodarskih javnih služb. Inovacije: Raziskave
in inovacije imajo ključno vlogo v strategiji Evropa 2020 za pametno,
trajnostno in vključujočo rast. Naročnikom bi bilo treba
omogočiti, da kupujejo oziroma naročajo inovativne izdelke in
storitve, ki spodbujajo prihodnjo rast ter povečujejo učinkovitost in
kakovost javnih storitev. Predlog zato predvideva partnerstvo za inovacije, nov
poseben postopek za razvoj in poznejše naročilo novih, inovativnih
izdelkov, gradenj in storitev, če se ti lahko zagotovijo v skladu z
dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Predlog tudi
izboljšuje in poenostavlja postopek konkurenčnega dialoga ter olajšuje
skupni postopek čezmejnega javnega naročanja, ki je pomemben
instrument inovativnega naročanja. 3) Boljši dostop do trga za MSP in
novoustanovljena podjetja Mala in srednja podjetja (MSP) imajo velik
potencial za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije. Preprost dostop do
trgov javnih naročil jim lahko pomaga sprostiti ta potencial,
naročnikom pa omogoča razširitev baze dobaviteljev, kar pozitivno
vpliva na večjo konkurenco pri javnih naročilih. Da bi bila javna
naročila čim bolj dostopna za MSP, je Evropska komisija leta 2008
objavila „Evropski kodeks najboljših praks, ki lajšajo dostop malih in srednjih
podjetij do oddaje javnih naročil“[11].
Predlog temelji na tem dokumentu in določa konkretne ukrepe za odpravo
ovir za dostop MSP do trga. Poenostavitev zahtev v zvezi z
informacijami: Zato se predvideva, da naročniki
lahko uporabljajo merila iz predlagane direktive o javnih naročilih in da
so, kadar jih uporabijo, obvezani uporabljati določbe, ki zadevajo zlasti
zgornjo mejo za zahteve v zvezi z minimalnim prometom, ter določbe zlasti
v zvezi s samocertificiranjem. Boljši dostop do okvirnih sporazumov: Na podlagi veljavne direktive ni omejitev trajanja okvirnih
sporazumov, sklenjenih v sektorju javnih služb. To pa lahko povzroči
zaprtje trga. Predlog trajanje omejuje na štiri leta (razen v ustrezno
utemeljenih okoliščinah), s čimer se bo izboljšal dostop do poslovnih
priložnosti, konkurenca pa se bo okrepila, med drugim tudi v korist MSP. Neposredno plačilo podizvajalcev: Države članice lahko določijo, da lahko podizvajalci
zaprosijo, da jim naročnik neposredno plača blago, gradnje in
storitve, zagotovljene glavnemu izvajalcu v okviru izvedbe naročila. To
omogoča podizvajalcem, ki so pogosto MSP, učinkovit način za
zavarovanje svojega interesa, da prejmejo plačilo. 4) Pošteni postopki Zaradi vključenega finančnega
tveganja ter povezanosti javnega in zasebnega sektorja je naročanje
področje tveganja za nepoštene poslovne prakse, kot so navzkrižje
interesov, favoriziranje in korupcija. Predlog izboljšuje veljavne
zaščitne ukrepe proti navedenim tveganjem in zagotavlja dodatno
zaščito. Navzkrižje interesov: Predlog vsebuje posebno določbo o navzkrižju interesov, ki
vključuje dejansko, mogoče ali domnevno navzkrižje interesov, ki
vpliva na člane osebja javnega organa naročnika ali izvajalca službe
za javna naročila, vključene v postopek, ter člane poslovodstva
javnega organa naročnika, ki lahko vplivajo na izid postopka javnega
naročanja, tudi če niso formalno vključeni v postopek. Glede na
razlike med posameznimi procesi odločanja, ki jih uporabljajo javni organi
naročniki in podjetja, je določbe za naročila primerno omejiti
na tiste, ki jih uporabljajo javni organi naročniki. Nezakonito ravnanje: Predlog vsebuje posebno določbo o prepovedi nezakonitega
ravnanja kandidatov in ponudnikov, kot so poskusi nedovoljenega vplivanja na
postopek odločanja ali dogovarjanje z drugimi udeleženci zaradi
manipuliranja z izidom postopka, kar je razlog za njihovo obvezno
izključitev iz postopka. Take nezakonite dejavnosti kršijo temeljna
načela prava Evropske unije in lahko povzročijo resno izkrivljanje
konkurence. Nepoštene prednosti: Naročniki lahko s preverjanjem trga kot uporabnim instrumentom
pridobijo informacije o strukturi, zmožnostih in zmogljivostih trga ter
obvestijo udeležence na trgu o projektih in zahtevah javnih naročil
naročnikov. Vendar predhodni stiki z udeleženci na trgu ne smejo
povzročiti nepoštenih prednosti in izkrivljanja konkurence. Predlog zato
vsebuje posebno določbo o zaščitnih ukrepih proti neupravičenemu
prednostnemu obravnavanju udeležencev, ki so svetovali naročniku ali bili
vključeni v pripravo postopka. 5) Upravljanje Nacionalni nadzorni organi: Ocena je pokazala, da vse države ne spremljajo dosledno in
sistematično izvajanja in učinkovitosti predpisov o naročilih. To
pa ogroža učinkovito in enotno uporabo zakonodaje Evropske unije. Predlog
zato določa, da države članice imenujejo enotni nacionalni organ,
odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad naročili. Samo enotni
organ z vseobsegajočimi nalogami bo zagotovil pregled nad glavnimi
težavami pri izvajanju in bo lahko predlagal ustrezne popravne ukrepe za bolj
strukturne težave. Lahko bo zagotovil takojšnje povratne informacije o
delovanju politike in morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in
prakse ter tako pripomogel k hitremu iskanju rešitev in izboljšanju postopkov
javnega naročanja. Centri znanja: Naročniki
pogosto nimajo notranjega strokovnega znanja in izkušenj za vodenje zapletenih
projektov javnih naročil. Ustrezna in neodvisna strokovna podpora upravnih
struktur bi lahko precej izboljšala izide javnega naročanja z razširitvijo
baze znanja in strokovnostjo javnih naročnikov ter zagotavljanjem
pomoči podjetjem, zlasti MSP. Predlog zato države članice zavezuje,
naj zagotovijo podporne strukture za pravno in ekonomsko svetovanje,
usmerjanje, usposabljanje in pomoč pri pripravi in vodenju postopkov
javnega naročanja. Podporne strukture in mehanizmi na nacionalni ravni že
obstajajo, čeprav so zelo različno organizirani in vključujejo
različna interesna področja javnih organov naročnikov in drugih
naročnikov. Države članice bodo zato lahko uporabljale te mehanizme
ter na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj spodbujale njihove
storitve kot ustrezno in sodobno orodje za zagotavljanje podpore javnim organom
naročnikom, naročnikom in gospodarskim subjektom. Da bi okrepili boj
proti korupciji in favoriziranju, bodo morali javni organi naročniki
besedilo sklenjenih pogodb predložiti nadzornemu organu, ki jih bo lahko skrbno
pregledal, da bi ugotovil, ali vsebujejo sumljive vzorce, prav tako bodo morali
zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če s tem
niso ogroženi legitimni javni ali zasebni interesi. Zaradi očitnih težav
pri zaščiti legitimnih poslovnih interesov in preprečevanju
izkrivljanja konkurence se ta obveza ne bi smela razširiti na (javna ali
zasebna) podjetja v teh sektorjih. Poleg tega je treba preprečiti
nesorazmerno upravno obremenitev, zato mora biti obveznost predložitve
celotnega besedila sklenjenih pogodb omejena na pogodbe z razmeroma visoko
vrednostjo. Predlagane mejne vrednosti bi omogočile pravno ravnotežje med
povečanim upravnim bremenom in zagotavljanjem večje preglednosti: z
mejno vrednostjo 1 000 000 EUR za blago in storitve ter mejno
vrednostjo 10 000 000 EUR za gradnje bi ta obveznost veljala za
10–20 % vseh javnih naročil, objavljenih v Uradnem listu. Ne predvideva se, da bi zahteve v zvezi z
nadzornimi organi in centri znanj na splošno pomenile dodatno finančno
breme za države članice. Če se predvidevajo stroški za reorganizacijo
ali uskladitev dejavnosti sedanjih mehanizmov in struktur, bodo ti
nevtralizirani z znižanjem stroškov za reševanje sporov (za naročnike in
podjetja), stroškov zamud pri dodeljevanju naročil zaradi nepravilne
uporabe predpisov o javnih naročilih ali slabe priprave postopkov javnega
naročanja ter stroškov, povezanih z dejstvom, da je svetovanje
naročnikom zdaj razdrobljeno in neučinkovito. Upravno sodelovanje: Predlog predvideva tudi učinkovito sodelovanje, ki bo
nacionalnim nadzornim organom omogočilo izmenjavo informacij in najboljših
praks ter sodelovanje v okviru informacijskega sistema za notranji trg (IMI). Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o javnih naročilih naročnikov v
vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti členov 53(1), 62 in 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom[12], ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[13], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[14], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
V luči rezultatov ocene učinka in
učinkovitosti zakonodaje EU na področju javnih naročil[15] se zdi primerno ohraniti
predpise za javna naročila naročnikov v teh sektorjih, saj nacionalni
organi lahko še naprej vplivajo na obnašanje teh naročnikov, vključno
z udeležbo v njihovem kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali
nadzornih organov teh naročnikov. Še eden izmed razlogov za nadaljevanje z
nadziranjem javnih naročil v teh sektorjih je zaprta narava trgov, na
katerih so dejavni ti subjekti, zaradi posebnih ali izključnih pravic, ki
jih dodelijo države članice v zvezi z dobavo, zagotavljanjem ali delovanjem
omrežij za izvajanje zadevne storitve. (2)
Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna
naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in
transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je treba pripraviti
določbe za usklajevanje postopkov naročanja pri naročilih nad
določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno za zagotovitev
učinka načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prostega
pretoka blaga, svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev ter
načel, ki izhajajo iz njih, kot so načela enakega obravnavanja,
nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Glede
na naravo sektorjev, na katere vpliva tako usklajevanje, bi moralo to ob
varovanju uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno
prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost. (3)
Za javna naročila, katerih vrednost je nižja
od mejnega zneska za uporabo določb o usklajevanju na ravni Evropske
unije, je priporočljivo upoštevati sodno prakso Sodišča, po kateri se
uporabljajo pravila in načela iz Pogodbe. (4)
Javna naročila imajo v strategiji
Evropa 2020[16]
ključno vlogo kot eden izmed tržnih instrumentov, ki se bodo uporabili za
doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, hkrati pa bodo
zagotovili najbolj učinkovito uporabo javnih sredstev. V ta namen je
trenutna pravila o javnih naročilih, sprejeta v skladu z
Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil
naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju
poštnih storitev[17]
in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil
gradenj, blaga in storitev[18],
treba pregledati in posodobiti, da se bo povečala učinkovitost javne
porabe ter da se bo zlasti malim in srednjim podjetjem omogočilo
sodelovanje v javnih naročilih, naročnikom pa boljšo uporabo javnih
naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti
osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in
vključili nekatere vidike povezane in uveljavljene sodne prakse
Sodišča Evropske unije. (5)
V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju
Evropske unije je treba zahteve za varstvo okolja vključiti v opredelitev
in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja
trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko javni organi
naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujajo trajnostni razvoj
ter hkrati zagotovijo, da lahko dosežejo najugodnejše razmerje med kakovostjo
in ceno. (6)
Primerno je, da je pojem javnih naročil ali
opredelitev tega, kar predstavlja enotno naročilo, čim bližje tistim
opredelitvam, ki se uporabljajo na podlagi Direktive […] Evropskega parlamenta
in Sveta z dne […] o javnih naročilih[19],
ob upoštevanju posebnosti, ki so značilne za sektorje, ki so zajeti v tej
direktivi. Koncept enotnega javnega naročila zajema vse vrste blaga,
gradenj in storitev, potrebnih za izvedbo nekega projekta, na primer projekta
gradnje ali vseh gradenj, dobav in/ali storitev. Znaki obstoja enega samega
projekta so lahko na primer celotno predhodno načrtovanje in izdelovanje
zasnove s strani naročnika, dejstvo, da različni nabavljeni elementi
izpolnjujejo eno samo gospodarsko in tehnično funkcijo, ali da so
drugače logično med seboj povezani in izvedeni v istem ozkem
časovnem okviru. (7)
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in
pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem,
energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba
zagotoviti, da se vključeni naročniki opredelijo na drug način
kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne
vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. Prav
tako je treba v skladu s členom 345 Pogodbe o delovanju Evropske
unije zagotoviti, da ni ogrožena lastninskopravna ureditev v državah
članicah. (8)
Pojem posebnih ali izključnih pravic je
bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za
subjekte, ki v smislu te direktive niso javni organi naročniki niti javna
podjetja, določbe te direktive veljajo le, v kolikor ti subjekti
opravljajo eno od dejavnosti na podlagi teh pravic. Zato je primerno pojasniti,
da pravice, odobrene po postopku, ki temelji na objektivnih merilih, zlasti v
skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno
obveščanje javnosti, za namene te direktive ne predstavljajo posebnih ali
izključnih pravic. Ta zakonodaja vključuje Direktivo 98/30/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih
pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom[20],
Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z
električno energijo[21],
Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga
poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve[22], Direktivo 94/22/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1994 o pogojih za
izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje
ogljikovodikov[23]
ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza
ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70[24]. (9)
Naročniki, ki delujejo v sektorju pitne vode,
se lahko ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, kot so
projekti na področju vodnega inženirstva, namakanja, melioracij ter
odstranjevanja in čiščenja odplak. V takih primerih bi morali
naročniki imeti možnost uporabe postopka za oddajo javnih naročil,
predvidenega v tej direktivi, v zvezi z vsemi njihovimi dejavnostmi, ki se
nanašajo na vodo, ne glede na to, kateri del „vodnega ciklusa“ zadevajo. Pravila
javnega naročanja v takšni obliki, kakor se predlaga za dobave blaga, so
neustrezna za nabavo vode, če jo je treba zagotoviti iz virov, ki so blizu
območja, kjer se bo uporabljala. (10)
Primerno je izključiti naročila,
namenjena za raziskovanje nafte in plina, saj je bilo ugotovljeno, da je v tem
sektorju neprestano prisoten tolikšen konkurenčni pritisk, da disciplina
javnega naročanja, ki jo vnašajo pravila EU o javnih naročilih, ni
več potrebna. (11)
Naročila se lahko oddajo za izpolnitev zahtev
več dejavnosti, lahko tudi po različnih pravnih ureditvah. Treba je
pojasniti, da kot pravni okvir za pogodbo, ki naj bi zajemala več
dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je naročilo pretežno
namenjeno. Določitev dejavnosti, za katero je naročilo pretežno
namenjeno, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora izpolnjevati
določeno naročilo, izvede pa jo naročnik, in sicer z namenom
določitve ocenjene vrednosti naročila in priprave dokumentacije v
zvezi s samo oddajo naročila. V določenih primerih, kot je nakup
enega samega kosa opreme za opravljanje dejavnosti, za katero informacije, ki
omogočajo oceno stopnje uporabe, niso na voljo, je lahko objektivno
nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno
namenjeno. Določiti je treba, katera pravila veljajo za take primere. (12)
Tudi če dejansko, mogoče ali domnevno
navzkrižje interesov ne vodi nujno v korupcijsko ravnanje, pa je zelo verjetno,
da neustrezno vpliva na odločitve o oddaji javnih naročil, kar se
kaže v izkrivljanju konkurence in ogrožanju enake obravnave ponudnikov. Zato bi
bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje,
odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov. Glede na razlike med
posameznimi procesi odločanja, ki jih uporabljajo javni organi
naročniki in podjetja, je določbe za naročila primerno omejiti
na tiste, ki jih uporabljajo javni organi naročniki. (13)
Nezakonito ravnanje udeležencev v postopku javnega
naročanja, kot so poskusi neprimernega vplivanja na postopek
odločanja ali dogovarjanje z drugimi kandidati z namenom manipuliranja z
izidom postopka, lahko povzroči kršitve temeljnih načel prava Unije
in resno izkrivljanje konkurence. Gospodarski subjekti bi zato morali
predložiti izjavo, da niso vpleteni v take nezakonite dejavnosti, in biti
izključeni, če se izkaže, da je izjava neresnična. (14)
Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994
o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih
pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v
njeni pristojnosti[25],
je odobril zlasti sporazum o javnih naročilih Svetovne trgovinske organizacije
(v nadaljnjem besedilu: sporazum). Cilj sporazuma je vzpostaviti
večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih
naročil, da bi dosegli liberalizacijo in povečanje svetovne trgovine.
Za naročila, vključena v sporazum in druge zadevne mednarodne
sporazume, ki zavezujejo Unijo, naročniki izpolnijo obveznosti v skladu s
temi sporazumi z uporabo te direktive za gospodarske subjekte tretjih držav,
podpisnic teh sporazumov. (15)
Sporazum se uporablja za naročila nad mejnimi
vrednostmi, določenimi v sporazumu in izraženimi v posebnih pravicah
črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo
ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz sporazuma, izraženim v eurih. Treba
bi bilo tudi določiti redna preverjanja mejnih vrednosti, izraženih v
eurih, zaradi njihove prilagoditve z matematično operacijo morebitnim
spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja. Da se
prepreči pomnožitev mejnih vrednosti, je poleg tega primerno, brez
poseganja v mednarodne obveznosti Unije, še naprej uporabljati enake mejne
vrednosti za vse naročnike, ne glede na sektor, v katerem delujejo. (16)
Rezultati ocene so pokazali, da je treba pregledati
izključitev nekaterih storitev iz polne uporabe te direktive. Zato je
polna uporaba te direktive razširjena na številne storitve (kot so hotelske in
pravne storitve, za katere se je ugotovil zlasti velik odstotni delež
čezmejne trgovine). (17)
Druge kategorije storitev imajo še naprej po svoji
naravi omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za
osebe, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te
storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se po državah članicah zelo
razlikuje zaradi različnih kulturnih okoliščin. Zato bi bilo za
naročila v zvezi s temi storitvami treba določiti posebno ureditev z
višjo mejno vrednostjo, in sicer 1 000 000 EUR. Kar zadeva sama
javna naročila v teh sektorjih, storitve za osebe, katerih vrednost je
nižja od te mejne vrednosti, navadno ne bodo zanimale ponudnikov iz drugih
držav članic, razen če obstajajo konkretni dokazi o nasprotnem. Za
naročila storitev za osebe nad to mejno vrednostjo bi morale v vsej Uniji
veljati zahteve po preglednosti. Glede na pomen kulturnega ozadja in
občutljivost teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti
široko polje proste presoje pri organiziranju izbora izvajalcev storitev na
način, ki je po njihovem mnenju najustreznejši. Določbe te direktive
upoštevajo navedeno zahtevo ter določajo samo upoštevanje temeljnih
načel preglednosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko javni
organi naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebna merila
glede kakovosti, kot so merila iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za
socialne storitve, ki ga je sprejel Odbor za socialno zaščito Evropske
unije[26].
Države članice in/ali javni organi lahko še naprej sami izvajajo te
storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da za to ni treba skleniti
javnih pogodb, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo
licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje,
ki jih predhodno določi javni organ naročnik, brez omejitev ali kvot,
če tak sistem zagotavlja ustrezno objavo ter upošteva načela
preglednosti in nediskriminacije. (18)
Ta direktiva, ki je naslovljena na države
članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo
mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je
pojasniti, v kakšnem obsegu bi bilo treba to direktivo uporabljati za javna
naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi. (19)
Obstaja precejšnja pravna negotovost glede
vprašanja, v kolikšni meri bi bilo treba sodelovanje med javnimi organi zajeti
v predpise o javnih naročilih. Države članice in celo javni organi
naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije
različno razlagajo. Glede na to, da naj bi se ta sodna praksa uporabljala
tudi za javne organe, ki delujejo v sektorjih, zajetih v tej direktivi, je
primerno zagotoviti, da se v tej direktivi in Direktivi […/…/EU][o javnih
naročilih] uporabljajo ista pravila. (20)
Primerno je izključiti določena
naročila storitev, blaga ali gradbenih del, ki jih naročnik odda
povezanemu podjetju, za katero je glavna dejavnost zagotavljanje teh storitev,
blaga ali gradenj za skupino, katere del je, in ne njihovo ponujanje na trgu. Primerno
je tudi, da se izključijo določena naročila storitev, blaga in
gradenj, ki jih naročnik odda skupnemu podjetju, ki ga sestavlja več
naročnikov, za opravljanje dejavnosti iz te direktive in katerega del je
ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne
povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetja ali skupnega podjetja,
ki je povezano z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezna pravila,
zlasti kar zadeva maksimalne omejitve, znotraj katerih lahko podjetja dobijo
del svojega prometa od trga in izven katerih bi podjetja izgubila možnost
dodelitve naročil brez javnih razpisov, ter kar zadeva sestavo skupnih
podjetij ter stabilnost povezav med temi skupnimi podjetji in naročniki,
ki jih sestavljajo. (21)
Primerno je tudi pojasniti odnose med
določbami o sodelovanju med javnimi organi in določbami o oddaji
naročil povezanim podjetjem ali v okviru skupnih podjetij. (22)
Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki
dovoljujejo opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11, niti za projektne natečaje,
ki se organizirajo za opravljanje take dejavnosti, če je v državi
članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena
konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Zato je primerno, da se
vzdržuje postopek, ki se uporablja za vse sektorje iz te direktive in s
pomočjo katerega bodo upoštevani učinki sedanjega ali prihodnjega
odpiranja konkurenci. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za
sodelujoče naročnike in ustrezen postopek odločanja ter v
kratkem roku zagotoviti enotno uporabo prava Unije na tem področju. (23)
Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba
oceniti na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti
zadevnega sektorja. Vendar to oceno otežujejo kratki roki, ki jih je treba
uporabiti, in dejstvo, da mora temeljiti na informacijah, ki so Komisiji na
voljo, bodisi iz že razpoložljivih virov, bodisi iz informacij, pridobljenih v
okviru uporabe v skladu s členom 28, ki jih ni mogoče dopolniti
z dalj časa trajajočimi metodami, vključno zlasti z javnimi
preiskavami zadevnih gospodarskih subjektov. Ocena neposredne izpostavljenosti
konkurenci, ki se jo lahko opravi v okviru te direktive, zato ne posega v polno
uporabo konkurenčnega prava. (24)
Štelo se bo, da izvajanje in uporaba ustrezne
zakonodaje Unije za odpiranje danega sektorja ali njegovega dela daje zadostno
podlago za predpostavko, da je zagotovljen prost dostop do zadevnega trga. Tako
ustrezno zakonodajo je treba določiti v prilogi, ki jo Komisija
posodablja. Primerno je, da se ta priloga trenutno nanaša na
Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim
plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES[27], Direktivo 2009/72/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih
pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi
Direktive 2003/54/ES[28]
ter Direktivo 94/22/ES. (25)
Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi
in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v
središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in
vključujočo rast. Naročniki bi morali zagotoviti najboljšo
strateško uporabo javnih naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje
inovativnega blaga in storitev ima ključno vlogo pri povečanju
učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi
družbenimi izzivi. Prispeva k zagotavljanju najboljšega razmerja med kakovostjo
in ceno ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu
oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne izdelke in storitve ter
s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti. Ta direktiva bi morala
spodbujati naročila inovacij in pomagati državam članicam pri
doseganju ciljev Unije inovacij. Zato bi bilo treba zagotoviti poseben postopek
naročanja, za katerega bodo naročniki lahko sklenili dolgoročno
partnerstvo za inovacije za razvoj in poznejše naročilo novega,
inovativnega izdelka, storitve ali gradnje, če se lahko zagotovijo v
skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški. Partnerstvo
bi moralo biti strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno
„povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja
trga. (26)
Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se
morali postopki s pogajanji brez javnega razpisa uporabljati samo v zelo
izjemnih primerih. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, ko objava ni
mogoča zaradi višje sile v skladu s stalno sodno prakso Sodišča
Evropske unije ali ko je že na samem začetku jasno, da objava ne bo
povečala konkurence, tudi zato ker objektivno obstaja samo en gospodarski
subjekt, ki bi lahko izvedel naročilo. Uporaba postopka s pogajanji brez
javnega razpisa je utemeljena samo v primerih objektivne ekskluzivnosti, ko
okoliščin ekskluzivnosti ni ustvaril sam naročnik zaradi prihodnjega
postopka oddaje javnega naročila in ko ni ustreznih nadomestil, katerih
razpoložljivost bi bilo treba temeljito preučiti. (27)
Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi
sredstvi se lahko zelo poenostavi objava javnih naročil ter povečata
učinkovitost in preglednost postopkov javnega naročanja. Morala bi
postati standarden način komuniciranja in izmenjave informacij v postopkih
javnega naročanja. Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani tudi
čas. Pri uporabi elektronskih sredstev bi bilo zato treba omogočiti
skrajšanje minimalnih rokov, vendar samo, če so navedena sredstva v skladu
s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Poleg tega
lahko elektronska informacijska in komunikacijska sredstva z ustreznimi
funkcijami javnim organom naročnikom omogočijo preprečiti,
ugotoviti in popraviti napake, ki se pojavljajo v postopkih javnega
naročanja. (28)
Na trgih javnih naročil v Uniji se pojavlja
močan trend po združevanju povpraševanja javnih naročnikov za
doseganje ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi
stroški, ter izboljšanje in profesionalizacijo vodenja postopkov javnega
naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil, in sicer po
številu vključenih naročnikov ali po obsegu in vrednosti v zadevnem
času. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo naročil
skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne
moči in nedovoljeno dogovarjanje ter se ohranijo preglednost, konkurenca
in možnosti za dostop na trg za mala in srednja podjetja. (29)
Instrument okvirnih sporazumov je lahko
učinkovita tehnika javnega naročanja po vsej Evropi; vendar je treba
povečati konkurenco, in sicer prek izboljšanja transparentnosti javnih
naročil, ki se izvajajo z okvirnimi sporazumi, in dostopa do njih. Zato je
primerno pregledati določbe, ki se uporabljajo za te sporazume, predvsem z
zagotovitvijo manjših razpisov za dodelitev posameznih naročil, ki
temeljijo na sporazumu, in z omejevanjem trajanja okvirnih sporazumov. (30)
Pridobljene izkušnje so pokazale, da je treba
prilagoditi tudi predpise o dinamičnih nabavnih sistemih, da se
naročnikom omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jim jih
zagotavlja ta instrument. Sisteme je treba poenostaviti, zlasti z njihovo
uporabo v obliki omejenega postopka, s čimer se odpravi potreba po
okvirnih ponudbah, ki so bile opredeljene kot eno od večjih bremen,
povezanih s temi sistemi. Zato bi bilo treba vsakemu gospodarskemu subjektu, ki
odda prijavo za sodelovanje in izpolnjuje merila za izbor, omogočiti
udeležbo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo v okviru
dinamičnega nabavnega sistema. Ta tehnika javnega naročanja
naročniku omogoča, da pridobi posebej veliko ponudb in tako z veliko
konkurenco zagotovi optimalno uporabo sredstev. (31)
Poleg tega se nenehno razvijajo nove elektronske tehnike
javnega naročanja, kot so elektronski katalogi. Ti povečujejo
konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov
časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti
nekatere predpise za zagotovitev skladnosti tovrstne uporabe z določbami
te direktive ter načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti.
Naročnikom bi bilo treba tako omogočiti pridobivanje ponudb za
posebna naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov,
zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma
ali če se uporablja dinamični nabavni sistem in če so bila
zagotovljena zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in
predvidljivosti. Naročniki bi morali v skladu z zahtevami predpisov za elektronska
komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop
gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba
ponudbe oddati v obliki elektronskih katalogov in ki zagotavljajo skladnost s
splošnimi načeli nediskriminacije in enake obravnave. (32)
V večini držav članic se čedalje
bolj uporabljajo centralizirani načini nabav. Centralni nabavni organi so
odgovorni za naročanje ali oddajo naročil/sklepanje okvirnih
sporazumov za druge javne organe naročnike ali za naročnike. Zaradi
velikega obsega naročil ti načini prispevajo k večji
konkurenčnosti in profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo
treba določiti opredelitev Unije za centralne nabavne organe, ki jih lahko
uporabljajo naročniki, brez prekinitve uporabe manj institucionaliziranega
in sistematičnega skupnega naročanja ali ustaljene prakse, ko
naročniki najamejo izvajalce storitev, ki pripravijo in vodijo postopke
javnega naročanja v imenu in za račun naročnika. Treba bi bilo
določiti tudi predpise o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti
v skladu s to direktivo, tudi pri pravnih sredstvih, med centralni nabavni
organ in naročnike, ki naročajo od centralnega nabavnega organa ali
prek njega. Če je ta izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega
naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za
zakonitost postopkov. Če naročnik vodi nekatere dele postopka, na
primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo
posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral
biti odgovoren tudi za faze, ki jih vodi. (33)
Elektronska komunikacijska sredstva so primerna
zlasti za podporo centraliziranih nabavnih postopkov in orodij, saj lahko
zagotovijo ponovno uporabo in avtomatsko obdelavo podatkov ter znižanje informacijskih
in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo treba zagotoviti obvezno uporabo
takih elektronskih komunikacijskih sredstev za centralne nabavne organe, hkrati
pa tudi spodbujati konvergenčne prakse v Uniji. Temu bi morala po
dveletnem prehodnem obdobju slediti uvedba splošne obveznosti uporabe
elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja. (34)
V zvezi s skupnimi postopki za oddajo naročil,
ki jih vodijo naročniki iz različnih držav članic, se trenutno
pojavljajo posebne pravne težave, zlasti zaradi pravne kolizije z nacionalnimi
zakonodajami. Čeprav Direktiva 2004/17/ES implicitno dovoljuje skupni
postopek čezmejnega javnega naročanja, več nacionalnih pravnih
sistemov skupni postopek čezmejnega javnega naročanja v praksi izrecno
ali implicitno prikazuje kot pravno negotov ali nemogoč. Naročniki iz
različnih držav članic so morda zainteresirani za sodelovanje in
skupno oddajo naročil, da bi v celoti izkoristili možnosti notranjega trga
v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, tudi pri inovativnih
projektih, ki vključujejo večji znesek tveganja, kot ga lahko razumno
sprejme en sam naročnik. Zato bi bilo treba za olajšano sodelovanje med
naročniki na enotnem trgu določiti nove predpise o skupnem postopku
čezmejnega javnega naročanja, s katerimi se določi pravo, ki se
uporablja. Poleg tega lahko naročniki iz različnih držav članic
na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije ustanovijo skupne pravne organe. Za
takšno obliko skupnega javnega naročanja je treba določiti posebna
pravila. (35)
Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo
naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zato
bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, ki izražajo različne
tehnične rešitve, da se zagotovi zadostna konkurenčnost. Glede na to
bi bilo treba tehnične specifikacije sestaviti tako, da se prepreči
umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu
gospodarskemu subjektu z navajanjem ključnih značilnosti blaga,
storitev ali gradenj, ki jih po navadi zagotavlja navedeni gospodarski subjekt.
Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in
uspešnosti, na splošno omogočajo izpolnitev navedenega cilja na najboljši
mogoči način in spodbujajo inovacije. Pri sklicevanju na evropski
standard ali, če tega ni, na nacionalni standard morajo naročniki
obravnavati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki
izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Za
dokaz enakovrednosti se lahko od ponudnikov zahteva predložitev dokazila, ki ga
preveri tretja oseba; lahko pa se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je
tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt
nima dostopa do takih potrdil ali poročil o testih ali jih ne more dobiti v
ustreznih rokih. (36)
Naročnikom, ki želijo naročiti gradnje,
blago ali storitve s posebnimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi
značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na posebne oznake,
kot so evropska ekološka oznaka, (več)nacionalne ekološke oznake ali druge
oznake, če so zahteve za oznako povezane s predmetom naročila, kot je
opis izdelka in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede
pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na
podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo
zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci,
distributerji in okoljske organizacije, ter da je oznaka dostopna in na voljo
vsem zainteresiranim stranem. (37)
Naročniki morajo tehnične specifikacije
za vsa javna naročila, ki naj bi jih uporabljali ljudje, tako širša
javnost kot tudi osebje naročnika, oblikovati tako, da te upoštevajo
merila dostopnosti za invalidne osebe in ustrezajo vsem uporabnikom, razen v
ustrezno utemeljenih primerih. (38)
Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednjih
podjetij (MSP) na trgu javnih naročil, je treba izrecno določiti, da
se naročila lahko razdelijo v sklope, ki so lahko homogeni ali heterogeni.
Kadar so naročila razdeljena v sklope, naročniki lahko, na primer
zaradi vzdrževanja konkurence ali zagotavljanja varnosti dobav, omejijo število
sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako lahko
omejijo število sklopov, ki se jih lahko dodeli posameznemu ponudniku. (39)
V kolikor je to skladno s potrebo, da se zagotovi
cilj premišljene poslovne prakse, obenem pa omogoča največjo možno
prožnost, je primerno zagotoviti uporabo Direktive [2004/18/ES] o javnih
naročilih v zvezi z zahtevami o gospodarskih in finančnih
zmogljivosti in listinskih dokazih. Zato se predvideva, da naročniki lahko
uporabljajo merila, ki jih določa Direktiva [2004/18/ES], in da so, kadar
jih uporabijo, obvezani uporabljati določbe, ki zadevajo zlasti zgornjo
mejo za zahteve v zvezi z minimalnim prometom in samocertificiranje. (40)
Javna naročila se ne bi smela oddati
gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili obsojeni
zaradi korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije ali pranja
denarja. Tudi neplačilo davkov ali prispevkov za socialno varnost bi bilo
treba sankcionirati z obvezno izključitvijo na ravni Unije. Glede na to,
da naročniki, ki niso javni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih
dokazov o tovrstnih dejavnostih, je izbiro, ali bodo uporabili merila za
izključitev iz Direktive [2004/18] ali ne, primerno prepustiti zadevnim
naročnikom. Obveznost uporabe člena 55(1) in (2)
Direktive [2004/18] je zato treba omejiti le na naročnike, ki so
javni organi. Poleg tega bi bilo treba naročnikom omogočiti, da
izključijo kandidate ali ponudnike zaradi kršitev okoljskih ali družbenih
obveznosti, vključno s predpisi o dostopnosti za invalide, ali hujših
kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic
intelektualne lastnine. (41)
Če so naročniki obvezani k uporabi
pravkar omenjenih meril za izključitev ali pa so se za njihovo uporabo
odločili sami, morajo uporabiti Direktivo [2004/18] v zvezi z
možnostjo, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe v zvezi s skladnostjo,
namenjene odpravljanju posledic kaznivih dejanj ali kršitev in učinkovitemu
preprečevanju nadaljnjih primerov nekorektnega vedenja. (42)
Naročniki lahko zahtevajo uporabo ukrepov ali
sistemov za okoljsko ravnanje med izvajanjem naročila. S sistemi za
okoljsko ravnanje se lahko, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov
Unije, kot je Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju
organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)[29], ali ne, pokaže, da je
gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Če
zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih registriranih programov
okoljskega ravnanja ali nima možnosti za njihovo pridobitev v ustreznem
času, bi bilo treba namesto takih programov okoljskega ravnanja kot obliko
dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt za zagotovitev
enake ravni varstva okolja. (43)
Naročila bi bilo treba oddati na podlagi
objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli preglednosti,
nediskriminacije in enake obravnave. Ta merila bi morala zagotoviti, da se
ponudbe preučijo z vidika učinkovite konkurence, tudi če
naročniki zahtevajo visokokakovostne gradnje, blago in storitve, ki so
optimalno prilagojeni njihovim potrebam. Zato bi bilo treba naročnikom
omogočiti, da kot merilo za oddajo sprejmejo „ekonomsko najugodnejšo
ponudbo“ ali „najnižje stroške“, ob upoštevanju, da lahko v drugem primeru
prosto določijo ustrezne standarde kakovosti s tehničnimi
specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila. (44)
Če se naročniki odločijo oddati
naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, morajo določiti merila
za oddajo, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe in določili,
katera zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Določitev teh
meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo merila omogočati
oceno kakovosti izvedbe, ponujene v posamezni ponudbi, glede na predmet
naročila, kakor je opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter
ugotavljanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo posamezne ponudbe. Poleg
tega izbrana merila za oddajo naročniku ne smejo omogočati neomejene
svobode izbire, zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence,
spremljati pa jih morajo zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje
informacij, ki jih predložijo ponudniki. (45)
Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo
možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije
Evropa 2020 za trajnostno rast. Zaradi pomembnih razlik med posameznimi
sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno določiti splošnih obveznih zahtev
za javno naročanje na področju okolja, socialnih storitev in
inovacij. Zakonodaja Unije že določa obvezne zahteve v zvezi z javnim
naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz
(Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko
učinkovitih vozil za cestni prevoz[30])
in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za
označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme[31]). Poleg tega je opredelitev
skupnih metodologij za vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu znatno
napredovala. Zato se zdi primerno nadaljevati na tej poti in zakonodaji
posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in
razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje,
ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k določanju stroškov
v življenjskem ciklu, da bi okrepili uporabo javnega naročanja pri
spodbujanju trajnostne rasti. (46)
Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, je treba
dopolniti s prilagoditvijo direktiv o javnih naročilih, ki naročnike
pooblaščajo za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 v
njihovih strategijah naročanja. Zato je treba pojasniti, da lahko
naročniki na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjskem ciklu
določijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo in najnižje stroške, če je
uporabljena metodologija določena na objektiven in nediskriminatorni
način ter dostopna vsem zainteresiranim stranem. Pojem vrednotenja
stroškov v življenjskem ciklu vključuje vse stroške v življenjskem ciklu
gradenj, blaga ali storitev, njihove notranje stroške (kot so stroški razvoja,
proizvodnje, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjskega cikla)
in zunanje stroške, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Na
ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov
v življenjskem ciklu za nekatere skupine blaga ali storitev; če je bila
taka metodologija že razvita, bi morala njena uporaba postati obvezna. (47)
Naročnikom bi bilo treba še omogočiti, da
se v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo sklicujejo na
točno določen proizvodni postopek, točno določen način
izvajanja storitev ali točno določen postopek za katero koli drugo
fazo življenjskega cikla izdelka ali storitve, pod pogojem, da so povezani s
predmetom naročila. Za boljšo vključitev socialnih dejavnikov v javno
naročanje se lahko naročnikom tudi omogoči, da v merilo za
oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku vključijo
značilnosti v zvezi z delovnimi pogoji oseb, ki neposredno sodelujejo v
zadevnem postopku proizvodnje ali zagotavljanja. Navedene značilnosti
lahko zadevajo le zdravstveno varstvo osebja, vključenega v proizvodni
postopek, ali spodbujanje družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali
oseb iz ranljivih skupin med osebami, dodeljenimi za izvedbo naročila,
vključno z dostopnostjo za invalide. Vsa merila za oddajo, ki
vključujejo navedene značilnosti, bi vsekakor morala ostati omejena
na značilnosti, ki imajo neposredne posledice za člane osebja v
njihovem delovnem okolju. Uporabljati bi se morala v skladu z Direktivo
96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o
napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[32] in to na način, ki ni
neposredno ali posredno diskriminacijski do gospodarskih subjektov iz drugih
držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma ali sporazumov
o prosti trgovini, katerih podpisnica je Unija. (48)
Za naročila storitev in naročila, ki
vključujejo projektiranje gradenj, bi bilo treba naročnikom
omogočiti tudi, da uporabijo kot merilo za oddajo organizacijo,
usposobljenost in izkušnje osebja, dodeljenega za izvedbo zadevnega
naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe naročila in
posledično na ekonomsko vrednost ponudbe. (49)
Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali
storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nepoštenih
predpostavkah ali praksah. Za preprečitev morebitnih pomanjkljivosti med
izvajanjem naročila bi bilo treba od naročnikov zahtevati, da
zaprosijo za obrazložitev zaračunane cene, če je ponudba močno
nelojalna glede na cene drugih ponudnikov. Če ponudnik ne more zagotoviti
zadovoljive obrazložitve, mora biti naročniku omogočena možnost
zavrnitve ponudbe. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik
ugotovi, da neobičajno nizka cena izhaja iz neupoštevanja obvezne
zakonodaje Unije na področjih socialnega, delovnega ali okoljskega prava
ali določb mednarodnega delovnega prava. (50)
Pogoji izvajanja naročila so v skladu s to
direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski, če so
povezani s predmetom naročila in so navedeni v obvestilu, ki se uporabi za
javni razpis, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Njihov cilj je
lahko zlasti spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje
ljudi z velikimi težavami pri vključevanju, boj proti brezposelnosti,
varstvo okolja ali dobro počutje živali. Navedejo se na primer lahko
zahteve, ki se uporabljajo med izvajanjem naročila, za zaposlitev
dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali izvajanje ukrepov za usposabljanje
brezposelnih ali mladih, za osnovno skladnost s temeljnimi konvencijami
Mednarodne organizacije dela (MOD), tudi če te konvencije niso bile
prenesene v nacionalno zakonodajo, ter za zaposlovanje bolj prikrajšanih oseb, kakor
se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo. (51)
Med izvajanjem naročila se uporabljajo
veljavni zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe na nacionalni ravni in na ravni
Unije s področij pogojev zaposlovanja in varstva pri delu, če so
takšna pravila in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Unije. V čezmejnih
primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi
državi članici zaradi izvajanja naročila, Direktiva 96/71/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi
delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[33]
določa minimalne pogoje, ki jih mora država gostiteljica upoštevati v
zvezi s takimi napotenimi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje
določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje navedenih obveznosti
obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega
gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega
gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila. (52)
Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z
dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in
iztekov rokov[34]
je treba uporabljati za izračun iztekov rokov iz te direktive. (53)
Ob upoštevanju zadevne sodne prakse Sodišča
Evropske unije je treba pojasniti okoliščine, v katerih je treba zaradi
sprememb naročila med njegovim izvajanjem izvesti nov postopek oddaje
javnega naročila. Nov postopek oddaje javnega naročila se zahteva v
primeru pomembnih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in
vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s
porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo namen
pogodbenih strank za ponovno pogajanje o ključnih pogojih naročila. To
velja zlasti, če bi spremenjeni pogoji vplivali na izid postopka, če
bi bili del prvotnega postopka. (54)
Naročniki se lahko srečajo z zunanjimi
okoliščinami, ki jih ob oddaji naročila niso mogli predvideti. V
takem primeru je potrebna določena prožnost za prilagoditev naročila
tem okoliščinam brez novega postopka oddaje naročila. Pojem
nepredvidene okoliščine se nanaša na okoliščine, ki jih ni bilo
mogoče predvideti, čeprav je naročnik ustrezno skrbno pripravil
prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in
značilnosti zadevnega projekta, dobre prakse na zadevnem področju in
potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med
pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Vendar se to
ne sme uporabljati v primerih, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega
naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali
storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega
naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na
izid. (55)
V skladu z načeli enake obravnave in
preglednosti se uspešen ponudnik ne bi smel nadomestiti z drugim gospodarskim
subjektom brez ponovnega odprtja naročila konkurenci. Vendar lahko uspešen
ponudnik med izvajanjem naročila naleti na nekatere strukturne spremembe,
kot so izključno notranje reorganizacije, združitve in prevzemi ali
insolventnost. Za take strukturne spremembe se ne bi smelo samodejno zahtevati
novih postopkov oddaje za vsa naročila, ki jih izvaja zadevno podjetje. (56)
Naročnikom bi bilo treba omogočiti, da v
posameznih pogodbah predvidijo spremembe s klavzulami o pregledu, vendar jim
take klavzule ne bi smele omogočiti neomejene proste presoje. Ta direktiva
bi zato morala določiti, koliko se lahko spremeni prvotno naročilo. (57)
Ocena je pokazala, da države članice ne
spremljajo dosledno in sistematično izvajanja in učinkovitosti
predpisov o javnih naročilih. To negativno vpliva na pravilno izvajanje
določb, ki izhajajo iz teh direktiv, kar je glavni vir stroškov in
negotovosti. Več držav članic je imenovalo nacionalni centralni organ
za obravnavanje vprašanj javnega naročanja, vendar se naloge, za katere so
taki organi pooblaščeni, med državami članicami močno
razlikujejo. Jasnejši, skladnejši in verodostojnejši ukrepi spremljanja in
nadzora bi izboljšali poznavanje uporabnosti predpisov o javnih naročilih,
pravno varnost za podjetja in naročnike ter prispevali k vzpostavljanju
enakih konkurenčnih pogojev. Taki mehanizmi bi se lahko uporabljali kot
orodje za odkrivanje in zgodnje reševanje težav, zlasti glede projektov, ki jih
sofinancira Unija, ter ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti. Obstaja zlasti
velika potreba po uskladitvi teh mehanizmov za zagotovitev dosledne uporabe,
nadzora in spremljanja politike na področju javnih naročil ter
sistematično analizo rezultatov te politike v Uniji. (58)
Države članice bi morale imenovati enotni
nacionalni organ, odgovoren za spremljanje, izvajanje in nadzor nad javnimi
naročili. Tak centralni organ bi moral imeti neposredne in pravočasne
informacije, zlasti v zvezi z različnimi težavami, ki vplivajo na
izvajanje zakonodaje o javnih naročilih. Moral bi biti sposoben
omogočiti takojšnjo zagotovitev povratnih informacij o delovanju politike,
morebitnih pomanjkljivostih nacionalne zakonodaje in prakse ter spodbuditi
hitro iskanje rešitev. Zaradi učinkovitega boja proti korupciji in
prevaram bi morala imeti ta centralni organ in splošna javnost na voljo tudi
možnost pregleda besedil sklenjenih naročil. Naročila visoke
vrednosti bi bilo zato treba predložiti nadzornemu organu, pri čemer bi se
moral zainteresiranim osebam omogočiti dostop do teh dokumentov, če
to ne bi ogrožalo legitimnih javnih ali zasebnih interesov. (59)
Vsi naročniki morda nimajo notranjega
strokovnega znanja za obravnavanje ekonomsko ali tehnično zapletenih
naročil. Zato bi ustrezna strokovna podpora učinkovito dopolnila
dejavnosti spremljanja in nadzora. Po eni strani je ta cilj mogoče
doseči z orodji izmenjave znanja (centri znanja), ki naročnikom
ponujajo tehnično pomoč; po drugi strani pa bi podjetja, nenazadnje
tudi MSP, morala uživati koristi upravne pomoči, zlasti kadar sodelujejo v
postopkih javnega naročanja čezmejne narave. (60)
Spremljevalne, nadzorne in podporne strukture ali
mehanizmi obstajajo že na nacionalni ravni in se seveda lahko uporabljajo za
zagotovitev spremljanja, izvajanja in nadzora oddaje javnih naročil ter
potrebne podpore naročnikom in gospodarskim subjektom. (61)
Za zagotovitev usklajenega svetovanja in prakse v
posameznih državah članicah in v Uniji je potrebno učinkovito
sodelovanje. Organom, imenovanim za spremljanje, izvajanje, nadzor in
tehnično pomoč, bi bilo treba omogočiti izmenjavo informacij in
sodelovanje; v enakem smislu bi moral nacionalni organ, ki ga imenuje država
članica, delovati kot prednostna kontaktna točka s službami Komisije
za zbiranje podatkov, izmenjavo informacij ter spremljanje izvajanja zakonodaje
Unije o javnih naročilih. (62)
Za prilagoditev hitremu tehničnemu,
ekonomskemu in regulativnemu razvoju bi bilo treba Komisijo v skladu s
členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastiti za
sprejetje aktov v zvezi z nebistvenimi elementi te direktive. Zaradi potrebe po uskladitvi z mednarodnimi
sporazumi bi bilo treba Komisijo dejansko pooblastiti za spremembo
tehničnih postopkov za metode izračunov v zvezi z mejnimi vrednostmi
ter redno revizijo mejnih vrednosti; sklici na nomenklaturo CPV (enotni
besednjak javnih naročil) so lahko predmet regulativnih sprememb na ravni
EU, te spremembe je treba zato izraziti v besedilu te direktive; tehnične
podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem bi bilo treba
posodabljati v skladu s tehnološkim razvojem in upravnimi potrebami; Komisijo
je treba pooblastiti tudi za pripravo nekaterih obveznih tehničnih
standardov za elektronsko komuniciranje za zagotovitev interoperabilnosti
tehničnih oblik, postopkov in sporočanja v postopkih oddaje
naročil, izvedenih z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, ob
upoštevanju tehnološkega razvoja in upravnih potreb; Komisijo je treba
pooblastiti tudi za prilagoditev obvezne vsebine informacij, ki jih je treba
navesti v obvestilih, tako da bo odražala upravne potrebe in regulativne
spremembe na nacionalni ravni in ravni EU; seznam zakonodajnih aktov Unije o
vzpostavitvi skupnih metodologij za izračun stroškov življenjskega cikla
iz člena 77(3); seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij
iz členov 70 in 79 ter seznam zakonodaje Unije iz člena 27(3),
izvajanje katere ustvarja domnevo o prostem dostopu na določen trg, ter
Prilogo II, navedeno v členu 4(4), ki določa seznam
zakonodajnih aktov, ki jih je treba upoštevati pri oceni, ali obstajajo posebne
ali izključne pravice, je treba čim prej prilagoditi tako, da bodo
vsebovali ukrepe, sprejete na sektorski ravni. Da bi zadovoljili to potrebo, bi
bilo treba Komisijo pooblastiti, da sezname redno posodablja. (63)
Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem
pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija
bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno,
pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu
parlamentu in Svetu. (64)
Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te
direktive, kar zadeva postopek za pošiljanje in objavljanje podatkov iz
Priloge IX ter postopke za pripravo in posredovanje obvestil, standardne
obrazce za objavo obvestil, kot tudi postopek in standarde sporočanja ter
skupni obrazec, ki ga uporabljajo nadzorni organi za pripravo poročila o
izvajanju ter statističnega poročila, je izvedbena pooblastila treba
dodeliti Komisiji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z
Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[35].
Po svetovalnem postopku bi se morali sprejeti navedeni izvedbeni akti, ki ne
vplivajo niti s finančnega vidika niti na naravo in obseg obveznosti, ki
izhajajo iz te direktive. Nasprotno imajo ti akti samo upravni namen in se
uporabljajo za lažjo uporabo predpisov iz te direktive. Poleg tega je
sklepe o ugotavljanju, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena
konkurenci na trgih, do katerih je dostop prost, treba sprejeti v skladu s
pogoji, ki zagotavljajo enotne pogoje za izvajanje zadevne določbe. Zato
je treba Komisiji podeliti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi
določbami za izvajanje postopka iz člena 28, da določi, ali
se uporablja člen 27 ter sami sklepi. Ta pooblastila je treba
izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi
splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo
izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[36].
Za sprejetje teh izvedbenih aktov se uporablja svetovalni postopek. (65)
Glede na to, da države članice ne morejo
zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer uskladiti zakone in druge
predpise držav članic, ki se uporabljajo za nekatere postopke javnega
naročanja, in se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme
ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o
delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega
člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje
navedenega cilja. (66)
Zato je treba Direktivo 2004/17/ES razveljaviti. (67)
V skladu s skupno politično izjavo držav
članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne [datum] so se države
članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o njihovih
ukrepih za prenos priložile en dokument ali več dokumentov, ki razlagajo
odnos med elementi te direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za
prenos. Zakonodajalec glede te direktive meni, da je prenos takih dokumentov
upravičen – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: NASLOV I: PODROČJE UPORABE,
OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA POGLAVJE I Vsebina in opredelitve
pojmov Člen 1: Vsebina in področje
uporabe Člen 2: Opredelitve pojmov Člen 3: Mešana naročila in
naročila, ki zajemajo več dejavnosti POGLAVJE II: Osebno področje
uporabe: opredelitev zajetih dejavnosti in subjektov ODDELEK 1: SUBJEKTI Člen 4: Naročniki ODDELEK 2: DEJAVNOSTI Člen 5: Plin in toplota Člen 6: Električna energija Člen 7: Voda Člen 8: Storitve prevoza Člen 9: Pristanišča in
letališča Člen 10: Poštne storitve Člen 11: Črpanje nafte in plina
ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv POGLAVJE III: Vsebinsko področje
uporabe ODDELEK 1: MEJNE VREDNOSTI Člen 12: Mejne vrednosti Člen 13: Metode za izračun
ocenjene vrednosti javnih naročil Člen 14: Revizija mejnih vrednosti ODDELEK 2: IZKLJUČENA NAROČILA
IN NATEČAJI Pododdelek 1: Izključitve, ki
veljajo za vse naročnike, in posebne izključitve za vodni in energetski
sektor Člen 15: Javna naročila, ki so
oddana z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam Člen 16: Javna naročila in
natečaji, ki se oddajo ali organizirajo za druge namene kot za opravljanje
dejavnosti, ki je zajeta, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi Člen 17: Obramba in varnost Člen 18: Oddana naročila in
natečaji, organizirani v skladu z mednarodnimi pravili Člen 19: Posebne izključitve
pri naročilih storitev Člen 20: Naročila, ki jih
določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za preskrbo z
električno energijo ali z gorivi za proizvodnjo energije Pododdelek 2: Posebni odnosi (nadzorovani
subjekti, sodelovanje, povezana podjetja in skupna podjetja) Člen 21: Odnosi med javnimi organi Člen 22: Naročila, oddana povezanemu
podjetju Člen 23: Naročila, oddana
skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja Člen 24: Sporočanje informacij Pododdelek 3: Posebni primeri Člen 25: Raziskovalne in razvojne
storitve Člen 26: Naročila, za katera
veljajo posebne ureditve Pododdelek 4: Dejavnosti, ki so
neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana postopkovna pravila Člen 27: Dejavnosti, ki so
neposredno izpostavljene konkurenci Člen 28: Postopek za določitev,
ali se uporablja člen 27 POGLAVJE IV: Splošna načela Člen 29: Načela javnega
naročanja Člen 30: Gospodarski subjekti Člen 31: Pridržana naročila Člen 32: Zaupnost Člen 33: Pravila, ki se uporabljajo
za komuniciranje Člen 34: Splošna obveza uporabe
elektronskih sredstev za komuniciranje Člen 35: Nomenklature Člen 36: Navzkrižja interesov Člen 37: Nezakonito ravnanje NASLOV II: PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA
NAROČILA POGLAVJE I: Postopki Člen 38: Pogoji, povezani s
Sporazumom o vladnih naročilih in drugimi mednarodnimi sporazumi Člen 39: Izbira postopkov Člen 40: Odprti postopek Člen 41: Omejeni postopek Člen 42: Postopek s pogajanji s
predhodnim javnim razpisom Člen 43: Partnerstvo za inovacije Člen 44: Uporaba postopka s
pogajanji brez predhodnega javnega razpisa POGLAVJE II: Tehnike in instrumenti za
elektronsko in skupno naročanje Člen 45: Okvirni sporazumi Člen 46: Dinamični nabavni
sistemi Člen 47: Elektronske dražbe Člen 48: Elektronski katalogi Člen 49: Centralizirane nabavne
dejavnosti in centralni nabavni organi Člen 50: Pomožne nabavne dejavnosti Člen 51: Priložnostno skupno
naročanje Člen 52: Skupno javno naročilo
med naročniki iz različnih držav članic POGLAVJE III: Izvedba postopka ODDELEK 1: Priprava Člen 53: Predhodno preverjanje trga Člen 54: Tehnične specifikacije Člen 55: Oznake Člen 56: Poročila o preizkusih,
potrdila in druga dokazila Člen 57: Sporočanje
tehničnih specifikacij Člen 58: Variantne ponudbe Člen 59: Razdelitev naročil na
sklope Člen 60: Določanje rokov ODDELEK 2: OBJAVA IN PREGLEDNOST Člen 61: Periodična
informativna obvestila Člen 62: Obvestila o obstoju
postopka ugotavljanja usposobljenosti Člen 63: Obvestila o naročilu Člen 64: Obvestila o oddaji
naročila Člen 65: Oblika in način objave
obvestil Člen 66: Objavljanje na nacionalni
ravni Člen 67: Dostopnost dokumentacije v zvezi
z oddajo naročila v elektronski obliki Člen 68: Povabila za oddajo ponudbe
ali na pogajanja; povabila k potrditvi interesa Člen 69: Obveščanje prosilcev
za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov ODDELEK 3: IZBOR UDELEŽENCEV IN ODDAJANJE
NAROČIL Člen 70: Splošna načela Pododdelek 1: Ugotavljanje
usposobljenosti in kakovosti Člen 71: Postopki ugotavljanja
usposobljenosti Člen 72: Merila za ugotavljanje
kakovosti Člen 73: Sklicevanje na zmogljivosti
drugih subjektov Člen 74: Uporaba razlogov za
izključitev in meril za izbor, določenih z [Direktivo 2004/18] Člen 75: Standardi za zagotavljanje
kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje Pododdelek 2: Oddaja naročila Člen 76: Merila za oddajo
naročila Člen 77 Upoštevanje stroškov za ves
življenjski cikel Člen 78: Ovire za oddajo
naročila Člen 79: Neobičajno ugodne
ponudbe Poglavje IV: Izvedba naročila Člen 80: Pogoji za izvedbo
naročila Člen 81: Oddaja naročil
podizvajalcem Člen 82: Spremembe naročil med
njihovo veljavnostjo Člen 83: Prekinitev pogodb NASLOV III: POSEBNI SISTEMI JAVNIH
NAROČIL POGLAVJE I: Socialne in druge posebne
storitve Člen 84: Oddajanje javnih
naročil za socialne in druge posebne storitve Člen 85: Objava obvestil Člen 86: Načela za oddajo
naročil POGLAVJE II: Pravila, ki urejajo
projektne natečaje Člen 87: Splošne določbe Člen 88: Področje uporabe Člen 89: Obvestila Člen 90: Pravila glede organizacije
projektnih natečajev, izbire udeležencev in žirije Člen 91: Odločitve žirije NASLOV IV: UPRAVLJANJE Člen 92: Izvrševanje Člen 93: Javni nadzor Člen 94: Ločena poročila o
postopkih za oddajo naročil Člen 95: Nacionalno poročanje
in seznami naročnikov Člen 96: Pomoč za
naročnike in podjetja Člen 97: Upravno sodelovanje NASLOV V: PRENESENA POOBLASTILA,
IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE Člen 98: Izvajanje pooblastila Člen 99: Nujni postopek Člen 100: Postopek v odboru Člen 101: Prenos Člen 102: Razveljavitev Člen 103: Pregled Člen 104: Začetek veljavnosti Člen 105: Naslovniki PRILOGE PRILOGA I: Seznam dejavnosti, kakor je
določen v točki 8(a) člena 2 PRILOGA II: Seznam zakonodaje Unije iz
člena 4(2) PRILOGA III: Seznam zakonodaje Unije iz
člena 27(3) PRILOGA IV: Zahteve v zvezi z opremo za
elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje
usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih Priloga V: Seznam mednarodnih sporazumov iz
člena 38 PRILOGA VI Del A: Informacije, ki se
navedejo v periodičnem informativnem obvestilu (kot je navedeno v
členu 61) PRILOGA VI Del B: Informacije, ki se
navedejo v obvestilih o objavi periodičnega informativnega obvestila v
profilu kupca, ki se ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa (kot
je navedeno v členu 61(1)) PRILOGA VII: Informacije, ki se navedejo v
specifikacijah pri elektronskih dražbah (člen 47(4)) PRILOGA VIII: Opredelitev nekaterih
tehničnih specifikacij PRILOGA IX: Značilnosti objave PRILOGA X: Informacije, ki se navedejo v
obvestilu o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti (kot je navedeno v
točki (b) člena 39(2) in členu 62) PRILOGA XI: Informacije, ki se navedejo
v obvestilih o javnih naročilih (kot je navedeno v
členu 63) PRILOGA XII: Informacije, ki se navedejo v
obvestilu o oddaji naročila (kot je navedeno v členu 64) PRILOGA XIII: Vsebina povabil za oddajo
ponudbe, na pogajanja ali za potrditev interesa iz člena 68 PRILOGA XIV: Sezam mednarodnih socialnih in
okoljskih konvencij iz členov 70 in 79 PRILOGA XV: Seznam zakonodaje EU iz
člena 77(3) PRILOGA XVI: Informacije, ki jih je treba
navesti v obvestilih o spremembah naročila v času njegove veljavnosti
(kot je navedeno v členu 82(6)) PRILOGA XVII: Storitve iz člena 84 PRILOGA XVIII: Informacije, ki se navedejo v
obvestilih o naročilih socialnih in drugih posebnih storitev (kot je
navedeno v členu 85) PRILOGA XIX: Informacije, ki se navedejo v
obvestilu o projektnem natečaju (kot je navedeno v členu 89(1)) PRILOGA XX: Informacije, ki se navedejo v
obvestilih o rezultatih projektnega natečaja (kot je navedeno v
členu 89(1)) PRILOGA XXI: Korelacijska tabela NASLOV I
PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA POGLAVJE I
Vsebina in opredelitve pojmov Člen 1
Vsebina in področje uporabe 1.
Ta direktiva določa pravila o postopkih
javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki iz člena 4, v
zvezi z naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost
ni manjša od mejnih vrednosti iz člena 12. 2.
Javno naročilo v smislu te direktive pomeni
nakup ali druge oblike pridobitve gradbenih del, blaga in storitev s strani
enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti
naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradbena dela, blago ali storitve
namenjeni eni izmed dejavnosti iz členov 5 do 11. Celota gradenj, blaga in/ali storitev, tudi
če se nabavijo z različnimi naročili, pomeni enotno javno
naročilo v smislu te direktive, če so naročila del enotnega
projekta. Člen 2
Opredelitve pojmov V tej direktivi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„javni organi naročniki“ pomenijo državne,
regionalne ali lokalne organe, organe javnega prava, združenja enega ali
več takih organov oziroma enega ali več takih organov javnega prava; (2)
„regionalni organi“ vključujejo vse organe
upravnih enot na ravni NUTS 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003
Evropskega parlamenta in Sveta[37]; (3)
„lokalni organi“ vključujejo vse organe
upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjših upravnih enot iz Uredbe (ES)
št. 1059/2003; (4)
„oseba javnega prava“ je organ, ki ima vse od
naslednjih značilnosti: (a)
ustanovljen je s posebnim namenom, da zadovoljuje
potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave; v ta
namen oseba, ki posluje v običajnih tržnih razmerah s ciljem ustvarjati
dobiček in ki nosi izgube, ki jih je povzročilo izvajanje njene
dejavnosti, nima namena zadovoljevati potreb splošnega interesa, ki niso
industrijske ali komercialne narave; (b)
je pravna oseba; (c)
v glavnem ga financirajo država, regionalni ali
lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali je pod upravljanjem in
nadzorom teh oseb; ali ima upravni, upravljavski ali nadzorni organ, v katerega
več kot polovico članov imenujejo država, regionalni ali lokalni
organi ali druge osebe javnega prava; (5)
„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero
imajo lahko javni organi naročniki neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v
njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje; (6)
„posebne ali izključne pravice“ pomenijo
pravice, ki jih z določbo zakona, predpisa ali upravnega akta dodeli
pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev
opravljanja dejavnosti, opredeljenih v členih 5 do 11, na enega ali
več subjektov ter ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za
opravljanje take dejavnosti; (7)
„javna naročila blaga, gradenj in storitev“
pomenijo proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več
naročniki iz člena 4(3) ter enim ali več gospodarskimi subjekti,
katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev v
smislu te direktive; (8)
„naročila gradenj“ pomenijo naročila,
katerih predmet je: (a)
izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj,
povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge II; (b)
izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje, (c)
izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki
ustreza zahtevam naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali
projektiranje gradnje; (9)
„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko
gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali
tehnične funkcije; (10)
„naročila blaga“ pomenijo naročila,
katerih predmet je nakup, zakup, najem ali najemni nakup z nakupno pravico ali
brez nje. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena
in inštalacijska dela; (11)
„naročila storitev“ pomenijo naročila,
katerih predmet je izvajanje storitev, razen storitev iz odstavka 8; (12)
„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli pravno ali
fizično osebo ali naročnika ali skupino teh oseb, ki na trgu ponuja
izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, dobavo proizvodov ali izvedbo storitev; (13)
„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je
predložil ponudbo; (14)
„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki je
zaprosil za povabilo k udeležbi ali je povabljen k udeležbi v omejenem postopku
ali postopku s pogajanji ali inovacijskem partnerstvu; (15)
„dokumentacija v zvezi z oddajo naročil“
pomeni vse dokumente, ki jih naročnik pripravi ali se na njih sklicuje in
s katerimi opisuje ali določa elemente naročila ali postopka, vključno
z obvestilom o naročilu, predhodnim informativnim obvestilom ali obvestili
o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, kadar se ti dokumenti
uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, tehnične
specifikacije, predlagane pogoje naročila, oblike za predložitev
dokumentov s strani kandidatov in ponudnikov, informacije o obveznostih, ki se
na splošno uporabljajo, in kakršne koli dodatne dokumente; (16)
„centralizirane nabavne dejavnosti“ pomenijo
dejavnosti, ki se nenehno izvajajo v eni od naslednjih oblik: (a)
nabavljanje blaga in/ali storitev, namenjenih
naročnikom, (b)
oddajanje naročil ali sklepanje okvirnih
sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom; (17)
„pomožne nabavne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti
pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim, zlasti v naslednjih oblikah: (a)
tehnična infrastruktura, ki naročnikom
omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za
gradnje, blago ali storitve; (b)
svetovanje v zvezi z izvajanjem ali
načrtovanjem postopkov naročanja; (c)
priprava in vodenje postopkov naročanja v
imenu in za račun zadevnega naročnika; (18)
„centralni nabavni organ“ je javni organ
naročnik v smislu točke 1 člena 2 ali javni organ
naročnik v smislu točke 1 člena 2
Direktive [2004/18/ES], ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti
in, po možnosti, pomožne nabavne dejavnosti; (19)
„izvajalec storitev javnega naročila“ pomeni
javni ali zasebni organ, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu; (20)
„pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz,
sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje;
vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi
sredstvi; (21)
„elektronska sredstva“ pomenijo elektronsko opremo
za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje
podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih
ali z drugimi elektromagnetnimi sredstvi; (22)
„življenjski cikel“ pomeni vse zaporedne in/ali
medsebojno povezane faze, vključno s proizvodnjo, prevozom, uporabo in
vzdrževanjem, v življenjski dobi izdelka ali gradnje oziroma med zagotavljanjem
storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja
in dokončanja; (23)
„projektni natečaji“ pomenijo postopke, ki
naročniku omogočijo pridobitev – predvsem na področjih
urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa
ali obdelave podatkov – načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po
razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad. Člen 3
Mešana naročila in naročila, ki zajemajo več dejavnosti 1.
Javna naročila, katerih predmet sta dve ali
več vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z
določbami, ki se uporabljajo za vrsto javnega naročila, značilno
za glavni predmet zadevnega naročila. Pri mešanih javnih naročilih, ki jih
sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in druge
storitve ali storitve in blago, se glavni predmet določi s primerjavo
vrednosti zadevnih storitev ali blaga. Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo
elemente naročil in koncesij na področju blaga, gradenj in storitev,
se del naročila, ki pomeni naročilo iz te direktive, odda v skladu z
določbami te direktive. Če so različni deli zadevnega
naročila objektivno neločljivi, se uporaba te direktive določi
na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila. 2.
Za naročilo, ki naj bi zajemalo več
dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjeno. Vendar se odločitev o oddaji naročila
enega ali več ločenih naročil se ne sme sprejeti z namenom
izključitve takega naročila iz področja uporabe te direktive
ali, kjer je to primerno, [2004/18/ES]. 3.
Če za eno od dejavnosti, za katere je
naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge dejavnosti pa zgoraj
navedena Direktiva [2004/18] in če je objektivno nemogoče
določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se
naročilo dodeli v skladu z zgoraj navedeno Direktivo [2004/18]. 4.
Če za eno od dejavnosti, za katero je
naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge pa ne veljajo niti ta
direktiva niti Direktiva [2004/18] ali Direktiva 2009/81/ES Evropskega
parlamenta in Sveta[38]
in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je
naročilo pretežno namenjeno, se naročilo dodeli v skladu s to
direktivo. POGLAVJE II
Osebno področje uporabe: opredelitev zajetih dejavnosti in subjektov Oddelek 1
Subjekti Člen 4
Naročniki 1.
Prevladujoč vpliv javnih organov
naročnikov v smislu točke 5 člena 2 se predpostavlja v
naslednjih primerih, v katerih ti organi neposredno ali posredno: (a)
imajo v lasti večino vpisanega kapitala
podjetja; (b)
nadzirajo večino glasov, povezanih z
delnicami, ki jih je izdalo podjetje; (c)
lahko imenujejo več kakor polovico članov
upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja. 2.
Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v katerem
je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih odobritev je
temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih
pravic“ v smislu točke 6 člena 2. To vključuje: (a)
postopke za oddajo naročil s predhodnim javnim
razpisom v skladu z Direktivo [2004/18/ES], [Direktivo … (koncesije)] ali to
direktivo; (b)
postopke na podlagi drugih zakonodajnih aktov Unije
iz Priloge II, ki zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo
dovoljenj na podlagi objektivnih meril. 3.
Ta direktiva se uporablja za naročnike: (a)
ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo
eno od dejavnosti iz členov 5 do 11; (b)
kadar niso javni organi ali javna podjetja in je
ena od njihovih dejavnosti katera koli dejavnost iz členov 5 do 11 ali
kombinacija teh dejavnosti in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih
pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice. 4.
Komisija je v skladu s členom 98
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spreminjanjem
seznama zakonodaje Unije iz Priloge II, če se na podlagi sprejetja
nove zakonodaje, njene razveljavitve ali spremembe izkaže, da so take spremembe
potrebne. Oddelek 2
Dejavnosti Člen 5
Plin in toplota 1.
Glede plina in toplote se ta direktiva uporablja za
naslednje dejavnosti: (a)
zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki
so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom
ali distribucijo plina ali toplote; (b)
dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem. 2.
Če omrežja, namenjena opravljanju javnih
storitev, s plinom ali toploto preskrbijo naročniki, ki niso javni organi,
se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar so
izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
zadevni subjekt plin ali toploto proizvaja kot
neizogibno posledico opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 ali
v členih 6 do 8; (b)
oskrba javnega omrežja je namenjena le gospodarski
izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 % prometa subjekta
glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom. Člen 6
Električna energija 1.
Glede električne energije se ta direktiva
uporablja za naslednje dejavnosti: (a)
zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki
so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom
ali distribucijo električne energije; (b)
dobavo električne energije takšnim omrežjem. Za namene te direktive preskrba z električno
energijo vključuje generacijo (proizvodnjo) in veleprodajo električne
energije. 2.
Če omrežja, namenjena opravljanju javnih
storitev, z električno energijo preskrbijo naročniki, ki niso javni
organi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar
so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
zadevni subjekt proizvaja električno energijo
zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen dejavnosti
iz odstavka 1 ali členov 5 in 7 do 8; (b)
oskrba javnega omrežja je odvisna samo od lastne
porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne proizvedene
električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let,
vključno s tekočim letom. Člen 7
Voda 1.
Ta direktiva se uporablja za naslednje dejavnosti: (a)
zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki
so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom
ali distribucijo pitne vode; (b)
dobavo pitne vode takšnim omrežjem. 2.
Ta direktiva se uporablja tudi za javna
naročila ali natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki,
ki opravljajo katero od dejavnosti iz odstavka 1 in ki so povezani z eno
od naslednjih dejavnosti: (a)
projekti vodnega inženirstva, namakanja ali
melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne
vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se
zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi
napravami; (b)
odstranjevanje ali čiščenje odplak. 3.
Če omrežja, namenjena opravljanju javnih
storitev, s pitno vodo preskrbijo naročniki, ki niso javni organi, se to
ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar so izpolnjeni
vsi naslednji pogoji: (a)
zadevni subjekt proizvaja pitno vodo zato, ker je
njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz členov 5
do 8; (b)
oskrba javnega omrežja je odvisna samo od lastne
porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne proizvedene pitne vode
glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom. Člen 8
Storitve prevoza Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v
zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve
na področju železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov,
avtobusov ali žičnic. Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje
obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih
predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo
oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve. Člen 9
Pristanišča in letališča Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v
zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen zagotavljanja
letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali
pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za
prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh. Člen 10
Poštne storitve 1.
Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z
opravljanjem: (a)
poštnih storitev; (b)
drugih storitev, razen poštnih storitev, pod
pogojem, da take storitve opravlja subjekt, ki opravlja tudi poštne storitve v
smislu točke (b) odstavka 2, in pod pogojem, da pogoji iz
člena 27(1) niso izpolnjeni v zvezi s storitvami iz
točke (b) odstavka 2. 2.
V tej direktivi in brez poseganja v
Direktivo 97/67/ES: (a)
„poštna pošiljka“: pomeni enoto, ki je naslovljena
v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg
pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge,
časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago
komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo; (b)
„poštne storitve“: pomenijo storitve sprejema
poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje
storitve, ki spadajo v obseg univerzalne storitve, vzpostavljene v skladu z
Direktivo 97/67/ES, ter storitve, ki v ta obseg ne sodijo; (c)
„druge storitve, razen poštnih storitev“: pomeni
storitve na naslednjih področjih: (i) storitve obdelave pošte (storitve pred
in po pošiljanju, vključno s „storitvami vložišča“); (ii) storitve z dodano vrednostjo, povezane
z elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi
(vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi
sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom registrirane elektronske
pošte); (iii) storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami,
ki niso vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez
naslova; (iv) finančne storitve, kakor so
opredeljene v CPV pod referenčnimi številkami od 66100000-1 do 66720000-3
in členu 19(c), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko
poslovanje; (v) filatelistične storitve; (vi) logistične storitve (storitve, ki
so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi
nepoštnimi funkcijami). Člen 11
Črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih
trdnih goriv Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v
zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za: (a)
črpanje nafte ali plina; (b)
iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih
goriv. Poglavje III: Vsebinsko področje
uporabe ODDELEK 1
MEJNE VREDNOSTI Člen 12
Mejne vrednosti Razen kadar so naročila izključena
zaradi razlogov iz členov 15 do 20 ali v skladu s členom 27, se
v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti ta direktiva uporablja za javna
naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) ni
manjša od naslednjih mejnih vrednosti: (a)
400 000 EUR za naročila blaga in
storitev ter tudi za natečaje; (b)
5 000 000 EUR za naročila gradenj; (c)
1 000 000 EUR za naročila
socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVII. Člen 13
Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil 1.
Izračun ocenjene vrednosti naročila temelji
na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik,
vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitvijo
naročila. Če naročnik določi nagrade ali
izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu
ocenjene vrednosti naročila. 2.
Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene
vrednosti naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo
naročilo izključeno iz področja uporabe te direktive. Zato se
enotnega naročila ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te
direktive, razen če se to utemelji z objektivnimi razlogi. 3.
Ta ocena je veljavna v času pošiljanja
obvestila o javnem razpisu oziroma, če tako obvestilo ni določeno, v
času, ko naročnik začne postopek naročanja, zlasti z
opredelitvijo poglavitnih značilnosti predvidenega naročila. 4.
Za okvirne sporazume in dinamične nabavne
sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh
naročil, predvidenih za celotno trajanje sporazuma ali sistema. 5.
Pri partnerstvih za inovacije je vrednost, ki se
upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) raziskovalnih in razvojnih
dejavnosti, ki potekajo v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter blaga,
storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega
partnerstva. 6.
Za namene člena 12 naročniki v ocenjeno
vrednost javnega naročila gradnje vključijo stroške gradnje in
celotno ocenjeno vrednost vsega blaga ali storitev, ki jih naročniki dajo
na voljo izvajalcu pod pogojem, da so nujni za izvajanje gradbenih del. 7.
Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa
storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih
sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov. Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni
vrednosti iz člena 12 ali večja, se ta direktiva uporabi za
oddajo vsakega posameznega sklopa. 8.
Če lahko iz predloga za naročilo
podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v
ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov,
kadar se uporablja člen 12. Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni
vrednosti iz člena 12 ali večja, se ta direktiva uporabi za
oddajo vsakega posameznega sklopa. 9.
Naročniki lahko oddajo naročila za
posamezne sklope brez uporabe postopkov iz te direktive, če je ocenjena
vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago
ali storitve oziroma enega milijona EUR za gradnje. Vendar celotna vrednost
tako oddanih sklopov brez uporabe te direktive ne presega 20 % celotne
vrednosti vseh sklopov, na katere so bili razdeljeni predlagana gradnja,
predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana nabava storitev. 10.
Pri naročilih blaga ali storitev, ki se redno
ponavljajo ali so predvidena za ponovitev v zadevnem obdobju, se ocenjena
vrednost naročila izračuna na podlagi: (a)
celotne dejanske vrednosti zaporednih naročil
iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu,
prilagojenem, če je to mogoče, da se upoštevajo spremembe
količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem
naročilu; (b)
celotne ocenjene vrednosti zaporednih naročil,
oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali v poslovnem letu, če je navedeno
obdobje daljše od 12 mesecev. 11.
Glede naročil blaga v zvezi z nakupom na
obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki se uporabi pri
izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi: (a)
pri naročilih za določeno obdobje, kadar
je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas
trajanja naročila ali, kadar je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna
vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo; (b)
pri naročilih za nedoločeno obdobje ali
naročilih, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova
mesečna vrednost, pomnožena z 48. 12.
Pri naročilih storitev je vrednost, ki se
uporabi kot podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila: (a)
za zavarovalniške storitve: višina premije in druge
oblike plačil; (b)
za bančne in druge finančne storitve: honorarji,
provizije, obresti in druge oblike plačil; (c)
za natečaje: honorarji, plačljive
provizije in druge oblike plačil. 13.
Podlaga za izračun ocenjene vrednosti
naročila pri naročilih storitev brez navedene celotne cene je: (a)
pri naročilih za določeno obdobje,
če to obdobje traja 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo
celotno trajanje; (b)
pri naročilih za nedoločeno obdobje ali
naročilih z obdobjem, daljšim od 48 mesecev: njihova mesečna
vrednost, pomnožena z 48. Člen 14
Revizija mejnih vrednosti 1.
Komisija od 30. junija 2014 dalje vsaki
dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz člena 12(a) in (b) ustrezajo
mejnim vrednostim iz sporazuma o vladnih naročilih ter jih, če je to
potrebno, popravi. Komisija v skladu z metodo za izračun iz
sporazuma o vladnih naročilih izračuna vrednost teh mejnih vrednosti
na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura glede na posebne pravice
črpanja (SDR), in sicer za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan
avgusta pred pregledom, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako
spremenjenih mejnih vrednosti se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih
tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz
sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja. 2.
Komisija od 1. januarja 2014 dalje vsaki
dve leti določi vrednosti mejnih vrednosti iz člena 12(a) in
(b), popravljenih v skladu z odstavkom 1 tega člena, v nacionalnih
valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji. Obenem Komisija določi vrednost mejnih
vrednosti iz člena 12(c) v nacionalnih valutah držav članic, ki
ne sodelujejo v monetarni uniji. V skladu z metodo za izračun iz sporazuma o
vladnih naročilih določitev teh vrednosti temelji na povprečnih
dnevnih vrednostih teh valut, ki ustrezajo mejni vrednosti, ki se za njih
uporablja in je izražena v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča
zadnji dan avgusta pred pregledom, z začetkom veljavnosti
1. januarja. 3.
Spremenjene mejne vrednosti iz odstavka 1 in
njihove vrednosti v nacionalnih valutah Komisija objavi v Uradnem listu
Evropske unije v začetku meseca novembra po njihovi spremembi. 4.
Komisijo se pooblasti za sprejetje delegiranih
aktov v skladu s členom 98, s katerimi prilagodi metodologijo iz
drugega pododstavka odstavka 1 vsem spremembam metodologije iz sporazuma o
vladnih naročilih za pregled mejnih vrednosti iz člena 12(a) in
(b) ter določitev mejnih vrednosti v nacionalnih valutah držav
članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, kot je navedeno v
odstavku 2 tega člena. Prav tako se jo pooblasti, da sprejme delegirane
akte v skladu s členom 98 za pregled mejnih vrednosti iz
člena 12(a) in (b), kadar je to potrebno. 5.
Kadar je potrebno popraviti mejne vrednosti iz
člena 12(a) in (b), zaradi časovnih omejitev pa ni mogoče
uporabiti postopka iz člena 98, se v takšnih nujnih primerih za
delegirane akte, sprejete v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 tega
člena, uporabi postopek iz člena 99. Oddelek 2
Izključena naročila in natečaji Pododdelek
1
Izključitve, ki veljajo za vse naročnike, in posebne
izključitve za vodni in energetski sektor Člen 15
Javna naročila, ki so oddana z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v
najem tretjim osebam 1.
Ta direktiva se ne uporablja za javna
naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem
tretjim osebam, če naročnik ne uživa nobenih posebnih ali
izključnih pravic v zvezi s prodajo ali najemom predmeta takih
naročil, hkrati pa ga drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod
enakimi pogoji kakor naročnik. 2.
Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na
njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh kategorijah proizvodov ali
dejavnosti, ki jih obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija
lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo
med te izjeme, kot informacijo redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije.
Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo
lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije. Člen 16
Javna naročila in natečaji, ki se oddajo ali organizirajo za druge
namene kot za opravljanje dejavnosti, ki je zajeta, ali za opravljanje take
dejavnosti v tretji državi 1.
Ta direktiva se ne uporablja za javna
naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje
svojih dejavnosti, kot so opisane v členih 5 do 11, ali za opravljanje
takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo
fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije, prav
tako pa se ne uporablja za natečaje, organizirane za te namene. 2.
Naročniki uradno obvestijo Komisijo ali, na
njegovo zahtevo, nacionalni nadzorni organ o vseh dejavnostih, ki jih
obravnavajo kot izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko v
informativne namene v Uradnem listu Evropske unije redno objavlja
sezname kategorij dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme. Pri tem
Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko
opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije. Člen 17
Obramba in varnost 1.
Za naročila, ki se oddajo, in natečaje,
ki se organizirajo na področjih obrambe in varnosti, se ta direktiva ne
uporablja za: (a)
naročila, za katera se uporablja Direktiva
2009/81/ES; (b)
naročila, za katera se
Direktiva 2009/81/ES ne uporablja v skladu s členi 8,
12 in 13 Direktive. 2.
Ta direktiva se ne uporablja za druga naročila
in projektne natečaje, ki niso navedeni v prvem odstavku, če v
postopku oddaje naročila iz člena 39(1) ni mogoče
zavarovati ključnih varnostnih interesov države članice. Člen 18
Naročila, ki se oddajo, in natečaji, ki se organizirajo, v skladu z
mednarodnimi pravili Ta direktiva se ne uporablja za naročila
ali projektne natečaje, ki jih mora naročnik oddati ali organizirati
v skladu s postopki naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te
direktive in ki jih določa: (a)
mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s
Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter
vključuje gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali
uporabi projekta s strani držav podpisnic; (b)
mednarodni sporazum, ki se nanaša na
nameščanje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali
tretji državi; (c)
poseben postopek mednarodne organizacije; (d)
pravila naročanja, ki jih je določila
mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija za
naročila ali projektne natečaje, ki jih ta organizacija ali
institucija v celoti financira; pri naročilih ali projektnih
natečajih, ki jih v precejšnjem obsegu sofinancira mednarodna organizacija
ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih
postopkih naročanja, ki so v skladu z določbami Pogodbe. O vseh sporazumih iz točke (a) prvega
pododstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za
javna naročila iz člena 100. Člen 19
Posebne izključitve pri naročilih storitev Ta direktiva se ne uporablja za naročila
storitev za: (a)
pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih
objektov in drugih nepremičnin ali zadevnih pravic s kakršnimi koli
finančnimi sredstvi; vendar se ta direktiva uporablja za naročila
finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo ob sklenitvi
pogodbe o nakupu ali najemu, pred tem ali po tem; (b)
storitve na področju arbitraže in sprave; (c)
finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo,
nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih
instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[39] in operacije, izvedene z
evropskim instrumentom za finančno stabilnost; (d)
pogodbe o zaposlitvi; (e)
javne storitve potniškega prevoza z železnico ali
podzemno železnico; (f)
oddajanje programov, ki se oddajo izdajateljem
televizijskega programa. Oddajanje programov iz točke (f)
prvega odstavka vključuje vse prenosne in distribucijske storitve prek
katere koli oblike elektronskega omrežja. Člen 20
Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za
preskrbo z električno energijo ali z gorivi za proizvodnjo energije Ta direktiva se ne uporablja: (a)
za naročila za nabavo vode, če jih oddajo
naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti v zvezi s pitno vodo iz
člena 7(1); (b)
za naročila, ki jih oddajo naročniki, ki
so sami dejavni v energetskem sektorju z opravljanjem dejavnosti iz
člena 5(1), člena 6(1) ali člena 11 za preskrbo
z: (i) energijo; (ii) gorivi za proizvodnjo energije. Pododdelek
2
Posebni odnosi (nadzorovani subjekti, sodelovanje, povezana podjetja in
skupna podjetja) Člen 21
Odnosi med javnimi organi 1.
Naročilo, ki ga javni organ naročnik odda
drugi pravni osebi, ne spada na področje uporabe te direktive, če so
izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (a)
javni organ naročnik obvladuje zadevno pravno
osebo podobno kot svoje službe; (b)
zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje
dejavnosti izvaja za javni organ naročnika, ki jo obvladuje, ali za druge
pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni organ naročnik; (c)
v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen. Šteje se, da javni organ naročnik obvladuje
pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega
pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne
odločitve odvisne pravne osebe. 2.
Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisni
subjekt, ki je javni organ naročnik, odda naročilo svojemu
obvladujočemu podjetju ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni
organ naročnik, če v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo,
zasebni sektor ni udeležen. 3.
Javni organ naročnik, ki ne obvladuje pravne
osebe v smislu odstavka 1, lahko kljub temu odda naročilo brez
uporabe te direktive pravni osebi, ki jo obvladuje skupaj z drugimi javnimi
organi naročniki, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a)
javni organi naročniki skupaj obvladujejo
zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe; (b)
zadevna pravna oseba najmanj 90 % svoje
dejavnosti izvaja za javne organe naročnike, ki jo obvladujejo, ali za
druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni organi naročniki; (c)
v odvisni pravni osebi zasebni sektor ni udeležen. Za namene točke (a) se šteje, da javni
organi naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni
naslednji kumulativni pogoji: (a)
organe odločanja odvisne pravne osebe
sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih organov naročnikov; (b)
ti javni organi naročniki lahko skupaj
odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne
pravne osebe; (c)
odvisna pravna oseba nima interesov, ki se
razlikujejo od interesov javnih organov, ki so ji podrejeni; (d)
odvisna pravna oseba nima drugih prihodkov, razen
povračila dejanskih stroškov iz javnih naročil z javnimi organi
naročniki. 4.
Za sporazum, sklenjen med dvema ali več
javnimi organi naročniki, se ne šteje, da je „naročilo gradenj, blaga
ali storitev“ v smislu točke 7 člena 2 te direktive,
če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (a)
sporazum vzpostavlja lojalno sodelovanje med
udeleženimi javnimi organi naročniki pri skupnem izvajanju nalog javnih
storitev, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti; (b)
sporazum se ureja samo ob upoštevanju vidikov
javnega interesa; (c)
udeleženi javni organi naročniki na odprtem
trgu ne ustvarijo več kot 10 % prihodka iz dejavnosti, ki so pomembne
za izvajanje sporazuma; (d)
sporazum ne vključuje finančnih nakazil
med udeleženimi javnimi organi naročniki, razen nakazil, ki ustrezajo
povračilu dejanskih stroškov gradenj, storitev ali blaga; (e)
v nobenem od vključenih javnih organov
naročnikov zasebni sektor ni udeležen. 5.
Odsotnost zasebne udeležbe iz odstavkov od 1 do 4
se preveri ob oddaji naročila ali sklenitvi sporazuma. Izključitve iz odstavkov od 1 do 4 se
prenehajo uporabljati takoj, ko se vključi oseba zasebnega sektorja, kar
povzroči, da je treba naročila odpreti konkurenci z rednimi postopki
javnega naročanja. Člen 22
Naročila, oddana povezanemu podjetju 1.
Za namene tega člena „povezano podjetje“
pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani
z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Sedme direktive Sveta
83/349/EGS[40]. 2.
V primeru, da za subjekte ta direktiva ne velja,
„povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje: (a)
v katerem lahko naročnik neposredno ali
posredno izvaja prevladujoč vpliv v smislu točke (5)
člena 2 in člena 4(1) te direktive; (b)
ki lahko izvaja prevladujoč vpliv na
naročnika; (c)
nad katerim, skupaj z naročnikom, ima
prevladujoči vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne
udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo. 3.
Ne glede na člen 21 in pod pogojem, da so
izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, se ta direktiva ne uporablja za
naročila, ki jih: (a)
naročnik odda povezanemu podjetju; ali (b)
skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več
naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu členov 5 do 11, odda
podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov. 4.
Odstavek 3 se uporabi: (a)
za naročila storitev pod pogojem, da vsaj
80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi s
storitvami na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja storitev podjetjem,
s katerimi je povezano; (b)
za naročila blaga pod pogojem, da vsaj
80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi z
blagom na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja blaga
podjetjem, s katerimi je povezano; (c)
za naročila gradbenih del pod pogojem, da vsaj
80 % skupnega povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi z
gradbenimi deli na splošno v prejšnjih treh letih izhaja iz zagotavljanja
gradbenih del podjetjem, s katerimi je povezano. 5.
Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka
opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo,
zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točke (a), (b) ali (c)
odstavka 4 verjeten, zlasti glede na poslovni načrt. Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje
zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se
zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta
povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj. Člen 23
Naročila, oddana skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega
podjetja Ne glede na člen 21 in pod pogojem,
da je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v
obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja
določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali njegov del
najmanj za enako obdobje, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki
jih: (a)
skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več
naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu členov 5
do 11, odda enemu od teh naročnikov; ali (b)
naročnik odda skupnemu podjetju, katerega del
je sam. Člen 24
Sporočanje informacij Naročniki sporočijo Komisiji ali, na
njegovo zahtevo, nacionalnemu nadzornemu organu naslednje informacije o uporabi
člena 22(2) in (3) ter člena 23: (a)
imena zadevnih podjetij ali skupnih podjetij; (b)
vrsto in vrednost zadevnih javnih naročil, (c)
dokazila, za katera Komisija ali nacionalni
nadzorni organ meni, da so potrebna, o tem, da je odnos med podjetjem ali
skupnim podjetjem, kateremu so naročila oddana, in naročnikom v
skladu z zahtevami iz člena 22 ali 23. Pododdelek 3
Posebni primeri Člen 25
Raziskovalne in razvojne storitve 1.
Ta direktiva se uporablja za naročila
raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV
od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali
73220000-0, če sta izpolnjena naslednja pogoja: (a)
koristi od njih ima izključno naročnik
pri upravljanju lastnih zadev, (b)
izvedeno storitev v celoti plača
naročnik. Ta direktiva se ne uporablja za naročila
raziskovalnih in razvojnih storitev z referenčnimi številkami CPV
od 73000000-2 do 73436000-7, razen 73200000-4, 73210000-7 ali
73220000-0, če kateri od pogojev iz točke (a) ali (b) prvega
pododstavka ni izpolnjen. 2.
Komisija je pooblaščena za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 98 za spremembo referenčnih
številk CPV iz odstavka 1, da izrazi spremembe nomenklature CPV, če
te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive. Člen 26
Naročila, za katera veljajo posebne ureditve 1.
Brez poseganja v člen 27 Republika Avstrija
in Zvezna republika Nemčija prek pogojev za pooblastila ali drugih
ustreznih ukrepov zagotovita, da vsak subjekt, ki je dejaven v sektorjih iz
odločb 2002/205/ES in 2004/73/ES: (a)
upošteva načela nediskriminatornosti in
konkurence na področju oddaje javnih naročil blaga, gradenj in
storitev, zlasti kar zadeva informacije, ki jih ta subjekt dá na voljo
gospodarskim subjektom v zvezi s svojimi nameni glede javnih naročil; (b)
Komisiji pod pogoji, opredeljenimi v Odločbi
Komisije 93/327/EGS[41],
sporočijo podatke o javnih naročilih, ki jih oddajo. 2.
Brez poseganja v člen 27 Združeno
kraljestvo prek pogojev za pooblastila ali drugih ustreznih ukrepov zagotovi,
da vsak subjekt, ki je dejaven v sektorjih iz Odločbe 97/367/EGS,
uporablja določbe iz odstavka 1(a) in (b) za naročila, oddana za
izvajanje navedenih dejavnosti na Severnem Irskem. 3.
Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za naročila,
oddana za namen raziskovanja nafte ali plina. Pododdelek 4
Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana postopkovna
pravila Člen 27
Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci 1.
Ta direktiva se ne uporablja za naročila,
katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 5 do 11,
če lahko država članica ali naročniki po uvedbi zahteve v skladu
s členom 28 dokažejo, da je v državi članici, v kateri se
dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih
dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za natečaje, ki so
organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju.
Taka ocena konkurence, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo
Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega
prava. 2.
Za namene odstavka 1 se odločitev, ali je
dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, sprejme na podlagi meril, ki so
v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe; te lahko vključujejo
lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali
storitev, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja
zadevnega blaga ali ponudnika zadevnih storitev. Upoštevni geografski trg, na podlagi katerega se
opravi ocena izpostavljenosti konkurenci, zajema območje, na katerem se
zadevna podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem
po njih, kjer so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od
sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej
drugačni. Pri tej oceni je treba upoštevati predvsem naravo in
značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir za vstop ali
preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim
območjem in sosednjimi območji ali precejšnje razlike v ceni. 3.
Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do
trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja zakonodajo
Unije, navedeno v Prilogi III. Če ni mogoče predpostavljati prostega
dostopa do danega trga na podlagi prvega pododstavka, je treba dokazati, da je
dostop do zadevnega trga dejansko in pravno prost. Člen 28
Postopek za določitev, ali se uporablja člen 27 1.
Kadar država članica ali naročnik,
če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v
skladu z merili iz člena 27(2) in (3) določena dejavnost
neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen,
lahko predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za
oddajanje naročil ali organizacijo projektnih natečajev za izvajanje
navedene dejavnosti. Zahtevam mora biti priloženo obrazloženo in
utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ, ki je
pristojen za zadevno dejavnost. V tem stališču so temeljito analizirani
pogoji za možno uporabo člena 27(1) za zadevno dejavnosti v skladu z
odstavkoma 2 in 3 zadevnega člena. Država članica ali zadevni naročnik
obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti vseh zakonih, predpisih,
upravnih določbah ali sporazumu o skladnosti s pogoji iz
člena 27(1). 2.
Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z
odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenim sklepom, sprejetim v
obdobjih iz odstavka 4 tega člena, ugotovi, ali je dejavnost iz
členov 5 do 11 neposredno izpostavljena konkurenci na podlagi meril
iz člena 27. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 100(2). Za naročila, katerih namen je omogočiti
opravljanje zadevne dejavnosti, in za projektne natečaje, ki so
organizirani za opravljanje take dejavnosti, ta direktiva več ne velja v
katerem koli od naslednjih primerov: (a)
Komisija je sprejela izvedbeni sklep iz prvega
pododstavka tega odstavka o uporabi člena 27(1) v obdobju iz
odstavka 3 tega člena; (b)
ni sprejela izvedbenega sklepa iz prvega
pododstavka tega odstavka v obdobju iz odstavka 3 tega člena. 3.
Izvedbeni sklepi iz odstavka 2 se sprejmejo v
naslednjih obdobjih: (a)
90 delovnih dni, kadar je na podlagi prvega pododstavka
člena 27(3) mogoče domnevati, da je dostop do zadevnega trga
prost; (b)
130 delovnih dni v drugih primerih, ki niso
navedeni v točki (a). Ti roki začnejo teči prvi delovni dan,
ki sledi datumu, na katerega Komisija prejme zahtevo iz odstavka 1, ali,
če so podatki, ki jih je treba predložiti skupaj z zahtevo, nepopolni,
naslednji delovni dan po prejemu popolnih podatkov. Obdobja, navedena v prvem pododstavku, lahko
Komisija podaljša s soglasjem države članice ali naročnika, ki je
vložil zahtevo. Komisija lahko zahteva od zadevne države
članice ali naročnika ali neodvisnega nacionalnega organa iz
odstavka 1 tega člena ali katerega koli drugega pristojnega
nacionalnega organa, vključno z nadzornim organom iz člena 93, naj
v ustreznem roku zagotovi vse potrebne informacije ali dopolni oziroma pojasni
podane informacije. V primeru prepoznega ali nepopolnega odgovora se obdobja iz
prvega pododstavka začasno odložijo za obdobje med iztekom roka,
določenega v zahtevku za posredovanje informacij, ter prejemom popolnih in
točnih podatkov. 4.
Kadar je neka dejavnost v dani državi članici
že predmet postopka na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, se nadaljnje zahteve v
zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članici pred potekom roka v zvezi s
prvo zahtevo ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve
zahteve. 5.
Komisija sprejme izvedbeni akt o podrobnih pravilih
za uporabo odstavkov 1 do 4. Navedeni izvedbeni akt vključuje vsaj: (a)
informativno objavo v Uradnem listu Evropske
unije datuma, na katerega obdobja, ki so določena v prvem pododstavku
odstavka 3, začnejo teči in potečejo, skupaj s podaljšanji
ali preložitvami teh obdobij, če te obstajajo, kakor je določeno v
odstavku 3 tega člena; (b)
objavo možne uporabe člena 27(1) v skladu
s točko b drugega pododstavka odstavka 2 tega člena; (c)
izvedbene določbe v zvezi z obliko, vsebino in
drugimi podrobnostmi zahtev v skladu z odstavkom 1 tega člena; (d)
pravila v zvezi z obdobji iz odstavka 3 tega
člena. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 100(2). POGLAVJE IV
Splošna načela Člen 29
Načela javnega naročanja Naročniki obravnavajo gospodarske
subjekte enako in nediskriminacijsko ter delujejo pregledno in sorazmerno. Javno naročilo ni zasnovano s ciljem, da
se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji
konkurenca. Člen 30
Gospodarski subjekti 1.
Gospodarski subjekti, ki v skladu z zakonodajo
države članice, v kateri imajo sedež, lahko izvajajo zadevno storitev, se
ne zavrnejo izključno zato, ker bi morali biti v skladu z zakonodajo
države članice, v kateri se odda naročilo, fizična ali pravna
oseba. Vendar se v primeru javnih naročil storitev
in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki
vključujejo dodatne storitve ali namestitvena ter inštalacijska dela,
lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo
imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo
zadevnega naročila. 2.
Skupine gospodarskih subjektov lahko oddajo ponudbe
ali se prijavijo kot kandidati. Naročniki takim skupinam za sodelovanje v
postopkih javnega naročanja ne postavljajo posebnih pogojev, ki ne veljajo
za kandidate, ki nastopajo posamično. Za predložitev ponudbe ali zahtevka
za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne
oblike. Naročniki lahko postavijo posebne pogoje za
primere, ko naročilo izvaja skupina, če te pogoje upravičujejo
objektivni razlogi in če so ti pogoji sorazmerni. Ti pogoji lahko od
skupine zahtevajo, da po oddaji naročila prevzame posebno pravno obliko,
če je ta sprememba nujna za ustrezno izvedbo naročila. Člen 31
Pridržana naročila Države članice lahko pridržijo pravico do
sodelovanja v postopkih naročanja za zaščitene delavnice in
gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje
invalidnih in prikrajšanih delavcev, ali določijo, da se taka
naročila izvedejo v okviru programov zaščitene zaposlitve, če je
več kot 30 % zaposlenih v navedenih delavnicah, gospodarskih
subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. V obvestilu o javnem razpisu se navede sklic
na ta člen. Člen 32
Zaupnost 1.
Naročniki lahko gospodarskim subjektom
naložijo zahteve, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih
naročniki dajo na voljo v postopku za oddajo javnega naročila,
vključno z informacijami, ki so na voljo v zvezi z delovanjem postopka
ugotavljanja usposobljenosti, ne glede na to, ali je slednje bilo predmet
obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, ki se je uporabilo
kot sredstvo za objavo javnega razpisa. 2.
Brez poseganja v obveznosti glede oglaševanja
oddanih naročil in v informacije, poslane kandidatom in ponudnikom iz
členov 64 in 69 te direktive, naročnik ne razkrije informacij, ki so
mu jih posredovali gospodarski subjekti in jih pri tem označili za zaupne,
vključno s tehničnimi in poslovnimi skrivnostmi ter zaupnimi vidiki
ponudb, razen kadar je drugače opredeljeno v tej direktivi ali nacionalni
zakonodaji v zvezi z dostopom do informacij. Člen 33
Pravila, ki se uporabljajo za komuniciranje 1.
Razen kadar je uporaba elektronskih sredstev
obvezna v skladu s členi 46, 47, 48, 49(4), 65(2) ali 67 te direktive,
lahko naročniki za vso komunikacijo in izmenjavo informacij izbirajo med
naslednjimi sredstvi komuniciranja: (a)
z elektronskimi sredstvi v skladu z
odstavki 3, 4 in 5; (b)
po pošti ali telefaksu; (c)
po telefonu v primerih in okoliščinah iz
odstavka 6; (d)
s kombinacijo navedenih načinov. Države članice lahko določijo obvezno
uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za druge situacije, ki niso
opredeljene v členu 46, 47, 48, 49(4), 65(2) ali 67 te direktive. 2.
Izbrana komunikacijska sredstva so splošno dostopna
in ne omejujejo gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka naročanja. Naročniki v vsej komunikaciji, izmenjavi in
shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti
ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje
pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo. 3.
Orodja, ki se uporabijo za elektronsko
komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti so nediskriminacijski,
splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske
tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati
dostopa do postopka naročanja. Tehnične podrobnosti in
značilnosti naprav za elektronsko sprejemanje, ki se štejejo za skladne s
prvim pododstavkom tega odstavka, so določene v Prilogi IV. Komisija je pooblaščena za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 98, da spremeni tehnične
podrobnosti in značilnosti iz Priloge IV zaradi tehničnega
razvoja ali upravnih razlogov. Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih
oblik ter postopkov in komunikacijskih standardov, zlasti pri čezmejnem
javnem naročanju, je Komisija v skladu s členom 98
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev obveznega
upoštevanja nekaterih tehničnih standardov, vsaj v zvezi z elektronsko
predložitvijo, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem
istovetnosti. 4.
Naročniki lahko, kadar je to potrebno,
zahtevajo uporabo orodij, ki niso splošno dostopna, pod pogojem, da ponudijo
tudi alternativne možnosti dostopa. Šteje se, da naročniki ponujajo ustrezno
alternativno možnost dostopa, kadar: (a)
do teh orodij ponujajo neomejen in popoln
neposreden dostop po elektronski poti od datuma objave obvestila v skladu s
Prilogo IX ali od datuma, na katerega je bilo poslano vabilo za potrditev
interesa. Besedilo sporočila ali vabila za potrditev interesa točno
določa spletni naslov, na katerem so ta orodja na voljo; (b)
zagotovijo, da ponudniki, ustanovljeni v državah
članicah, ki niso država članica naročnika, lahko sodelujejo v
postopku oddaje naročila prek začasnih žetonov, ki so brez dodatnih
stroškov na voljo na spletu; (c)
podpirajo alternativen kanal za elektronsko oddajo
ponudb. 5.
Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje
ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje veljajo
naslednja pravila: (a)
zainteresiranim stranem so na voljo informacije v
zvezi s tehničnimi zahtevami za elektronsko predložitev ponudb in prijav
za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim žigosanjem; (b)
naprave, metode za preverjanje istovetnosti in
elektronski podpisi so v skladu z zahtevami iz Priloge IV; (c)
naročniki opredelijo raven varnosti, ki se
zahteva za elektronska komunikacijska sredstva, ki se uporabljajo v
različnih fazah zadevnega postopka naročanja; navedena raven je
sorazmerna s povezanimi tveganji; (d)
če se zahtevajo napredni elektronski podpisi
iz Direktive 1999/93/ES[42],
naročniki, če je podpis veljaven, sprejmejo podpise, podprte s
kvalificiranim elektronskim potrdilom, z zanesljivega seznama iz Odločbe
Komisije 2009/767/ES[43],
oblikovane z napravo za varno tvorjenje podpisa ali brez nje, ob spoštovanju
naslednjih pogojev: (a)
vzpostaviti morajo zahtevano napredno obliko
podpisa na podlagi oblik, določenih v Sklepu Komisije 2011/130/EU[44], in sprejmejo potrebne ukrepe,
da bodo te oblike lahko tehnično obdelali; (b)
če je ponudba podpisana s kvalificiranim
potrdilom, ki je vključeno na zanesljivi seznam, ne smejo uporabiti
nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh
podpisov. 6.
Za pošiljanje prijav za sodelovanje se uporabljajo
naslednja pravila: (a)
prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo
naročil se lahko oddajo pisno ali po telefonu; v drugem primeru je treba
pred potekom roka za njihovo sprejetje poslati pisno potrdilo; (b)
naročniki lahko zahtevajo, da se morajo
prijave za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrditi po pošti ali po
elektronski poti, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Za namene točke (b) naročnik v
obvestilu, ki se uporabi za razglasitev javnega razpisa, ali v povabilu za
potrditev interesa navede zahtevo, da se prošnje za sodelovanje, poslane po
telefaksu, potrdijo po pošti ali po elektronski poti, in časovni rok za
pošiljanje take potrditve. 7.
Naročniki lahko za postopke javnega
naročanja uporabijo elektronsko obdelane podatke, da se preprečijo,
odkrijejo in popravijo napake, ki se lahko pojavijo v posameznih fazah razvoja
ustreznih instrumentov. Člen 34
Splošna obveza uporabe elektronskih sredstev za komuniciranje Države članice zagotovijo, da se
najpozneje dve leti po datumu iz člena 101(1) vsi postopki javnega
naročanja iz te direktive izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih
sredstev, zlasti z elektronsko predložitvijo, v skladu z zahtevami tega
člena. Ta obveznost se ne uporablja, če bi
uporaba elektronskih sredstev zahtevala posebna orodja ali oblike datotek, ki
niso splošno dostopni v vseh državah članicah v smislu odstavka 3. Naročniki,
ki za oddajo ponudb uporabijo druga komunikacijska sredstva, morajo v
dokumentaciji v zvezi z oddajo javnih naročil dokazati, da bi uporaba
elektronskih sredstev zaradi posebne narave informacij, ki jih je treba
izmenjati z gospodarskimi subjekti, zahtevala posebna orodja ali oblike
datotek, ki na splošno niso na voljo v vseh državah članicah. Šteje se, da imajo naročniki
upravičene razloge, da v postopku oddaje ne zahtevajo elektronskih
sredstev za komuniciranje, kadar: (a)
opis tehničnih specifikacij zaradi
specializirane narave javnega naročila ni mogoč z uporabo oblik datotek,
ki so na splošno podprte s splošno uporabljanimi aplikacijami; (b)
aplikacije, ki podpirajo oblike datoteke, ki so
primerne za opis tehničnih specifikacij, so zaščitene z avtorskimi
pravicami in ne morejo biti na voljo za prenos ali daljinski dostop s strani
naročnika; (c)
pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek,
primerne za opis tehničnih specifikacij, se uporabljajo oblike datotek, ki
jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali prenosljivo aplikacijo. Člen 35
Nomenklature 1.
Vsi sklici na nomenklature v zvezi z javnimi
naročili se izvedejo z „enotnim besednjakom javnih naročil (CPV)“ iz
Uredbe (ES) št. 2195/2002[45]. 2.
Komisija je pooblaščena za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 98, da prilagodi referenčne
številke iz prilog II in XVI, če je treba spremembe nomenklature CPV
izraziti v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe
področja uporabe te direktive. Člen 36
Navzkrižja interesov 1.
Države članice v zvezi z javnimi organi
naročniki v smislu točke 1 člena 2 določijo
pravila za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in takojšnje
odpravljanje navzkrižij interesov, ki izhajajo iz izvajanja postopkov
naročanja iz te direktive, vključno z zasnovo in pripravo postopka,
pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo naročil, izbiro kandidatov in
ponudnikov ter oddajo naročila, da se prepreči kakršno koli
izkrivljanje konkurence in se zagotovi enaka obravnava vseh ponudnikov. Pojem navzkrižje interesov zajema najmanj vse
situacije, ko imajo osebe iz odstavka 2 neposreden ali posreden osebni interes
pri izidu postopka naročanja, ki bi lahko vplival na nepristransko in
objektivno izvajanje njihovih nalog. Za namene tega člena „osebni interesi“
pomenijo kakršne koli družinske, čustvene, ekonomske, politične ali
druge skupne interese s kandidati ali ponudniki, vključno z navzkrižjem
poklicnih interesov. 2.
Pravila iz odstavka 1 veljajo za navzkrižje
interesov, ki vključujejo vsaj naslednje skupine oseb: (a)
člane osebja pri javnem organu naročniku,
izvajalce storitev javnega naročila ali člane osebja drugih
izvajalcev storitev, vključenih v izvajanje postopka javnega
naročanja; (b)
vodilno osebo pri javnem organu naročniku in
člane organov odločanja pri javnem organu naročniku, ki lahko,
čeprav niso nujno vključeni v vodenje postopka javnega
naročanja, vplivajo na izid navedenega postopka. 3.
Države članice zlasti zagotovijo, da: (a)
morajo člani osebja iz odstavka 2(a)
razkriti vsako navzkrižje interesov v zvezi s katerim koli kandidatom ali
ponudnikom takoj, ko so seznanjeni s takim navzkrižjem interesov, da lahko
javni organ naročnik sprejme ukrepe za njegovo odpravo, (b)
kandidati in ponudniki na začetku postopka za
oddajo javnega naročila predložijo izjavo o obstoju privilegiranih povezav
z osebami iz odstavka 2(b), ki lahko z navedenimi osebami ustvarijo
navzkrižje interesov; javni organ naročnik v posameznem poročilu iz
člena 94 navede, ali je kateri kandidat ali ponudnik predložil
izjavo. Javni organ naročnik pri navzkrižju interesov
sprejme ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi lahko vključujejo zavrnitev
zadevnega člana osebja za vključitev v zadevni postopek javnega
naročanja ali prerazporeditev nalog in odgovornosti članov osebja. Če
navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito odpraviti kako
drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz postopka. Če se ugotovijo privilegirane povezave, javni
organ naročnik o tem takoj obvesti nadzorni organ, imenovan v skladu s
členom 93, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nedovoljenega
vpliva na postopek oddaje naročila ter zagotovi enako obravnavo kandidatov
in ponudnikov. Kadar navzkrižja interesov ni mogoče učinkovito
odpraviti kako drugače, se zadevni kandidat ali ponudnik izključi iz
postopka. 4.
Vsi ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se
dokumentirajo v posameznih poročilih iz člena 94. Člen 37
Nezakonito ravnanje Kandidati morajo na začetku postopka
predložiti častno izjavo, da niso in ne bodo: (a)
nedovoljeno vplivali na postopek odločanja
naročnika ali pridobili zaupne informacije, ki bi jim lahko zagotovile
neupravičene prednosti v postopku naročanja; (b)
sklenili dogovorov z drugimi kandidati in ponudniki
s ciljem izkrivljati konkurenco, ali (c)
namerno predložili zavajajočih informacij, ki
bi lahko pomembno vplivale na odločitve o izključitvi, izboru ali
oddaji naročila. NASLOV II
PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA NAROČILA POGLAVJE I
Postopki Člen 38
Pogoji, povezani s Sporazumom o vladnih naročilih in drugimi mednarodnimi
sporazumi 1.
Naročniki v smislu člena 4(3)(a) v
okviru prilog III, IV in V ter splošnih pripomb k Dodatku 1 Evropske
unije k Sporazumu o vladnih naročilih ter drugih mednarodnih sporazumov,
ki zavezujejo Unijo, iz Priloge V k tej direktivi zagotovijo obravnavo
gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov podpisnic navedenih
sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih
subjektov Unije. Naročniki z uporabo te direktive za gospodarske subjekte
podpisnic navedenih sporazumov zagotovijo skladnost z navedenimi sporazumi. 2.
Komisija je v skladu s členom 98
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz Priloge V,
če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih sporazumov ali
spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov. Člen 39
Izbira postopkov 1.
Naročniki za oddajo naročil za blago,
gradnje ali storitve uporabljajo postopke, ki se uskladijo s to direktivo,
če je bilo, brez poseganja v člen 42, objavljeno obvestilo o
javnem razpisu v skladu s to direktivo. Države članice zagotovijo, da je
naročnikom omogočeno uporabiti odprte ali omejene postopke, ali
postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, kot je določeno v tej
direktivi. 2.
Za obvestilo o javnem razpisu se lahko uporabi eno
od naslednjih sredstev: (a)
s periodičnim informativnim obvestilom v
skladu s členom 61, kadar se naročilo odda prek omejenega
postopka ali postopka s pogajanji; (b)
z obvestilom o obstoju postopka ugotavljanja
usposobljenosti v skladu s členom 62, kadar se naročilo odda
prek omejenega postopka ali postopka s pogajanji ali inovacijskega partnerstva, (c)
z obvestilom o naročilu v skladu s
členom 63. V primeru iz točke (a) se nato gospodarske
subjekte, ki so izrazili svoj interes po objavi periodičnega
informativnega obvestila, pozove, naj v pisni obliki potrdijo svoj interes s
„povabilom za potrditev interesa“ v skladu s členom 68. 3.
Države članice lahko določijo, da lahko
naročniki postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa uporabijo
samo v posebnih primerih in okoliščinah, ki so izrecno navedeni v
členu 42. Člen 40
Odprti postopek 1.
V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani
gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi obvestila o javnem razpisu. Minimalni rok za sprejemanje ponudb je 40 dni
od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu. Ponudbi se priložijo zahtevane informacije za
ugotavljanje sposobnosti. 2.
Kadar so naročniki objavili periodično
informativno obvestilo, ki ni namenjeno objavi javnega razpisa, je v skladu z
drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena najkrajši časovni rok
za sprejemanje ponudb mogoče skrajšati na 20 dni, pod pogojem, da sta
izpolnjena oba izmed naslednjih pogojev: (a)
periodično informativno obvestilo vsebuje
poleg informacij, zahtevanih v oddelku I dela A Priloge VI, vse
informacije, zahtevane v oddelku II dela A Priloge VI, pod pogojem,
da so slednje informacije na voljo v času objave periodičnega
informativnega obvestila; (b)
v objavo je bilo poslano najmanj 45 dni in
največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o
naročilu. 3.
Če v nujnih primerih, ki jih naročniki
ustrezno utemeljijo, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka
odstavka 1, naročniki lahko določijo rok, ki ni krajši od 20 dni
od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu. 4.
Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za
sprejemanje ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1, če sprejme, da
se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s
členom 33(3), (4) in (5). Člen 41
Omejeni postopek 1.
Za sodelovanje v omejenih postopkih se lahko na
podlagi obvestila o javnem razpisu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da
predloži zahtevane informacije za ugotavljanje sposobnosti. Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje
se praviloma določi na najmanj 30 dni od datuma, na katerega je obvestilo
o naročilu ali povabilo za potrditev interesa poslano, in v nobenem
primeru ne sme biti krajši od 15 dni. 2.
Ponudbo lahko oddajo samo tisti gospodarski
subjekti, ki jih je k temu povabil naročnik po opravljeni oceni zahtevanih
informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 72(2) omejijo
število primernih kandidatov, ki se jih povabi k sodelovanju v postopku. Rok za sprejemanje ponudb se lahko določi na
podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati,
če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo
ponudb. Če ni mogoče doseči dogovora glede
roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v
nobenem primeru manj kot 10 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo
k oddaji ponudbe. Člen 42
Postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom 1.
Za sodelovanje v postopkih s pogajanji brez
predhodnega javnega razpisa se lahko na podlagi obvestila o javnem razpisu
prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži zahtevane informacije za
ugotavljanje usposobljenosti. Minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje
se praviloma določi na najmanj 30 dni od datuma, na katerega je obvestilo
o naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi
periodično informativno obvestilo, povabilo za potrditev interesa poslano,
in v nobenem primeru ne sme biti krajši od 15 dni. 2.
Pri pogajanjih lahko sodelujejo samo tisti
gospodarski subjekti, ki jih je k temu povabil naročnik po opravljeni
oceni zahtevanih informacij. Naročniki lahko v skladu s
členom 72(2) omejijo število primernih kandidatov, ki se jih povabi k
sodelovanju v postopku. Rok za sprejemanje ponudb se lahko določi na
podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati,
če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo
ponudb. Če ni mogoče doseči dogovora glede
roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki ne sme biti v
nobenem primeru manj kot 10 dni od datuma, na katerega je bilo poslano povabilo
k oddaji ponudbe. Člen 43
Partnerstvo za inovacije 1.
Države članice lahko določijo možnost, da
naročniki lahko uporabljajo inovacijska partnerstva, kot je določeno
v tej direktivi. Lahko se odločijo, da ne bodo prenesle inovacijskih
partnerstev v svojo nacionalno zakonodajo ali da bodo njihovo uporabo omejile
na nekatere vrste naročil. Pri inovacijskih partnerstvih lahko kateri koli
gospodarski subjekt predloži zahtevek za sodelovanje in se tako odzove na javni
razpis v skladu s točkama (b) in (c) člena 39(2) z namenom
ustanovitve strukturiranega partnerstva za razvijanje inovativnega izdelka,
storitve ali inovativnih gradbenih del ter nadaljnjo nabavo izdelanega blaga,
storitev ali gradbenih del, pod pogojem, da ustrezajo dogovorjenim ravnem in
stroškom. 2.
Partnerstvo se strukturira v zaporednih fazah, ki
upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij, če je
mogoče, vse do proizvodnje blaga ali izvajanja storitev. Določijo se
vmesni cilji, ki jih mora doseči partner, in plačilo v ustreznih
obrokih. Naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči
za prekinitev partnerstva in začne nov postopek javnega naročanja za
preostale faze, če je pridobil ustrezne pravice intelektualne lastnine. 3.
Naročilo se odda v skladu s pravili za
postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom iz člena 42. Naročniki pri izbiri kandidatov upoštevajo
zlasti merila glede zmogljivosti in izkušenj ponudnikov na področju
raziskav in razvoja ali pri razvijanju inovativnih rešitev. V skladu s
členom 72(2) lahko omejijo število ustreznih kandidatov, ki se jih
povabi k sodelovanju v postopku. Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj
je izpolniti potrebe, ki jih je določil naročnik in jih ni
mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le
gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih
informacij. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila
za oddajo naročila ekonomsko najugodnejšemu ponudniku v skladu s
členom 76(1)(a). 4.
Struktura partnerstva ter zlasti trajanje in
vrednost posameznih faz se določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti
predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti,
potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Vrednost in
trajanje naročila za nakup tako nastalega blaga, storitve ali gradnje
ostaneta v okviru ustreznih omejitev, ob upoštevanju potrebe po povračilu
stroškov, vključno s stroški, nastalimi med razvojem inovativne rešitve,
in zagotovitve ustreznega dobička. Naročniki ne uporabljajo partnerstev za
inovacije tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco. Člen 44
Uporaba postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa Naročniki lahko uporabijo postopek s
pogajanji brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih: (a)
kadar niso v odgovor na postopek s predhodnim
javnim razpisom prejeli nobene ponudbe ali ustrezne ponudbe ali prijave za
sodelovanje in pod pogojem, da se prvotni pogoji naročila bistveno ne
spremenijo; (b)
kadar ima javno naročilo samo raziskovalni, eksperimentalni,
študijski ali razvojni namen in njegov namen ni zagotavljanje dobička ali
vračilo stroškov raziskav in razvoja ter če oddaja takšnih
naročil ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih
naročil z natanko temi nameni; (c)
če je cilj javnega naročila ustvariti ali
pridobiti umetniško delo; (d)
če gradnjo, blago ali storitve lahko zagotovi
samo zadevni gospodarski subjekt zaradi naslednjih razlogov: (i) neobstoja konkurence zaradi
tehničnih razlogov; (ii) varstva patentov, avtorskih pravic ali
drugih pravic intelektualne lastnine; (iii) varstva drugih izključnih pravic. Ta izjema se uporablja samo, če ni ustrezne
alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica
umetnega omejevanja parametrov javnega naročila; (e)
ko je to nujno, če v skrajno nujnih primerih
zaradi višje sile ni mogoče spoštovati rokov za odprte postopke, omejene
postopke in postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Okoliščine,
s katerimi se utemelji skrajno nujen primer, nikakor ne smejo biti take, da bi
jih lahko pripisali naročniku; (f)
v primeru naročil blaga za dodatne dobave
blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo
običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega
obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja
prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne
tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne
tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; (g)
za nove gradnje ali storitve, ki predstavljajo
ponovitev podobnih gradbenih del ali storitev, zaupanih izvajalcu, ki mu je
isti naročnik že prej oddal naročilo, če so ta gradbena dela ali
storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo oddano prvo
naročilo v skladu s postopkom iz člena 39(1); (h)
za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnem trgu
ali drugih podobnih trgih, kot so izmenjave električne energije; (i)
za ugodne nakupe, ko je blago mogoče
zagotoviti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo
kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen; (j)
za nakupe blaga po posebno ugodnih pogojih od
dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, ali stečajnih
upraviteljev v postopku insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem
postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi; (k)
če se zadevno naročilo oddaja na podlagi
projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v
skladu z veljavnimi predpisi odda kandidatu ali enemu od kandidatov, izbranih
na tem natečaju; v drugem primeru so k sodelovanju v pogajanjih povabljeni
vsi izbrani kandidati. Za namene točke (a) se ponudba
obravnava kot neustrezna, če: (a)
je nepravilna ali nesprejemljiva in (b)
je popolnoma neustrezna za naročilo, ker ne
more izpolniti potreb naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z
oddajo naročila. Ponudbe se zlasti obravnavajo kot nepravilne,
če niso v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila ali
če so ponujene cene zaščitene pred običajnimi konkurenčnimi
pritiski. Ponudbe se zlasti obravnavajo kot nepravilne v
enem od naslednjih primerov: (a)
če so prispele prepozno; (b)
če so jih predložili ponudniki, ki nimajo
ustreznih sposobnosti; (c)
če njihova cena presega proračun
naročnika, kot je bil določen pred začetkom postopka javnega
naročanja; predhodna določitev proračuna mora biti pisno
dokumentirana; (d)
če je bilo ugotovljeno v skladu s
členom 79, da so neobičajno ugodne. Za namene točke (g) odstavka 1
tega člena se v osnovnem projektu navedejo obseg mogočih dodatnih
gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo. Naročniki že ob
povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt navedejo morebitno sprejetje tega
postopka, pri čemer upoštevajo celotne ocenjene stroške poznejših gradenj
ali storitev, če uporabljajo člena 12 in 13. POGLAVJE II
Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno naročanje Člen 45
Okvirni sporazumi 1.
Naročniki lahko sklepajo okvirne sporazume,
če uporabljajo postopke iz te direktive. Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali
več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega
predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se
oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, kjer je ustrezno,
predvidenimi količinami. Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih
let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom
okvirnega sporazuma. 2.
Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se
oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4. Ti postopki se lahko uporabijo samo med tistimi
naročniki, ki so bili v ta namen jasno navedeni v javnem razpisu, v
povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki
obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo
ponudb, in tistimi gospodarskimi subjekti, ki so prvotni podpisniki okvirnega
sporazuma. Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega
sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega
okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3. Naročniki ne uporabijo okvirnih sporazumov
neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo
konkurenco. 3.
Če se okvirni sporazum sklene z enim samim
gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi navedenega sporazuma oddajo
v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. V zvezi z oddajo teh naročil se
naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom,
stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo. 4.
Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim
gospodarskim subjektom, se lahko izvaja na enega od naslednjih dveh
načinov: (a)
na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma, brez
ponovnega odpiranja konkurence, če navedeni sporazum vsebuje vse
določbe glede zagotavljanja zadevnih gradenj, storitev in blaga ter
objektivne pogoje za izbiro gospodarskih subjektov, podpisnikov okvirnega
sporazuma, ki jih bodo izvedli; objektivni pogoji se navedejo v dokumentaciji v
zvezi z oddajo naročila; (b)
če okvirni sporazum ne vsebuje vseh pogojev,
ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev in blaga, s ponovnim odpiranjem
konkurence med gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki okvirnega sporazuma. 5.
Konkurenca iz odstavka (4)(b) temelji na
enakih pogojih, kot se uporabijo za oddajo okvirnega sporazuma, ter po potrebi
na natančneje opredeljenih pogojih in, če je ustrezno, drugih pogojih
iz specifikacij okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom: (a)
za vsako naročilo za oddajo se naročniki
v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti
naročilo; (b)
naročniki določijo rok, ki je dovolj
dolg, da ponudnikom omogoča oddajo ponudb za vsako posamezno
naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta
naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb; (c)
ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne
odprejo do izteka roka, določenega za odgovor; (d)
naročniki vsako naročilo oddajo ponudniku,
ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo iz specifikacij
okvirnega sporazuma. Člen 46
Dinamični nabavni sistemi 1.
Za običajne nakupe, katerih značilnosti,
ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnikov, lahko
uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem se
upravlja kot popolnoma elektronski postopek, ki je med celotnim obdobjem
veljavnosti na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila za izbor. 2.
Za oddajo naročil v skladu z dinamičnim
nabavnim sistemom naročniki spoštujejo pravila omejenega postopka. Do
sistema imajo dostop vsi kandidati, ki izpolnjujejo merila za izbor. Število
kandidatov, ki imajo dostop do sistema, ni omejeno v skladu s
členom 72(2). Vsa komunikacija v okviru dinamičnega nabavnega sistema
se izvaja izključno z elektronskimi sredstvi v skladu s
členom 33(2) do (6). 3.
Za namene oddajanja naročil v skladu z
dinamičnim nabavnim sistemom naročniki: (a)
objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da
se uporablja dinamični nabavni sistem; (b)
v specifikacijah navedejo vsaj vrsto in ocenjeno
količino načrtovanih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z
nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo in tehnično ureditvijo
ter specifikacijami za povezavo; (c)
dokler je sistem veljaven, nudijo neomejen in
popoln neposreden dostop do specifikacij ter do vseh dodatnih dokumentov v
skladu s členom 67. 4.
Naročniki med celotnim trajanjem
dinamičnega nabavnega sistema vsem gospodarskim subjektom omogočijo,
da zaprosijo za sodelovanje v sistemu v skladu s pogoji iz odstavka 2.
Naročniki končne ocene takih zahtev pripravijo v skladu z merili za
izbor v 10 delovnih dneh od njihovega prejema. Naročniki takoj, ko je to mogoče,
obvestijo gospodarski subjekt iz prvega pododstavka, če je bil
vključen v dinamični nabavni sistem ali ne. 5.
Naročniki vse usposobljene udeležence povabijo
k oddaji ponudbe za vsako posamezno javno naročilo v okviru
dinamičnega nabavnega sistema v skladu s členom 68. Naročilo oddajo ponudniku, ki je oddal
najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo, ki so določena v obvestilu o
naročilu za dinamični nabavni sistem, v povabilu za potrditev
interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju
postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb. Navedena
merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k
oddaji ponudbe. 6.
Naročniki čas trajanja dinamičnega
nabavnega sistema navedejo v javnem razpisu. O vsaki spremembi v zvezi s
trajanjem obvestijo Komisijo z naslednjimi standardnimi obrazci: (a)
če se trajanje spremeni, vendar se sistem ne
prekine, z obrazcem, ki je bil prvotno uporabljen za javni razpis za
dinamični nabavni sistem; (b)
če se sistem prekine, z obvestilom o oddaji
naročila iz člena 64. 7.
Zainteresiranim gospodarskim subjektom ali strankam
dinamičnega nabavnega sistema se ne zaračunajo nobeni stroški. Člen 47
Elektronske dražbe 1.
Naročniki lahko uporabljajo elektronske
dražbe, v katerih se ponujajo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove
vrednosti glede določenih sestavnih delov ponudb. Za ta namen naročniki uporabijo
ponavljajoči se elektronski postopek (elektronska dražba), do katerega
pride po začetni celoviti oceni ponudb, ki omogoča razvrščanje
ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. 2.
Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s
pogajanji po predhodnem javnem razpisu lahko naročniki določijo, da
se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je
mogoče natančno določiti specifikacije ponudbe. V enakih okoliščinah se lahko elektronska
dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega
sporazuma, kakor je določeno v točki (b) člena 45(4),
ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki se oddajo v
okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 46. 3.
Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih
meril: (a)
izključno na cenah, kadar se naročilo
odda ponudniku z najnižjo ceno; (b)
na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb,
navedenih v specifikacijah, kadar se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu
ponudniku. 4.
Naročniki, ki se odločijo za uporabo
elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o naročilu, v
povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni natečaj opravi v obliki
obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo
ponudb. Specifikacije vključujejo najmanj informacije iz Priloge VII. 5.
Pred začetkom postopka elektronske dražbe
naročniki opravijo celovito začetno ocenjevanje ponudb v skladu z
merilom ali merili za oddajo naročila in utežjo, ki jim je določena. Ponudba se šteje za sprejemljivo, če jo je
predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje, in je skladna s tehničnimi
specifikacijami. Vse ponudnike, ki so predložili sprejemljive
ponudbe, se hkrati z elektronskim sredstvom povabi, naj sodelujejo v
elektronski dražbi ter od določenega datuma in časa uporabljajo
povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v
več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva
delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil. 6.
Kadar se naročilo odda na podlagi ekonomsko
najugodnejše ponudbe, se povabilu doda rezultat celovitega ocenjevanja zadevne
ponudbe, opravljeno v skladu z utežmi iz prvega pododstavka
člena 76(5). V povabilu se navede tudi matematična
formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih
sprememb uvrstitev na podlagi ponujenih novih cen in/ali novih vrednosti.
Navedena formula vključuje uteži za vsa merila, določena za izbiro
ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za
objavo javnega razpisa, ali specifikacij. Vendar se v ta namen vsi razponi
predhodno zmanjšajo na določeno vrednost. Če so dovoljene variantne ponudbe, se za
vsako variantno ponudbo določi posebna formula. 7.
Naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe brez
odlašanja sporočijo vsem ponudnikom zadostne informacije, da lahko kadar
koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočijo lahko tudi druge
informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi, če je to
navedeno v specifikacijah. Poleg tega lahko v vsakem trenutku objavijo
število udeležencev v zadevni fazi dražbe. Vendar pa med nobeno fazo
elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov. 8.
Naročniki zaključijo elektronsko dražbo
na enega ali več od naslednjih načinov: (a)
na predhodno določen datum in ob predhodno
določenem času; (b)
ko ne prejemajo več novih cen ali novih
vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če so
predhodno določili čas, ki mora preteči po prejemu zadnje
ponudbe, preden končajo elektronsko dražbo; (c)
ko se izvede prvotno navedeno število faz v dražbi. Kadar se naročniki odločijo, da
zaključijo elektronsko dražbo v skladu s točko (c) in po potrebi
v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b), se v povabilu za udeležbo v
dražbi navede urnik za vsako fazo dražbe. 9.
Po zaključku elektronske dražbe naročniki
oddajo naročilo v skladu s členom 76 na podlagi rezultatov
elektronske dražbe. Člen 48
Elektronski katalogi 1.
Kadar naročniki zahtevajo uporabo elektronskih
komunikacijskih sredstev v skladu s členom 33, lahko zahtevajo, da se
ponudbe oddajo v obliki elektronskega kataloga. Države članice lahko določijo obvezno
uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil. Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega
kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo. 2.
Elektronske kataloge oblikujejo kandidati ali
ponudniki z namenom udeležbe v posameznem postopku za oddajo javnega
naročila v skladu s tehničnimi specifikacijami in obliko, ki jih
določi naročnik. Poleg tega so elektronski katalogi skladni z
zahtevami za elektronska komunikacijska sredstva in vsemi dodatnimi zahtevami,
ki jih določi naročnik v skladu s členom 33. 3.
Kadar se oddaja ponudb v obliki elektronskih
katalogov dovoli ali zahteva, naročnik: (a)
to navede v obvestilu o naročilu, v povabilu
za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o
obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo ponudb ali
na pogajanja; (b)
v specifikacijah navedejo vse potrebne informacije
v skladu s členom 33(5) v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko
opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo za
katalog. 4.
Kadar je bil okvirni sporazum sklenjen z več
kot enim gospodarskim subjektom po oddaji ponudb v obliki elektronskih
katalogov, lahko naročniki določijo, da poteka ponovno odprtje natečaja
za posamezna naročila na podlagi posodobljenih katalogov. V takem primeru
naročniki uporabijo eno od naslednjih alternativnih metod: (a)
povabijo ponudnike k ponovni predložitvi
elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam za določeno zadevno
naročilo; (b)
obvestijo ponudnike, da nameravajo iz že
predloženih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb,
prilagojenih zahtevam za določeno zadevno naročilo (v nadaljnjem
besedilu: selektivni izbor), če je bila uporaba tega postopka objavljena v
dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila za okvirni sporazum. 5.
Kadar naročniki ponovno odprejo natečaj
za posamezna naročila v skladu s točko (b) odstavka 4,
navedejo datum in čas, ko načrtujejo zbrati informacije, ki so
potrebne za oblikovanje ponudb, prilagojenih zahtevam zadevnega posameznega
naročila, in dajo ponudnikom možnost zavrnitve takega zbiranja informacij.
Naročniki zagotovijo, da je med obvestilom in
dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa. Pred oddajo naročila naročniki zbrane
informacije predložijo zadevnemu ponudniku, tako da mu dajo možnost, da
izpodbija ali potrdi točnost tako oblikovane ponudbe. 6.
Naročniki lahko naročila oddajo na
podlagi dinamičnega nabavnega sistema s pomočjo selektivnega izbora,
če je zahtevku za udeležbo v dinamičnem nabavnem sistemu priložen
elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in obliko, ki
jih je določil naročnik. Ta katalog kandidati naknadno dopolnijo, ko
so obveščeni o nameri naročnika, da ponudbe oblikuje z uporabo
selektivnega izbora. Postopek selektivnega izbora se izvede v skladu s
točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5. Člen 49
Centralizirane nabavne dejavnosti in centralni nabavni organi 1.
Naročniki lahko kupijo gradbena dela, blago
in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali prek njega. 2.
Države članice zagotovijo možnost, da
naročniki lahko dostopajo do centraliziranih nabavnih dejavnosti, ki jih
ponujajo centralni nabavni organi s sedežem v drugi državi članici. 3.
Naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s
to Direktivo, kadar nabavo izvede z uporabo centraliziranih nabavnih
dejavnosti, če zadevne postopke za oddajo javnih naročil in njihovo
izvajanje v vseh njihovih fazah od objave javnega razpisa do konca izvajanja
posledične pogodbe ali pogodb upravlja izključno centralni organ za
oddajo javnih naročil. Vendar je, kadar določene faze postopka za
oddajo javnega naročila ali izvajanja posledičnih pogodb vodi zadevni
naročnik, naročnik še naprej odgovoren za izpolnjevanje obveznosti v
skladu s to direktivo za vse faze, ki jih upravlja. 4.
Vsi postopki naročanja, ki jih izvaja
centralni nabavni organ, se izvajajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi
v skladu z zahtevami iz člena 33. 5.
Naročniki lahko, brez uporabe postopkov iz te
direktive, izberejo centralni nabavni organ za izvajanje centraliziranih
nabavnih dejavnosti, vključno tedaj, ko centralni nabavni organ za to
prejme plačilo. 6.
Centralni nabavni organi zagotovijo tudi
dokumentiranje vseh transakcij, izvršenih tekom izvajanja naročil,
okvirnih sporazumov ali dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih sklenejo med
opravljanjem svojih centraliziranih nabavnih dejavnosti. Člen 50
Pomožne nabavne dejavnosti Izvajalci pomožnih nabavnih dejavnosti se izberejo
v skladu s postopki za oddajo naročila iz te direktive. Člen 51
Priložnostno skupno naročanje 1.
En ali več naročnikov se lahko dogovorijo
za skupno izvedbo posameznih javnih naročil. 2.
Kadar en sam naročnik upravlja zadevne
postopke za oddajo javnih naročil v vseh njihovih fazah od objave javnega
razpisa do konca izvajanja posledične pogodbe ali pogodb, je
izključno ta naročnik odgovoren za izpolnjevanje obveznosti v skladu
s to direktivo. Vendar je, kadar določene faze postopka za
oddajo javnega naročila in izvajanje posledičnih pogodb upravlja
več udeleženih naročnikov, vsak od njih še naprej odgovoren za
izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to direktivo za vse faze, ki jih
upravlja. Člen 52
Skupno javno naročilo med naročniki iz različnih držav
članic 1.
Brez poseganja v pododdelek 2 oddelka 2
poglavja III naslova I: Posebni odnosi lahko naročniki iz
različnih držav članic skupaj oddajo naročila z uporabo enega od
načinov, opisanih v tem členu. 2.
Več naročnikov lahko kupi gradbena dela,
blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa, ki se nahaja v drugi
državi članici, ali prek njega. V navedenem primeru se postopek
naročanja izvede v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v
kateri ima sedež centralni nabavni organ. 3.
Več naročnikov iz različnih držav
članic lahko skupaj odda naročilo. V tem primeru sodelujoči
naročniki sklenejo dogovor, ki določa: (a)
katere nacionalne določbe se uporabljajo za
postopek oddaje javnega naročila; (b)
notranjo organizacijo postopka javnega
naročanja, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo odgovornosti,
distribucijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo
naročil. Pri določanju nacionalnega prava, ki se
uporablja, v skladu s točko (a) lahko naročniki izberejo
nacionalne določbe katere koli države članice, v kateri se nahaja
vsaj en od sodelujočih naročnikov. 4.
Kadar je več naročnikov iz različnih
držav članic ustanovilo skupni pravni subjekt, vključno z evropskimi
združenji za teritorialno sodelovanje v skladu z Uredbo (ES)
št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[46] ali drugimi subjekti,
ustanovljenimi v skladu s pravom Unije, se sodelujoči naročniki s
sklepom pristojnega organa skupnega pravnega subjekta dogovorijo o nacionalnih
pravilih za oddajo javnih naročil, ki se uporabljajo, ene od naslednjih
držav članic: (a)
nacionalni predpisi države članice, v kateri
ima skupna pravna oseba svoj sedež; (b)
nacionalni predpisi države članice, v kateri
skupna pravna oseba izvaja svoje dejavnosti. Ta sporazum se lahko uporablja za nedoločen
čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupne pravne
osebe, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje,
določene vrste naročil ali eno ali več oddaj posameznih
naročil. 5.
Če sporazum o določitvi zakonodaje, ki se
uporablja za javno naročilo, ne obstaja, se nacionalna zakonodaja, ki
ureja oddajo naročila, določi v skladu z naslednjimi pravili: (a)
kadar postopek v imenu drugih vodi ali upravlja
eden od sodelujočih naročnikov, se uporabljajo nacionalne
določbe države članice naročnika; (b)
kadar postopka v imenu drugih ne vodi ali ne
upravlja eden od sodelujočih naročnikov in (i) zadeva naročilo gradbenega dela,
uporabijo naročniki nacionalne določbe države članice, v kateri
se nahaja večina gradbenih del; (ii) zadeva naročilo storitve ali
naročilo blaga, uporabijo naročniki nacionalne določbe države
članice, v kateri se zagotavlja večina storitev ali blaga; (c)
kadar ni mogoče določiti nacionalnega
prava, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b), uporabijo
naročniki nacionalne določbe države članice naročnika, ki
nosi največji delež stroškov. 6.
Če ne obstaja sporazum o določitvi
zakonodaje v zvezi z javnim naročanjem, ki se uporablja, v skladu z
odstavkom 4, se nacionalna zakonodaja, ki ureja postopke javnega
naročanja, ki jih izvajajo skupne pravne osebe, ki jih ustanovi več
naročnikov iz različnih držav članic, določi v skladu z
naslednjimi pravili: (a)
če postopek izvaja ali vodi pristojni organ
skupne pravne osebe, se uporabljajo nacionalni predpisi države članice, v
kateri ima pravna oseba sedež; (b)
če postopek izvaja ali vodi član pravne
osebe v imenu navedene pravne osebe, se uporabljajo pravila iz
točk (a) in (b) odstavka 5; (c)
če ni mogoče določiti nacionalne
zakonodaje, ki se uporablja, v skladu s točko (a) ali (b)
odstavka 5, naročniki uporabljajo nacionalne predpise države
članice, v kateri ima pravna oseba sedež. 7.
Eden ali več naročnikov lahko odda
posamezna naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil
naročnik, ki se nahaja v drugi državi članici, ali je bil sklenjen
skupaj s tem naročnikom, če okvirni sporazum vsebuje posebne
določbe, ki zadevnemu naročniku ali naročnikom omogočajo
oddajo posameznih naročil. 8.
Odločitve o oddaji naročil v
čezmejnem postopku za oddajo javnih naročil so predmet običajnih
mehanizmov ponovnega pregleda, določenih v nacionalnem pravu, ki se
uporablja. 9.
Za zagotovitev učinkovitega delovanja
revizijskih postopkov države članice zagotovijo, da se sklepi revizijskih
organov v smislu Direktive Sveta 92/13/EGS[47] iz drugih držav članic v
celoti izvršijo v njihovem notranjem pravnem redu, če take odločitve
vključujejo naročnike s sedežem na njihovem ozemlju, ki sodelujejo v
zadevnem čezmejnem postopku javnega naročanja. POGLAVJE III
Izvedba postopka Oddelek 1 Priprava Člen 53
Predhodno preverjanje trga 1.
Pred začetkom postopka za oddajo javnega
naročila lahko naročniki opravijo posvetovanja o trgu, da ocenijo
strukturo, sposobnost in zmogljivost trga ter gospodarske subjekte obvestijo o
svojih načrtih in zahtevah glede javnih naročil. S tem namenom lahko naročniki poiščejo
ali sprejmejo nasvet upravnih podpornih služb ali tretjih oseb ali tržnih
udeležencev, če tak nasvet nima učinka oviranja konkurence ter
njegova posledica ni kršenje načel nediskriminacije in preglednosti. 2.
Kadar je kandidat ali ponudnik ali podjetje,
povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku ali bilo kako
drugače vključeno v pripravo postopka za oddajo javnega
naročila, sprejme naročnik ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se
zaradi udeležbe zadevnega kandidata ali ponudnika konkurenca ne izkrivlja. Taki ukrepi vključujejo sporočanje vseh
zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata
ali ponudnika pri pripravi postopka za oddajo naročila, drugim kandidatom
in ponudnikom ter določitev primernih rokov za sprejemanje ponudb. Zadevni
kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni drugih načinov
za zagotovitev, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake
obravnave. Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma
ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi
postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Sprejete ukrepe
se dokumentira v ločenem poročilu, zahtevanem v členu 94. Člen 54
Tehnične specifikacije 1.
Tehnične specifikacije iz točke 1
Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. V
njih so opredeljene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na
poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali
storitev ali katere koli druge faze v njihovem življenjskem ciklu, kot je
navedeno v točki (22) člena 2. V tehničnih specifikacijah je določeno
tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine. Za vsa javna naročila, katerih predmet je
namenjen uporabi oseb, bodisi splošne javnosti ali osebja naročnika, se te
tehnične specifikacije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pripravijo
tako, da upoštevajo merila glede dostopnosti za invalidne osebe ali zasnovo za
vse uporabnike. Kadar so obvezni standardi dostopnosti sprejeti z
zakonodajnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila
dostopnosti, določijo s sklicevanjem nanj. 2.
Tehnične specifikacije zagotavljajo
enakopraven dostop vseh gospodarskih subjektov do postopka javnega
naročanja in ne ustvarjajo neupravičenih ovir za odpiranje javnih
naročil konkurenci. 3.
Brez poseganja v obvezujoče nacionalne
tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Unije, se tehnične
specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov: (a) v smislu izvedbe ali funkcionalnih
zahtev, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri
dovolj natančni, da ponudnikom omogočajo opredeliti predmet
naročila in da naročnikom omogočijo oddajo naročila; (b) s sklicevanjem na tehnične
specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so
prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne
tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične
referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za
standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna
tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z
načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradbenih del ter uporabo blaga;
pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“; (c) v smislu izvedbenih ali funkcionalnih
zahtev iz točke (a), s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz
točke (b) kot načina za predpostavko o skladnosti s takimi
izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami; (d) s sklicevanjem na tehnične
specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s
sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz točke (a) za
druge značilnosti. 4.
Če tega ne opravičuje predmet
naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko
ali vir ali na določen postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali
posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost
nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni.
Tako sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj
natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z
odstavkom 3. Pri takem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“. 5.
Če naročnik uporabi možnost sklicevanja
na specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne zavrne ponudbe z
obrazložitvijo, da gradbena dela, dobave in storitve, ki so ponujeni, ne
izpolnjujejo specifikacij, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi
s katerimi koli ustreznimi sredstvi, vključno z načini dokazovanja iz
člena 56, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enakovreden
način izpolnjujejo zahteve, opredeljene s tehničnimi specifikacijami. 6.
Če naročnik izkoristi možnost iz
točke (a) odstavka 3, da tehnične specifikacije opredeli z
izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami, ne sme zavrniti ponudbe za blago,
storitve ali gradbena dela, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema
evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično
specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim
sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se
te specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih je
določil. Ponudnik v svoji ponudbi s kakršnimi koli
ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz člena 56, dokaže, da
blago, storitev ali gradbeno delo, ki je skladno s standardom, izpolnjuje
izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika. Člen 55
Oznake 1.
Kadar naročniki določijo okoljske,
socialne ali druge značilnosti gradbenega dela, storitve ali blaga v
smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz točke (a)
odstavka 3 člena 54, lahko zahtevajo, da ta gradbena dela, blago
ali storitve nosijo posebno oznako, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
zahteve v zvezi z oznako zadevajo izključno
značilnosti, ki so povezane s predmetom naročila in so primerne za
opredelitev značilnosti gradbenih del, blaga ali storitev, ki so predmet
naročila; (b)
so zahteve za oznako pripravljene na podlagi
znanstvenih informacij ali temeljijo na drugih objektivno preverljivih in
nediskriminacijskih merilih; (c)
oznake se določi z odprtim in preglednim
postopkom, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno
z vladnimi organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljskimi
organizacijami, (d)
so oznake na voljo vsem zainteresiranim stranem; (e)
merila za oznako določi tretja oseba,
neodvisna od gospodarskega subjekta, ki zahteva dodelitev oznake. Naročniki, ki zahtevajo določeno oznako,
sprejmejo vse enakovredne oznake, ki izpolnjujejo zahteve oznake, ki so jo
navedli naročniki. Za proizvode brez oznake naročniki sprejmejo tudi
tehnično dokumentacijo proizvajalca ali druga primerna dokazila. 2.
Kadar oznaka izpolnjuje pogoje iz
točk (b), (c) , (d) in (e) odstavka 1,
vendar določa tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila,
lahko naročniki uporabijo tiste od podrobnih specifikacij zadevne oznake
ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so
ustrezni za opredelitev značilnosti tega predmeta. Člen 56
Poročila o preizkusih, potrdila in drugi načini dokazovanja 1.
Naročniki lahko od gospodarskih subjektov
zahtevajo predložitev poročila o preizkusih s strani priznanega organa ali
potrdilo, ki ga je izdal tak organ, kot način dokazovanja skladnosti s
tehničnimi specifikacijami. Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil,
ki so jih pripravili priznani organi, o skladnosti z določeno
tehnično specifikacijo, naročniki sprejmejo tudi potrdila s strani
drugih enakovrednih priznanih organov. 2.
Naročniki sprejmejo druge ustrezne načine
dokazovanja, ki so drugačni od tistih iz odstavka 1, na primer
tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt
nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preizkusih, kot so navedena v
odstavku 1, ali nobene možnosti, da jih pridobi v ustreznem časovnem
roku. 3.
„Priznani organi“ v smislu odstavka 1 tega
člena so laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter vsi certifikacijski
in inšpekcijski organi, akreditirani v skladu z Uredbo (ES)
št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[48]. 4.
Države članice dajo drugim državam
članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili
in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 54(6),
členom 55 ter odstavki 1, 2 in 3 tega člena, da se dokaže
skladnost s tehničnimi zahtevami. Pristojni organi države članice
sedeža zagotovijo te informacije v skladu s členom 96. Člen 57
Sporočanje tehničnih specifikacij 1.
Naročniki dajo gospodarskim subjektom, ki se
zanimajo za pridobitev naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične
specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih naročilih blaga, gradbenih
del ali storitve, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti
v javnih naročilih, za katere se javni razpis opravi s periodičnim
informativnim obvestilom. Te specifikacije so na voljo prek elektronskih
sredstev, dostop do njih pa je neomejen, celovit, neposreden in
brezplačen. 2.
Če te tehnične specifikacije temeljijo na
dokumentaciji, ki je zainteresiranim gospodarskim subjektom na voljo prek
elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, celovit, neposreden in
brezplačen, zadostuje sklic na to dokumentacijo. Člen 58
Variantne ponudbe 1.
Naročniki lahko upoštevajo variantne ponudbe,
ki jih odda ponudnik in izpolnjujejo minimalne zahteve, ki so jih določili
naročniki. Naročniki v specifikacijah navedejo, ali
dovoljujejo variantne ponudbe ali ne in če jih, navedejo minimalne
zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah ter morebitne posebne
zahteve za njihovo predložitev. Kadar se variantne ponudbe dovolijo, naročniki
zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo ustrezno uporabijo za
variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za združljive
ponudbe, ki niso variantne ponudbe. 2.
V postopkih za oddajo naročila za blago ali
storitev naročniki, ki so predložitev variantnih ponudb dovolili,
variantne ponudbe ne zavrnejo izključno z obrazložitvijo, da bi, če
bi bila uspešna, pripeljala bodisi do naročila storitve namesto
naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve. Člen 59
Razdelitev naročil na sklope 1.
Naročila se lahko razdelijo v homogene ali
heterogene sklope. Uporablja se člen 13(7). Naročniki v obvestilu o naročilu, v
povabilu za potrditev interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki
obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, v povabilu za oddajo
ponudb ali na pogajanja navedejo, če so ponudbe omejene izključno na
enega ali na več sklopov. 2.
Naročniki lahko, tudi če je bila navedena
možnost oddajanja ponudbe za vse sklope, omejijo število sklopov, ki se lahko oddajo
ponudniku, če je največje število navedeno v obvestilu o
naročilu ali v povabilu za potrditev interesa. Naročniki
določijo in v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedejo cilj
ter nediskriminatorna merila ali pravila za oddajo različnih sklopov,
če bi bila posledica uporabe izbranih meril za oddajo, da se enemu
ponudniku odda več sklopov od največjega števila. 3.
Naročniki lahko, kadar se lahko enemu
ponudniku odda več kot en sklop, odločijo, da bodo oddali eno
naročilo za sklop oziroma eno naročilo ali več naročil, ki
zajemajo več sklopov ali vse sklope. Naročniki v razpisni dokumentaciji za javno
naročilo navedejo, ali si pridržujejo pravico do take možnosti in, če
si jo, katere sklope se lahko razvrsti skupaj v okvir enega naročila. Naročniki najprej določijo ponudbe, ki
najbolje izpolnjujejo merila za oddajo, določena v skladu s
členom 76, za vsak posamezen sklop. Ponudniku, ki ni uvrščen na
prvo mesto v zvezi z vsemi posameznimi sklopi, ki jih pokriva naročilo,
lahko oddajo naročilo za več kot en sklop, če so merila za
oddajo, določena v skladu s členom 76, bolje izpolnjena glede na
vse sklope, ki jih zadevno naročilo pokriva. Naročniki navedejo
metode, ki jih nameravajo uporabiti za to primerjavo, v razpisni dokumentaciji
za oddajo javnega naročila. Take metode so pregledne, objektivne in
nediskriminacijske. 4.
Naročniki lahko zahtevajo, da se vsi izvajalci
usklajujejo pod vodstvom gospodarskega subjekta, ki mu je bil oddan sklop, ki
vključuje usklajevanje celotnega projekta, ali njegovi ustrezni deli. Člen 60
Določanje rokov 1.
Naročniki pri določanju rokov za prijave
za sodelovanje ali sprejemanje ponudb upoštevajo zlasti zapletenost
naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v
minimalne roke, določene v členih od 39 do 44. 2.
Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po
obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k razpisni dokumentaciji
na kraju samem, se roki za sprejemanje ponudb podaljšajo, tako da se lahko vsi
zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za
pripravo ponudb. Oddelek 2
Objavljanje in preglednost Člen 61
Periodična informativna obvestila 1.
Naročniki lahko objavijo svoje namere glede
načrtovanih javnih naročil z objavo periodičnega informativnega
obvestila takoj po začetku proračunskega leta, ko je to mogoče.
Ta obvestila vključujejo informacije iz oddelka I dela A
Priloge VI. Objavi jih bodisi Komisija bodisi naročniki na svojih
profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge IX. Če
naročniki objavijo obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o
objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca v skladu s
točko 3 Priloge IX. 2.
Kadar se javni razpis opravi v obliki
periodičnega informativnega obvestila v zvezi z omejenimi postopki in
postopki s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, obvestilo izpolnjuje
naslednje zahteve: (a)
obvestilo se izrecno sklicuje na blago, gradnje ali
storitve, ki bodo predmet naročila, ki se oddaja; (b)
v obvestilu je navedeno, da bo naročilo oddano
po omejenem postopku ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave javnega
razpisa, vsi zainteresirani gospodarski subjekti pa so povabljeni, da pisno
izrazijo svoj interes; (c)
poleg informacij, določenih v oddelku I
dela A Priloge VI, vsebuje informacije, določene v
oddelku II dela A Priloge VI; (d)
obvestilo je bilo objavljeno največ
12 mesecev pred datumom, na katerega se pošlje povabilo za potrditev
interesa. Člen 62
Obvestila o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti Če se naročniki odločijo za
uporabo postopka ugotavljanja usposobljenosti v skladu s členom 71, o
postopku ugotavljanja usposobljenosti sestavijo obvestilo v skladu s
Prilogo X, v katerem navedejo namen postopka ugotavljanja usposobljenosti
in kako je mogoče dostopati do pravil v zvezi z njegovim delovanjem.
Če postopek traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti
vsako leto. Če postopek traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo. Člen 63
Obvestila o naročilu Obvestila o naročilu se lahko uporabijo
kot sredstvo za objavo javnega razpisa za vse postopke. Vključujejo informacije,
določene v ustreznem delu Priloge XI, in se objavijo v skladu s
členom 65. Člen 64
Obvestila o oddaji naročila 1.
Naročniki v dveh mesecih po oddaji
naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji
naročila o rezultatih postopka za oddajo javnega naročila. Tako obvestilo vsebuje informacije, določene
v Prilogi XII, in se objavi v skladu s členom 65. 2.
Če je bil javni razpis za zadevno
naročilo objavljen v obliki periodičnega informativnega obvestila in
naročnik v 12 mesecih, zajetih v periodičnem informativnem
obvestilu, ne namerava oddati drugih naročil, je treba to posebej navesti
v obvestilu o oddaji naročila. Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s
členom 45, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih
postopka javnega naročanja za vsako oddajo naročila na podlagi tega
sporazuma. Naročniki pošljejo obvestilo o oddaji
naročila v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila na podlagi
dinamičnega nabavnega sistema. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi
zbirno vsako četrtletje. V tem primeru naročniki pošljejo vsa zbrana
obvestila v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja. 3.
Podatki, predloženi v skladu s Prilogo XII in
namenjeni za objavo, se objavijo v skladu s Prilogo IX. Nekatere
informacije o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se ne
objavijo javno, kadar bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila
sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi posegala v zakonite poslovne
interese določenih javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov,
vključno z interesi gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo
oddano, ali bi lahko posegala v pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. V primeru naročil raziskovalnih in razvojnih
storitev („storitve R&R“), se informacije o vrsti in količini
storitev lahko omeji na: (a)
navedbo „storitev R & R“, če je bila
pogodba oddana po postopku s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa v
skladu s členom 44(b); oziroma (b)
vsaj tako podrobne podatke, kot je bilo navedeno v
obvestilu, ki je bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa. 4.
Podatki, ki so predloženi v skladu s
Prilogo XII in za katere je označeno, da niso namenjeni za objavo, se
objavijo samo v poenostavljeni obliki ter v skladu s Prilogo IX za
statistične namene. Člen 65
Oblika in način objave obvestil 1.
Objave iz členov od 61 do 64
vsebujejo informacije iz Prilog XI, X, VI A, VI B
in XII ter v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi
obrazci za popravke. Te standardne obrazce določi Komisija.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 100. 2.
Obvestila iz členov od 61 do 64 se
pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Komisiji in objavijo v skladu s
Prilogo IX. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju.
Stroške Komisije z objavo obvestil krije Unija. 3.
Javni razpisi v smislu člena 39(2) se
objavijo v celoti v uradnem jeziku Unije, ki ga izbere naročnik. Ta
jezikovna različica je edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih
jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila. 4.
Komisija zagotovi, da sta celotno besedilo in
povzetek periodičnih informativnih obvestil iz člena 61(2),
javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, iz
člena 46(3)(a) in obvestil o obstoju postopka ugotavljanja
usposobljenosti, ki se uporabijo kot sredstvo za objavo javnega razpisa v
skladu s členom 39(2)(b), še naprej objavljena: (a)
v primeru periodičnih informativnih obvestil
12 mesecev oziroma do prejema obvestila o oddaji naročila, kot je
določeno v členu 64(2), z navedbo, da v 12 mesecih, zajetih
v javnem razpisu, ne bodo oddana druga naročila; (b)
v primeru javnih razpisov, ki uvajajo
dinamičen nabavni sistem, v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega
sistema. (c)
v primeru obvestil o obstoju postopka ugotavljanja
usposobljenosti za obdobje njihove veljavnosti. 5.
Naročniki so sposobni predložiti dokazilo o
datumih pošiljanja obvestil. Komisija izda naročniku potrdilo o prejemu
obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To
potrdilo je dokazilo o objavi. 6.
Naročniki lahko objavijo obvestila za naročila
gradbenih del, dobav ali storitve, za katera ne veljajo zahteve glede objave iz
te direktive, če so navedena obvestila poslana Komisiji z elektronskimi
sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz Priloge IX. Člen 66
Objavljanje na nacionalni ravni 1.
Obvestila iz členov od 61 do 64 in
informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni
pred objavo v skladu s členom 65. 2.
Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne smejo
vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, ali
niso objavljene v profilu kupca, v njih pa mora biti naveden datum pošiljanja
obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca. 3.
Periodična informativna obvestila se ne
objavijo v profilu kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi
v tej obliki; v njih je naveden datum tega pošiljanja. Člen 67
Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo naročila v elektronski obliki 1.
Naročniki po datumu objave obvestila v
skladu s členom 65 ali datumu pošiljanja povabila k potrditvi
interesa omogočijo neomejen, celovit, neposreden in brezplačen dostop
z elektronskimi sredstvi do dokumentacije v zvezi z oddajo naročila. Kadar
se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju postopka ugotavljanja
usposobljenosti, je takšen dostop na voljo takoj, ko je mogoče, in
najpozneje ob pošiljanju povabila za oddajo ponudb ali na pogajanja. V besedilu
obvestila ali zadevnih povabil se navede spletni naslov, na katerem so ti
dokumenti dostopni. 2.
Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, naročniki
ali pristojne službe zagotovijo dodatne informacije v zvezi s specifikacijami
in vsemi dodatnimi dokumenti najpozneje šest dni pred iztekom roka, ki je
določen za sprejemanje ponudb. V primeru pospešenega odprtega postopka iz
člena 40(3) je ta rok štiri dni. Člen 68
Povabila za oddajo ponudbe ali na pogajanja; povabila k potrditvi interesa 1.
V omejenih postopkih, inovacijskih partnerstvih in
postopkih s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, naročniki
istočasno in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate, da predložijo
svoje ponudbe ali na pogajanja. Kadar se periodično informativno obvestilo
uporabi za objavo javnega razpisa v skladu s točko (a)
člena 39(2), naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo
gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da potrdijo interes. 2.
Povabila iz odstavka 1 vsebujejo navedbo
elektronskega naslova, na katerem so specifikacije in vsi drugi dodatni
dokumenti neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi. Poleg tega vsebujejo
informacije, določene v Prilogi XIII. Člen 69
Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in
ponudnikov 1.
Naročniki takoj, ko je mogoče, obvestijo
vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s
sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični
nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo
okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen
javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvedejo
dinamičnega nabavnega sistema. 2.
Naročniki na zahtevo zainteresirane strani
čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka,
obvestijo: (a)
vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za
zavrnitev njegove prijave k sodelovanju; (b)
vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za
zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 54(5) in (6) pa
tudi razloge za svojo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev,
da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih
zahtev; (c)
vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo
ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu
izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma; (d)
vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo
ponudbo, o izvajanju in poteku pogajanj in dialoga s ponudniki. 3.
Naročniki se lahko odločijo, da nekaterih
informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ali o
dostopu do dinamičnega nabavnega sistema iz odstavka 1 ne objavijo,
kadar bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju
z javnim interesom ali bi posegala v zakonite poslovne interese določenih
javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov, vključno z interesi
gospodarskega subjekta, ki mu je bilo javno naročilo oddano, ali bi lahko
škodovala pošteni konkurenci med gospodarskimi subjekti. 4.
Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo postopek
ugotavljanja usposobljenosti, obvestijo prosilce o svoji odločitvi glede
usposobljenosti v obdobju šestih mesecev. Če bo odločanje trajalo več kakor
štiri mesece od predložitve prijave, naročnik v roku dveh mesecev od
prejema vloge prosilca obvesti o razlogih, ki upravičujejo daljše obdobje,
in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena. 5.
Prosilci, katerih usposobljenost je zavrnjena, so o
tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev obveščeni čim prej ter
v nobenem primeru pozneje kot 15 dni po datumu odločitve. Razlogi
temeljijo na merilih za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 71(2). 6.
Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo postopek
ugotavljanja usposobljenosti, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta
prekličejo izključno iz razlogov, ki temeljijo na merilih za
ugotavljanje usposobljenosti iz člena 71(2). O vsaki nameri, da se
usposobljenost prekliče, se gospodarskemu subjektu vnaprej sporoči v
pisni obliki vsaj 15 dni pred datumom, na katerega naj bi se usposobljenost
preklicala, skupaj z razlogom ali razlogi, ki upravičujejo predlagan
ukrep. oddelek 3
Izbor udeležencev in oddajanje naročil Člen 70
Splošna načela 1.
Za namen izbire udeležencev v njihovih postopkih za
oddajo javnih naročil se uporabljajo naslednja zbirna pravila: (a)
naročniki, ki so navedli pravila in merila za
izključitev ponudnikov ali kandidatov v skladu s členom 72(1)
ali členom 74(2), izključijo gospodarske subjekte, ugotovljene v
skladu s takimi pravili in ki izpolnjujejo taka merila; (b)
ponudnike in kandidate izberejo v skladu z
objektivnimi pravili in merili, določenimi v skladu s členom 72
in 74; (c)
v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z
javnim razpisom in v inovacijskih partnerstvih po potrebi v skladu s
členom 72(2) zmanjšajo število kandidatov, izbranih v skladu s
točkama (a) in (b) tega odstavka. 2.
Kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o
obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti in za namen izbire udeležencev v
postopkih za oddajo javnih naročil za posamezna naročila, ki so
predmet javnega razpisa, naročniki: (a)
ugotovijo usposobljenost gospodarskih subjektov v
skladu s členom 71; (b)
uporabljajo za take usposobljene gospodarske
subjekte tiste določbe odstavka 1, ki se nanašajo na omejene postopke
ali postopke s pogajanji ali inovacijska partnerstva. 3.
Kadar izbirajo udeležence za omejeni postopek ali
postopek s pogajanji ali inovacijsko partnerstvo, pri sprejemanju
odločitve glede usposobljenosti ali kadar se merila in pravila
posodabljajo, naročniki ne smejo: (a)
določati upravnih, tehničnih ali
finančnih pogojev za nekatere gospodarske subjekte, če isti pogoji ne
veljajo tudi za druge; (b)
zahtevati preskusov ali dokazov, ki bi podvajali že
razpoložljiva objektivna dokazila. 4.
Naročniki potrdijo, da so ponudbe, ki so jih
oddali izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za ponudbe ter oddajo
naročila na podlagi meril, določenih v členih 76 in 79
ob upoštevanju člena 58. 5.
Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo
naročila ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo, če so
ugotovili, da ta ponudba ni na ustrezen način skladna z obveznostmi,
določenimi v zakonodaji Unije na področju socialnega in delovnega
prava ali okoljskega prava, ali določbami mednarodnega socialnega in
okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV. 6.
V odprtih postopkih se naročniki lahko
odločijo ponudbe preučiti pred preverjanjem ustreznosti ponudnikov,
pod pogojem, da se spoštujejo ustrezne določbe členov od 70
do 79; vključno s pravilom, da se naročilo ne odda ponudniku, ki
bi moral biti izključen na podlagi člena 74, ali ki ne izpolnjuje
meril za izbor, ki jih je določil naročnik v skladu s
členom 72(1) in členom 74. 7.
Komisija je v skladu s členom 98
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da spremeni seznam iz
Priloge XIV, če je to potrebno zaradi sklenitve novih mednarodnih
sporazumov ali spremembe obstoječih mednarodnih sporazumov. Pododdelek 1
Ugotavljanje usposobljenosti in kakovosti Člen 71
Postopki ugotavljanja usposobljenosti 1.
Naročniki, ki tako želijo, lahko vzpostavijo
in vodijo postopek ugotavljanja usposobljenosti gospodarskih subjektov. Naročniki, ki vzpostavijo ali vodijo postopek
ugotavljanja usposobljenosti, zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti kadar
koli zahtevajo ugotavljanje usposobljenosti. 2.
Postopek iz odstavka 1 lahko obsega
različne stopnje ugotavljanja usposobljenosti. Naročniki določijo objektivna pravila in
merila za izključitev in izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo
ugotavljanje usposobljenosti, ter objektivna merila in pravila za vodenje
postopka ugotavljanja usposobljenosti, ki zajemajo področja, kot so vpis v
postopek, redno posodabljanje ugotavljanja usposobljenosti, če obstajajo,
in trajanje postopka. Če ta merila in pravila vključujejo
tehnične specifikacije, se uporabljajo členi od 54 do 56.
Merila in pravila se po potrebi lahko posodobijo. 3.
Merila in pravila iz odstavka 2 se
gospodarskim subjektom dajo na voljo na zahtevo. Ta posodobljena merila in
pravila se sporoči zainteresiranim gospodarskim subjektom. Če naročnik meni, da postopek
ugotavljanja usposobljenosti nekaterih drugih subjektov ali organov izpolnjuje
njegove zahteve, zainteresiranim gospodarskim subjektom sporoči imena teh
drugih subjektov ali organov. 4.
Hrani se pisna evidenca usposobljenih gospodarskih
subjektov; lahko se razdeli na kategorije glede na vrsto javnega naročila,
za katero usposobljenost velja. 5.
Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o
obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti, se posamezna naročila za
gradbena dela, blago ali storitve, ki jih pokriva postopek ugotavljanja
usposobljenosti, oddajo v omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, v
katerih se vse ponudnike in udeležence izbere izmed kandidatov, ki so že
usposobljeni v skladu s takšnim postopkom. 6.
Vsi stroški, ki se zaračunajo v zvezi z
zahtevami za ugotavljanje usposobljenosti ali posodobitev ali ohranitev že
pridobljenega priznanja o usposobljenosti v skladu s postopkom, so v sorazmerju
z nastalimi stroški. Člen 72
Merila za ugotavljanje kakovosti 1.
Naročniki lahko določijo objektivna
pravila in merila za izključitev ter izbiro ponudnikov ali kandidatov; ta
pravila in merila so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. 2.
Če morajo naročniki zagotoviti ustrezno
ravnovesje med posebnimi značilnostmi postopka za oddajo javnega
naročila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo, lahko v omejenem
postopku ali postopku s pogajanji ali inovacijskih partnerstvih določijo
objektivna pravila in merila, ki upoštevajo to potrebo in naročniku
omogočajo, da zmanjša število kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji
ponudb ali na pogajanja. Vendar se pri številu izbranih kandidatov upošteva, da
je treba zagotoviti ustrezno konkurenco. Člen 73
Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov 1.
Kadar objektivna pravila in merila za
izključitev ter izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje
usposobljenosti v postopku za ugotavljanje usposobljenosti, vključujejo
zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta ali
glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, se lahko gospodarski
subjekt po potrebi zanaša na zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na
pravno naravo povezave med njim samim in temi subjekti. V tem primeru
gospodarski subjekt naročniku dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo v
celotnem obdobju veljavnosti postopka ugotavljanja usposobljenosti, na primer s
predložitvijo ustrezne izjave navedenih subjektov. Naročniki lahko v zvezi
z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da gospodarski subjekt in
navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo naročila. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih
subjektov iz člena 30 sklicuje na zmogljivost sodelujočih v tej
skupini ali drugih subjektov. 2.
Kadar objektivna pravila in merila za
izključitev ter izbiro kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih,
omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji ali v inovacijskih partnerstvih
vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti
gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih
sposobnosti, se lahko gospodarski subjekt po potrebi in za posamezno
naročilo zanaša na zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na
pravno naravo povezave med njim samim in temi subjekti. V tem primeru
gospodarski subjekt naročniku dokaže, da mu bodo potrebna sredstva na
voljo, na primer s predložitvijo ustrezne izjave navedenih subjektov. Naročniki
lahko v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem zahtevajo, da
gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj nosijo odgovornost za izvedbo
naročila. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih
subjektov iz člena 30 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih v tej
skupini ali drugih subjektov. 3.
V zvezi z naročili gradenj, naročili
storitev ter naročili blaga, ki vključujejo namestitvena in
inštalacijska dela, lahko naročniki zahtevajo, da nekatere pomembne naloge
opravi neposredno ponudnik sam ali, če ponudbo predloži skupina
gospodarskih subjektov v skladu s členom 30, sodelujoči v tej
skupini. Člen 74
Uporaba razlogov za izključitev in meril za izbor, določenih z
[Direktivo 2004/18] 1.
Objektivna pravila in merila za izključitev in
izbiro gospodarskih subjektov, ki zahtevajo priznanje usposobljenosti v
postopku za ugotavljanje usposobljenosti, ter objektivna pravila in merila za
izključitev ter izbiro kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih,
omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji ali v inovacijskih partnerstvih,
lahko vključujejo razloge za izključitev, navedene v
členu 55 Direktive 2004/18, pod pogoji, ki so tam določeni. Kadar je naročnik javni organ, ta merila in
pravila vključujejo razloge za izključitev, navedene v
členu 55(1) in(2) Direktive 2004/18, o določbah in pogojih
iz zadevnega člena. 2.
Merila in pravila iz odstavka 1 lahko
vključujejo merila za izbor iz člena 56
Direktive 2004/18/ES, pod pogoji iz navedene direktive, predvsem glede
omejitev zahtev v zvezi z letnim prometom, kot je določeno v drugem
pododstavku odstavka 3 zadevnega člena. 3.
Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 tega
člena se uporabljajo členi od 57 do 60
Direktive 2004/18/ES. Člen 75
Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje 1.
Če naročniki zahtevajo predložitev
potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt
spoštuje določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z
dostopnostjo za invalide, se sklicujejo na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki
temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov,
ki ustrezajo seriji evropskih standardov v zvezi z izdajo potrdil. Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki
jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi
druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od
gospodarskih subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti,
da bi jih pridobili v ustreznem roku. 2.
Če naročniki zahtevajo predložitev
potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski
subjekt spoštuje določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se
sklicujejo na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali
na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45
Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[49], ali na druge standarde za
okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih
standardih akreditiranih organov. Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki
jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi
druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko ravnanje od gospodarskih
subjektov, ki nimajo dostopa do teh potrdil ali nimajo možnosti, da bi jih
pridobili v ustreznem roku. 3.
Države članice dajo v skladu s
členom 97 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse
informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o skladnosti s
standardi za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2
tega člena. Pododdelek 2
Oddaja naročila Člen 76
Merila za oddajo naročila 1.
Brez poseganja v nacionalne zakone, predpise ali
upravne določbe v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki
oddajo naročila na podlagi enega od naslednjih meril: (a)
ekonomsko najugodnejša ponudba; (b)
najnižja cena. Stroški se lahko po izbiri naročnika ocenijo
izključno na podlagi cene ali glede na stroškovno učinkovitost, kot
je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu, pod pogoji iz člena 77. 2.
Ekonomsko najugodnejša ponudba iz
točke (a) odstavka 1 z vidika naročnika se določi na
podlagi meril, povezanih s predmetom zadevnega naročila. Ta merila poleg cene ali stroškov iz
točke (b) odstavka 1 vključujejo tudi druga merila,
povezana s predmetom zadevnega naročila, kot so: (a)
kakovost, vključno s tehničnimi
prednostmi, estetskimi in funkcionalnimi lastnostmi, dostopnostjo,
oblikovanjem, namenjenim vsem uporabnikom, okoljskimi značilnostmi in
inovativnostjo; (b)
za naročila storitev in naročila, ki
vključujejo načrtovanje gradenj, se lahko upoštevajo organizacija,
usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega
naročila, pri čemer se lahko po oddaji naročila tako osebje
zamenja le ob privolitvi naročnika, ki mora preveriti, ali zamenjano
osebje zagotavlja enakovredno organizacijo in kakovost; (c)
poprodajne storitve in tehnično pomoč,
datum dostave in rok dostave ali izvedbe, obveznosti v zvezi z deli in varnost
dobave; (d)
poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanje
zahtevanih gradenj, blaga ali storitev oziroma katere koli faze v njihovem
življenjskem ciklu, kot je navedeno v točki 22 člena 2,
če so navedena merila določena v skladu z odstavkom 4 in
zadevajo dejavnike, ki so neposredno povezani s temi postopki in so
značilni za poseben postopek proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih
gradenj, blaga ali storitev. 3.
Države članice lahko določijo, da se
nekatere vrste naročil oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe iz
točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2. 4.
Merila za oddajo naročila naročniku ne
dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljajo možnost učinkovite
konkurence in vključujejo zahteve, ki omogočajo učinkovito
preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki. Naročniki na podlagi
informacij in dokazil, ki jih predložijo ponudniki, učinkovito preverijo,
ali ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo naročila. 5.
V primeru iz točke (a) odstavka 1
naročnik določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu,
izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. Navedene uteži se lahko izrazijo z
določitvijo razpona s primernim največjim obsegom. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi
objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem vrstnem redu
po pomembnosti. Relativna utež ali prednostni vrstni red se po
potrebi določi v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega
razpisa, v povabilu za potrditev interesa, v povabilu za oddajo ponudb ali na
pogajanja ali v specifikacijah. Člen 77
Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu 1.
Vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu v
ustreznem obsegu zajema vse naslednje stroške v življenjskem ciklu izdelka,
storitve ali gradnje, kot je opredeljeno v točki 22
člena 2: (a)
notranje stroške, vključno s stroški,
povezanimi z nabavo, kot so proizvodni stroški, uporabo, kot so stroški porabe
energije in stroški vzdrževanja, ter koncem življenjske dobe, kot so stroški
zbiranja in recikliranja, ter (b)
zunanje okoljske stroške, neposredno povezane z
življenjskim ciklom, če je mogoče določiti in preveriti njihovo
denarno vrednost, ki lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih
plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb. 2.
Če naročniki stroške ocenijo na podlagi
vrednotenja stroškov v življenjskem ciklu, v dokumentaciji v zvezi z oddajo
naročila navedejo uporabljeno metodologijo za izračun stroškov v
življenjskem ciklu. Uporabljena metodologija mora izpolnjevati vse naslednje
pogoje: (a)
oblikovana je bila na podlagi znanstvenih
informacij ali temelji na drugih objektivno preverljivih in nediskriminacijskih
merilih; (b)
oblikovana je bila za ponavljajočo se ali
neprekinjeno uporabo; (c)
na voljo je vsem zainteresiranim stranem. Naročniki gospodarskim subjektom,
vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, dovolijo uporabo
drugačne metodologije za ugotavljanje stroškov v življenjskem ciklu
njihove ponudbe, če dokažejo, da je ta metodologija skladna z zahtevami iz
točk a, b in c ter je enakovredna metodologiji, ki jo
navede naročnik. 3.
Kadar je kot del zakonodajnega akta Unije,
vključno z delegiranimi akti na podlagi zakonodaje posameznih sektorjev,
sprejeta skupna metodologija za izračun stroškov v življenjskem ciklu, se
ta uporablja, če je vrednotenje stroškov v življenjskem ciklu
vključeno v merila za oddajo naročila iz člena 76(1). Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih
in delegiranih aktov. Komisija je v skladu s členom 98
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s posodabljanjem tega
seznama, če se na podlagi sprejetja nove zakonodaje, njene razveljavitve
ali spremembe izkaže, da so take spremembe potrebne. Člen 78
Ovire za oddajo naročila Naročniki ne sklenejo pogodbe z izbranim
ponudnikom, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a)
ponudnik ne more predložiti potrdil in dokumentov,
ki se zahtevajo v skladu s členom 74(3); (b)
izjava, ki jo je ponudnik predložil v skladu s
členom 37, je lažna; (c)
izjava, ki jo je ponudnik predložil v skladu s
členom 36(3)(b), je lažna. Člen 79
Neobičajno ugodne ponudbe 1.
Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da
pojasnijo zaračunano ceno ali stroške, če so izpolnjeni vsi naslednji
pogoji: (a)
zaračunana cena ali stroški so za več kot
50 % nižji od povprečne cene ali stroškov drugih ponudnikov; (b)
zaračunana cena ali stroški so za več kot
20 % nižji od cene ali stroškov druge najnižje ponudbe; (c)
predloženih je bilo vsaj pet ponudb. 2.
Naročniki lahko zahtevajo taka pojasnila tudi,
če se zdi, da so ponudbe neobičajno ugodne zaradi drugih razlogov. 3.
Pojasnila iz odstavkov 1 in 2 se lahko
nanašajo zlasti na: (a)
ekonomiko proizvodnega postopka, zagotovljenih
storitev in metode gradnje; (b)
izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne
pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za
izvedbo gradnje; (c)
izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih
predlaga ponudnik; (d)
najmanj ustrezno skladnost z obveznostmi,
določenimi v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega
prava ali okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in
okoljskega prava, naštetimi v Prilogi XIV, ali, če te obveznosti ne
veljajo, z drugimi določbami, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva; (e)
možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč. 4.
Naročnik preveri predložene informacije ob
posvetovanju s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če dokazila ne
utemeljijo nizke ravni zaračunane cene ali stroškov, pri čemer se
upoštevajo elementi iz odstavka 3. Naročniki zavrnejo ponudbo, če so
ugotovili, da je neobičajno ugodna, ker ni skladna z obveznostmi, določenimi
v zakonodaji Unije, na področju socialnega in delovnega prava ali
okoljskega prava ali določbami mednarodnega socialnega in okoljskega
prava, naštetimi v Prilogi XIV. 5.
Če naročnik ugotovi, da je ponudba
neobičajno ugodna, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko
zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom,
če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati,
da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107
Pogodbe. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o
tem obvesti Komisijo. 6.
Države članice dajo v skladu s
členom 97 drugim državam članicam na zahtevo na voljo vse
informacije, povezane z dokazi in dokumenti, ki so predloženi v zvezi s
podatki, naštetimi v odstavku 3. Poglavje IV
Izvedba naročila Člen 80
Pogoji za izvedbo naročila Naročniki lahko določijo posebne
pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji navedeni v javnem
razpisu ali v specifikacijah. Ti pogoji lahko zlasti zadevajo socialne in
okoljske preudarke. Lahko vključujejo tudi zahtevo, da gospodarski
subjekti predvidijo nadomestilo za tveganja zvišanja cen, ki so posledica
gibanja cen (zavarovanje pred tveganjem) in lahko bistveno vplivajo na izvedbo
naročila. Člen 81
Oddaja naročil podizvajalcem 1.
Naročnik lahko v dokumentaciji v zvezi z
oddajo naročila zahteva oziroma država članica lahko od njega
zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila,
ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretjim stranem, ter vse predlagane
podizvajalce. 2.
Države članice lahko določijo, da na
zahtevo podizvajalca in kadar to omogoča narava naročila,
naročnik nakaže plačila neposredno podizvajalcu za storitve, blago
ali gradnje, oddane v izvedbo glavnemu izvajalcu. V takem primeru države
članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu
omogočajo, da ugovarja proti neupravičenim izplačilom. Ureditve
v zvezi z navedenim načinom plačila se določijo v dokumentaciji
v zvezi z oddajo naročila. 3.
Odstavka 1 in 2 ne posegata v vprašanje
osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta. Člen 82
Spremembe naročil med njihovo veljavnostjo 1.
Bistvena sprememba določb naročila
gradenj, blaga ali storitve med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje
naročila za namene te direktive in zahteva nov postopek javnega
naročanja v skladu s to direktivo. 2.
Sprememba naročila med njegovo veljavnostjo
velja za bistveno v smislu odstavka 1, če se zaradi te spremembe
naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila. Sprememba
se v vsakem primeru, brez poseganja v odstavka 3 in 4, šteje za bistveno
zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a)
sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del
prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih
kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu
ponudniku; (b)
sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje
naročila v prid izvajalcu; (c)
sprememba precej razširi obseg naročila na
blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete. 3.
Zamenjava pogodbene strani šteje za bistveno
spremembo v smislu odstavka 1. Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za
univerzalno ali delno nasledstvo drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje
prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega
izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to
ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno
izogibanju uporabe te direktive. 4.
Kadar je mogoče vrednost spremembe izraziti v
denarju, se ne šteje za bistveno v smislu odstavka 1, če njena
vrednost ne presega mejnih vrednosti iz člena 12 in je manjša od 5%
cene prvotnega naročila, pod pogojem, da sprememba ne spremeni splošne
narave javnega naročila. Če je opravljenih več zaporednih
sprememb, se to ovrednoti na podlagi kumulativne vrednosti zaporednih sprememb. 5.
Spremembe naročil se ne štejejo za bistvene v
smislu odstavka 1, če so predvidene v dokumentaciji o oddaji
naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzulah o pregledu ali
možnostih zanj. V takih klavzulah so navedeni obseg in narava možnih sprememb
ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb, ki bi
spremenile splošno naravo javnega naročila. 6.
Z odstopanjem od odstavka 1 se v primeru
bistvene spremembe ne zahteva nov postopek javnega naročanja, če so
izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (a)
potreba po spremembi je nastala zaradi
okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti; (b)
sprememba ne spreminja splošne narave
naročila. Naročniki v Uradnem listu Evropske unije
objavijo obvestilo o takih spremembah. Taka obvestila vsebujejo informacije,
določene v Prilogi XVI, in se objavijo v skladu s
členom 65. 7.
Naročniki v naročilo ne uvajajo sprememb
v naslednjih primerih: (a)
če bi bila sprememba namenjena odpravi
pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se te lahko odpravijo
z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti; (b)
če bi bila sprememba namenjena nadomestilu za
tveganja zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval. Člen 83
Prekinitev pogodb Države članice zagotovijo, da imajo
naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem
pogodbenem pravu, prekinejo naročilo gradenj, blaga ali storitve med
njegovo veljavnostjo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a)
izjeme iz člena 21 prenehajo veljati,
če je zasebni sektor udeležen v pravni osebi, ki se ji odda javno naročilo
v skladu s členom 21(4); (b)
sprememba naročila pomeni novo oddajanje
naročila v smislu člena 82; (c)
Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s
členom 258 Pogodbe ugotovi, da država članica ni izpolnila
svojih obveznosti iz pogodb, ker naročnik iz te države članice pri
oddajanju zadevnega naročila ni izpolnil svojih obveznosti iz pogodb in te
direktive. NASLOV III
POSEBNI SISTEMI JAVNIH NAROČIL POGLAVJE I
Socialne in druge posebne storitve Člen 84
Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve Naročila za socialne in druge posebne
storitve, naštete v Prilogi XVII, se oddajo v skladu s tem poglavjem,
če je vrednost naročil enaka ali večja od mejne vrednosti iz
člena 12(c). Člen 85
Objava obvestil 1.
Naročniki, ki nameravajo oddati naročilo
za storitve iz člena 84, svojo namero objavijo z obvestilom o
naročilu. 2.
Naročniki, ki so oddali naročilo za
storitve iz člena 84, rezultate objavijo z obvestilom o oddaji
naročila. 3.
Obvestila iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo
informacije iz Priloge XVIII v skladu s standardnimi vzorci obvestil.
Komisija določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v
skladu s svetovalnim postopkom iz člena 100. 4.
Obvestila iz odstavkov 1 in 2 se objavijo v skladu
s členom 65. Člen 86
Načela za oddajo naročil 1.
Države članice vzpostavijo ustrezne postopke
za oddajo naročil v skladu s tem poglavjem, pri čemer zagotovijo
popolno skladnost z načeli preglednosti in enake obravnave gospodarskih
subjektov, naročnikom pa zagotovijo upoštevanje posebnosti zadevnih
storitev. 2.
Države članice zagotovijo, da lahko
naročniki upoštevajo potrebo po zagotovitvi kakovosti, stalnosti,
dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe
različnih skupin uporabnikov, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov
ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira
izvajalca storitev ne temelji le na ceni zagotavljanja storitev. POGLAVJE II
PRAVILA, KI UREJAJO PROJEKTNE NATEČAJE Člen 87
Splošne določbe 1.
Pravila za organizacijo projektnih natečajev
so v skladu s tem poglavjem in se dajo na voljo zainteresiranim za sodelovanje
v natečaju. 2.
Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti
omejen: (a)
s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države
članice; (b)
z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države
članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne
osebe. Člen 88
Področje uporabe 1.
To poglavje se uporablja za projektne
natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega
naročila za naročilo storitve, če je ocenjena vrednost
naročila brez DDV in vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali
plačili udeležencem enaka ali višja od zneska, določenega v
točki (a) člena 12. 2.
To poglavje se uporablja za vse projektne
natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil
udeležencem, vključno z ocenjeno vrednostjo naročila storitve
brez DDV, ki se lahko pozneje odda v skladu s točko (k)
člena 44, če naročnik ne izključi take oddaje v
obvestilu o natečaju, enak ali višji od zneska, določenega v točki (a)
člena 12. Člen 89
Obvestila 1.
Naročniki, ki nameravajo izvesti projektni
natečaj, objavijo javni razpis v obliki obvestila o natečaju. Če
nameravajo oddati naknadno naročilo storitev v skladu s
točko (k) člena 44, to navedejo v obvestilu o projektnem
natečaju. Naročniki, ki so izvedli projektni natečaj, rezultate
objavijo v obliki obvestila. 2.
Javni razpis vsebuje informacije iz
Priloge XIX, obvestilo o rezultatih projektnega natečaja pa vsebuje
informacije iz Priloge XX, in sicer v obliki standardnih vzorcev. Komisija
določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 100. Obvestilo o rezultatih projektnega natečaja
se posreduje Komisiji v dveh mesecih po zaključku projektnega
natečaja. Kadar bi razkritje informacij o rezultatu
natečaja oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim
interesom ali bi posegala v zakonite poslovne interese določenih javnih
ali zasebnih gospodarskih subjektov, vključno z interesi gospodarskega
subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko posegala v pošteno
konkurenco med gospodarskimi subjekti, takšnih informacij ni treba objaviti. 3.
Odstavki od 2 do 6 člena 65 se
uporabljajo tudi za vsa obvestila v zvezi s projektnimi natečaji. Člen 90
Pravila glede organizacije projektnih natečajev, izbire udeležencev in
žirije 1.
Naročniki pri organiziranju natečajev
uporabljajo postopke, ki so prilagojeni določbam te direktive. 2.
Če je število udeležencev na natečaju
omejeno, naročniki določijo jasna in nediskriminacijska merila za
izbor. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju,
zadostovati za zagotovitev resnične konkurence. 3.
Žirijo sestavljajo izključno fizične
osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev
zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj tretjina članov
žirije enako ali enakovredno usposobljenost. Člen 91
Odločitve žirije 1.
Žirija je pri svojih odločitvah ali mnenjih
samostojna. 2.
Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih
predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila
navedena v obvestilu o natečaju. 3.
Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni
člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine
vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi
utegnile zahtevati pojasnitev. 4.
Anonimnost je treba spoštovati, dokler žirija ne
sprejme svojega mnenja ali odločitve. 5.
Kandidati so po potrebi lahko povabljeni, da
odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za
pojasnitev kakršnih koli vidikov projektov. 6.
Sestaviti je treba izčrpen zapisnik o dialogu
med člani žirije in kandidati. NASLOV IV
UPRAVLJANJE Člen 92
Izvrševanje Države članice v skladu z Direktivo Sveta
92/13/EGS zagotovijo pravilno uporabo te direktive z učinkovitimi,
razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi, ki dopolnjujejo vzpostavljen sistem
za revizijo odločitev, ki jih sprejmejo naročniki. Člen 93
Javni nadzor 1.
Države članice imenujejo en neodvisen organ,
ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje izvedbenih dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: nadzorni organ). Države članice o svojem imenovanju obvestijo
Komisijo. Takšen nadzor se izvaja za vse naročnike. 2.
Pristojni organi, vključeni v izvedbene
dejavnosti, so organizirani tako, da se prepreči navzkrižje interesov.
Sistem javnega nadzora je pregleden. V ta namen se objavijo vsa navodila in
mnenja ter letno poročilo, v katerem sta predstavljena izvajanje in
uporaba pravil, določenih v tej direktivi. Letno poročilo vključuje naslednje: (a)
navedbo stopnje uspešnosti malih in srednje velikih
podjetij v naročanju; če je odstotni delež manjši od 50 %,
izraženo v vrednosti naročil, oddanih malim in srednje velikim podjetjem,
se v poročilo vključi analiza razlogov za to; (b)
celovit pregled izvajanja politik trajnostnega
javnega naročanja, vključno glede postopkov, pri katerih se upoštevajo
vprašanja, povezana z varstvom okolja, socialno vključenostjo, kar
vključuje dostopnost za invalide, ali spodbujanjem inovacij; (c)
centralizirane podatke o prijavljenih primerih
goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih hudih nepravilnosti na področju
javnega naročanja, vključno s tistimi, ki vplivajo na projekte,
sofinancirane iz proračuna Unije. 3.
Nadzorni organ je odgovoren za naslednje naloge: (a)
spremljanje uporabe predpisov o javnih
naročilih ter povezanih praks, ki jih izvajajo naročniki in zlasti
centralni nabavni organi; (b)
pravno svetovanje naročnikom glede razlage
predpisov in načel o javnih naročilih ter uporabe predpisov o javnih
naročilih v posebnih primerih; (c)
dajanje mnenj in smernic na svojo pobudo o
vprašanjih splošnega interesa v zvezi z razlago ter uporabo predpisov o javnih
naročilih, o ponavljajočih se vprašanjih in o sistemskih težavah v
zvezi z uporabo predpisov o javnih naročilih glede na določbe te
direktive in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije; (d)
vzpostavitev in uporaba celovitih in izvedljivih
sistemov opozorilnih kazalnikov za preprečevanje, odkrivanje in primerno
poročanje o korupciji, navzkrižju interesov ter podobnih hujših
nepravilnosti na področju javnega naročanja; (e)
opozarjanje pristojnih nacionalnih institucij, vključno
z revizijskimi organi, na določene odkrite kršitve in sistemske težave. (f)
preučevanje pritožb državljanov in podjetij
glede uporabe predpisov o javnih naročilih v posebnih primerih in
pošiljanje analize pristojnim naročnikom, ki morajo to analizo upoštevati
pri sprejemanju odločitev ali, če je ne upoštevajo, pojasniti razloge
za njeno neupoštevanje; (g)
spremljanje odločitev nacionalnih sodišč
in organov po sodbi Sodišča Evropske unije na podlagi člena 267
Pogodbe, ali ugotovitvah Evropskega računskega sodišča o kršitvah
predpisov Unije o javnih naročilih v zvezi s projekti, ki jih sofinancira
Unija; nadzorni organ Evropskemu uradu za preprečevanje goljufij
poroča o vseh kršitvah postopkov javnega naročanja Unije, če so
bile te povezane z naročili, ki jih neposredno ali posredno financira
Unija. Naloge iz točke (e) ne posegajo v
uveljavljanje pravic do pritožbe v skladu z nacionalno zakonodajo ali sistemom,
vzpostavljenim na podlagi Direktive 92/13/EGS. Države članice pooblastijo nadzorni organ, da
prevzame pristojnost v skladu z nacionalno zakonodajo za revizijo
odločitev naročnikov, če med dejavnostmi spremljanja in pravnega
svetovanja ugotovi kršitev. 4.
Brez poseganja v splošne postopke in delovne
metode, ki jih Komisija vzpostavi za sporočanje in stike z državami
članicami, nadzorni organ deluje kot posebna točka za stike za
Komisijo pri spremljanju izvrševanja poračuna Unije na podlagi
člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in člena 317 Pogodbe o
delovanju Evropske unije. Komisiji poroča o vseh kršitvah te direktive v
postopkih javnega naročanja za oddajo naročil, ki jih neposredno ali
posredno financira Unija. Komisija lahko nadzornemu organu zlasti posreduje
v obravnavo posamezne primere, če naročilo še ni oddano ali ko je še
mogoče opraviti revizijski postopek. Nadzornemu organu lahko zaupa tudi
dejavnosti spremljanja, potrebne za zagotovitev izvajanja ukrepov, ki so se jih
države članice zavezale izvesti, da bi odpravile kršitve predpisov in
načel Unije o javnih naročilih, ki jih je ugotovila Komisija. Komisija lahko od nadzornega organa zahteva
analizo domnevnih kršitev pravil Unije o javnem naročanju, ki vplivajo na
projekte, sofinancirane s strani proračuna Unije. Komisija lahko nadzorni
organ pooblasti za nadaljnje ukrepanje v zvezi z nekaterimi primeri in za
zagotovitev, da nacionalni organi, ki bodo zavezani k upoštevanju njegovih
navodil, sprejmejo zadevne posledice, ki izhajajo iz kršitve pravil Unije o
javnem naročanju, ki vplivajo na sofinancirane projekte 5.
Dejavnosti preiskovanja in izvrševanja, ki jih izvaja
nadzorni organ, da bi zagotovil skladnost odločitev naročnikov s to
direktivo in splošnimi načeli Pogodbe o delovanju Evropske Unije, ne
nadomeščajo institucionalne vloge Komisije kot varuhinje Pogodbe ali
posegajo vanjo. Ko se Komisija odloči posamezen primer posredovati v
obravnavo, obdrži tudi pravico do posredovanja v skladu s pooblastili, ki ji
jih daje Pogodba. 6.
Javni organi naročniku nacionalnemu nadzornemu
organu posredujejo celotno besedilo sklenjenih naročil, katerih vrednost
je enaka ali večja od (a)
1 000 000 EUR pri naročilih blaga in
naročilih storitev; (b)
10 000 000 EUR pri naročilih
gradenj. 7.
Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o dostopu do
informacij ter v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU o varstvu
podatkov, nadzorni organ na pisno zahtevo omogoči neomejen, celovit in
brezplačen dostop do sklenjenih naročil, navedenih v odstavku 6.
Dostop do nekaterih delov naročil se lahko zavrne, če bi njihovo
razkritje oviralo izvajanje zakona ali bilo sicer v nasprotju z javnim
interesom, škodilo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih
gospodarskih subjektov ali lahko posegalo v pošteno konkurenco med njimi. Dostop do delov, ki se lahko objavijo, je
zagotovljen v razumnem roku in najpozneje 45 dni od datuma zahtevka. Od prosilcev, ki izpolnijo zahtevek za dostop do
naročila, se ne zahteva, da izkažejo neposreden ali posreden interes v
zvezi z zadevnim naročilom. Prejemnik lahko informacije javno razkrije. 8.
Povzetek vseh dejavnosti, ki jih izvaja nadzorni
organ v skladu z odstavki od 1 do 7, se vključi v letno
poročilo iz odstavka 2. Člen 94
Ločena poročila o postopkih za oddajo naročil 1.
Naročniki hranijo ustrezne informacije o
vsakem naročilu, okvirnem sporazumu in vsaki vzpostavitvi dinamičnega
nabavnega sistema. Te informacije so zadostne v smislu, da jim pozneje
omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede: (a)
ugotavljanja usposobljenosti in izbire gospodarskih
subjektov ter oddaje naročil; (b)
uporabe postopkov s pogajanji brez predhodnega
javnega razpisa na podlagi člena 44; (c)
neuporabe poglavij od II do IV
naslova II na podlagi odstopanj iz poglavij II in III
naslova I. Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov
javnega naročanja, ne glede na to, ali se postopki izvajajo z
elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen dokumentirajo vse faze postopka
javnega naročanja, vključno z vsemi sporočili gospodarskim
subjektom in notranjimi razpravami, pripravo ponudb, morebitnim dialogom ali
pogajanji, izborom ter dodelitvijo naročila. 2.
Te informacije se hranijo najmanj štiri leta od
dneva oddaje naročila, tako da bo naročnik v tem obdobju lahko
zagotovil potrebne informacije Komisiji ali nacionalnemu nadzornemu organu,
kadar to zahtevata. Člen 95
Nacionalno poročanje in seznami naročnikov 1.
Organi, ustanovljeni ali imenovani v skladu s
členom 93, pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju in
statistično poročilo za vsako leto, na podlagi standardnega obrazca,
najpozneje do 31. oktobra naslednje leto. 2.
Poročilo iz odstavka 1 vključuje
vsaj skupno vrednost, razčlenjeno po kategorijah dejavnosti, na katere se
nanašajo členi od 5 do 11, oddanih naročil, ki ne dosegajo
mejnih vrednosti iz člena 12, vendar bi bile zajete s to direktivo,
če bi njihova vrednost presegala mejno vrednost. 3.
Države članice zagotovijo, da to poročilo
vsebuje vsaj število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih po
kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo členi od 5 do 11,
in vse druge informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe sporazuma.
To vključuje število in vrednost naročil, oddanih po postopku s
pogajanji brez predhodnega javnega razpisa, razčlenjenih v skladu z
okoliščinami iz člena 44 in po kategorijah dejavnosti, na katere
se nanašajo členi od 5 do 11. Navede tudi državo članico
ali tretjo državo izbranega izvajalca. 4.
Poleg tega letno poročilo za vsako od dejavnosti,
na katere se nanašajo členi od 5 do 11, vsebuje seznam
naročnikov, ki izvajajo zadevno dejavnost, pri čemer se za vsak
subjekt navede enotna identifikacijska številka, če je taka številka
predvidena v nacionalni zakonodaji. Komisija lahko seznam teh naročnikov
informativno redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. 5.
Komisija pripravi standardni obrazec za pripravo
letnega poročila o izvajanju in statističnih podatkih iz
odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim
postopkom iz člena 100. 6.
Akti iz odstavka 5 zagotovijo, da: (a)
se statistični podatki v interesu upravne
poenostavitve lahko zbirajo na podlagi vzorčenja, pod pogojem, da njihova
reprezentativnost ni ogrožena; (b)
se spoštuje zaupna narava predloženih informacij. Člen 96
Pomoč za naročnike in podjetja 1.
Države članice dajo na voljo tehnične
podporne strukture, da bi naročnikom zagotovile pravno in ekonomsko
svetovanje, smernice ter pomoč pri pripravi in izvajanju postopkov javnega
naročanja. Države članice zagotovijo tudi, da lahko vsak
naročnik pridobi ustrezno pomoč in svetovanje v zvezi s posameznimi
vprašanji. 2.
Države članice za izboljšanje dostopa do
javnih naročil in za olajšanje pravilnega razumevanja določb te
direktive gospodarskim subjektom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem,
zagotovijo ustrezno pomoč, vključno z uporabo elektronskih sredstev
ali sedanjih mrež, namenjenih pomoči podjetjem. 3.
Gospodarskim subjektom, ki nameravajo sodelovati v
postopku javnega naročanja v drugi državi članici, bo na voljo
posebna upravna pomoč. Taka pomoč zajema vsaj upravne zahteve v
zadevni državi članici ter možne obveznosti, povezane z elektronskim
javnim naročanjem. Države članice zagotovijo, da imajo
zainteresirani gospodarski subjekti preprost dostop do ustreznih informacij o
obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja ter socialnim in delovnim pravom,
ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer se izvajajo gradnje
ali opravljajo storitve, in ki bodo veljale za gradnje, ki se izvajajo na kraju
samem, ali za storitve, ki se zagotavljajo med izvedbo naročila. 4.
Države članice lahko za namene
odstavkov 1, 2 in 3 imenujejo enega ali več organov ali upravnih
struktur. Države članice zagotovijo potrebno usklajevanje glede primera
med navedenimi organi in strukturami. Člen 97
Upravno sodelovanje 1.
Države članice zagotavljajo medsebojno
pomoč in sprejmejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da
zagotovijo izmenjavo informacij o zadevah iz členov 56, 75
in 79. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo. 2.
Pristojni organi vseh zadevnih držav članic si
izmenjajo informacije v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov iz
direktiv 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta[50] ter 2002/58/ES Evropskega
parlamenta in Sveta[51].
3.
Države članice za namene tega člena določijo
eno ali več točk za stike ter sporočijo drugim državam
članicam, nadzornim organom in Komisiji podatke, potrebne za navezavo
stika z njimi. Države članice ta seznam točk za stike objavijo in ga
redno posodabljajo. Nadzorni organ je odgovoren za usklajevanje takih točk
za stike. 4.
Izmenjava informacij se izvaja v okviru
informacijskega sistema za notranji trg, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU)
št. XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta[52]
[predlog za Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju
prek informacijskega sistema za notranji trg („uredba IMI“)
COM(2011) 522]. Države članice v najkrajšem možnem času
predložijo informacije, ki jih zahtevajo druge države članice. NASLOV V
PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE Člen 98
Izvajanje pooblastila 1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na
Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.
Pooblastilo iz členov 4, 35, 33, 38, 25,
65, 70, 77, 85 in 95 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od
[datum začetka veljavnosti te direktive]. 3.
Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli
prekličeta prenos pooblastila iz členov 4, 35, 33, 38, 25, 65, 70,
77, 85 in 95. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz
navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic
ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4.
Komisija takoj, ko sprejme delegirani akt, o tem
sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.
Delegirani akt, sprejet na podlagi
člena 98, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali
Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem
aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo,
da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta
ali Sveta podaljša za dva meseca. Člen 99
Nujni postopek 1.
Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem
členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler ni
izraženo nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu
Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu so navedeni razlogi za
uporabo nujnega postopka. 2.
Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu
nasprotuje v skladu s postopkom iz člena 98(5). Komisija v tem
primeru nemudoma razveljavi akt, potem ko jo Evropski parlament ali Svet uradno
obvesti o svoji odločitvi, da mu nasprotuje. Člen 100
Postopek v odboru 1.
Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna
naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS[53]. Navedeni odbor je odbor v
smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.
Pri sklicevanju na ta člen se uporablja
člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. Člen 101
Prenos 1.
Države članice uveljavijo zakone in druge
predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do
30. junija 2014. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih
predpisov. Države članice se v sprejetih ukrepih
sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni
objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2.
Države članice Komisiji sporočijo
besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na
področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 102
Razveljavitev Direktiva 2004/17/ES se razveljavi z
začetkom veljavnosti 30. junija 2014. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se
štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko
tabelo iz Priloge XXI. Člen 103
Pregled Komisija pregleda ekonomske učinke na
notranji trg, ki so posledica uporabe mejnih vrednosti iz člena 12,
in o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do
30. junija 2017. Pri spremembi mejnih vrednosti, ki se
uporabljajo v skladu s Sporazumom, poročilu po potrebi sledi zakonodajni
predlog o spremembi mejnih vrednosti iz te direktive. Člen 104
Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan
po datumu objave v Uradnem listu Evropske unije. Člen 105
Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države
članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI, KAKOR JE DOLOČENO V TOČKI (8)(a)
ČLENA 2 V primeru različnih razlag nomenklatur
CPV in NACE se uporablja nomenklatura CPV. NACE(1) || Referenčna številka CPV PODROČJE F || GRADBENIŠTVO Oddelek || Skupina || Razred || Predmet || Opombe 45 || || || Gradbeništvo || Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila. || 45000000 || 45.1 || || Pripravljalna dela na gradbiščih || || 45100000 || || 45.11 || Rušenje objektov in zemljska dela || Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov, — čiščenje gradbišča, — odstranjevanje zemlje: izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd., — pripravo gradbišča za miniranje, — odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča. Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča, — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin. || 45110000 || || 45.12 || Raziskovalno vrtanje in sondiranje || Ta razred zajema: — raziskovalno vrtanje, raziskovalno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene. Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20, — vrtanja vodnjakov, glej 45.25, — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25, — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20. || 45120000 || 45.2 || || Gradnja objektov in delov objektov || || 45200000 || || 45.21 || Splošna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje, — mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi, — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode, — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode, — pomožne gradnje, — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču. Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20, — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28, — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23, — inštalacijskih del, glej 45.3, — zaključnih gradbenih del, glej 45.4, — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20, — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20. || 45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000 || || 45.22 || Postavljanje ostrešij in krovska dela || Ta razred zajema: — postavljanje streh, — postavljanje strešnih kritin, — impregniranje proti vlagi. || 45261000 || || 45.23 || Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti, — gradnjo železnic, — gradnjo letaliških stez, — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih. Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11. || 45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115 || || 45.24 || Gradnja vodnih objektov || Ta razred zajema: — gradnjo: — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd., — gradnjo nasipov in jezov, — poglabljanje dna, — podvodno delo. || 45240000 || || 45.25 || Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok || Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema, — gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov, — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov, — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam, — ukrivljanje jekla, — zidanje in tlakovanje, — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem, — gradnjo dimnikov in industrijskih peči. Ta razred ne zajema: — dajanje zidarskih odrov v najem brez postavljanja in podiranja, glej 71.32. || 45250000 45262000 || 45.3 || || Inštalacije pri gradnjah || || 45300000 || || 45.31 || Električne inštalacije || Ta razred zajema: montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — električnih napeljav, — telekomunikacijskih sistemov, — sistemov električnega ogrevanja, — radijskih in televizijskih hišnih anten, — požarnih alarmov, — protivlomnih alarmnih sistemov, — dvigal in tekočih stopnic, — strelovodov itd. || 45213316 45310000 razen: -45316000 || || 45.32 || Izolacijska dela || Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem. Ta razred ne zajema: — impregniranja proti vlagi, glej 45.22. || 45320000 || || 45.33 || Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije || Ta razred zajema: — montažo v stavbe ali druge projekte gradnje: — kleparske in sanitarne opreme, — plinske napeljave, — opreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo, — sprinkler sisteme. Ta razred ne zajema: — inštalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31. || 45330000 || || 45.34 || Druge inštalacije pri gradnjah || Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča, — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje. || 45234115 45316000 45340000 || 45.4 || || Zaključna gradbena dela || || 45400000 || || 45.41 || Fasaderska in štukaterska dela || Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje. || 45410000 || || 45.42 || Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva || Ta razred zajema: — gradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov, — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganja parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43. || 45420000 || || 45.43 || Oblaganje tal in sten || Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev v stavbe ali druge projekte gradnje: — — keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna, — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev, — vključno s plastičnimi ali iz gume, — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten, — stenskih tapet. || 45430000 || || 45.44 || Steklarska in pleskarska dela || Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb, — barvanje objektov nizke in visoke gradnje, — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42. || 45440000 || || 45.45 || Druga zaključna gradbena dela || Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov, — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb, — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena. Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70. || 45212212 in DA04 45450000 || 45.5 || || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || || 45500000 || || 45.50 || Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev || Ta razred ne zajema: — dajanja strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, brez upravljavcev strojev, glej 71.32. || 45500000 (1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1). PRILOGA II
SEZNAM ZAKONODAJE UNIJE IZ ČLENA 4(2) Pravice, ki so bile odobrene po postopku, v
katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih
odobritev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali
izključnih pravic“ v smislu te direktive. Spodaj so navedeni postopki, ki
zagotavljajo primerno predhodno preglednost za izdajo dovoljenj na podlagi
drugih zakonodajnih aktov Evropske unije, ki ne pomenijo "posebnih ali
izključnih pravic" v smislu te direktive: (a)
izdaja dovoljenj za upravljanje naprav za zemeljski
plin v skladu s postopki, določenimi v členu 4
Direktive 98/30/ES; (b)
izdaja dovoljenja ali povabilo za oddajo ponudbe za
gradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu z
Direktivo 96/92/ES; (c)
izdaja dovoljenja v skladu s postopki,
določenimi v členu 9 Direktive 97/67/ES, v zvezi s poštnimi
storitvami, ki niso ali ne bodo rezervirane; (d)
postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje
dejavnosti, ki vključujejo izkoriščanje ogljikovodikov, v skladu z
Direktivo 94/22/ES; (e)
javna naročila storitev v smislu
Uredbe (ES) št. 1370/2007, ki so bila oddana na podlagi za konkurenco
odprtega razpisnega postopka v skladu s členom 5(3) Uredbe. PRILOGA III
SEZNAM ZAKONODAJE UNIJE IZ ČLENA 27(3) A. PRENOS ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE Direktiva 2009/73/ES B. PROIZVODNJA, PRENOS ALI DISTRIBUCIJA
ELEKTRIČNE ENERGIJE Direktiva 2009/72/ES C. PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA
PITNE VODE / D. NAROČNIKI NA PODROČJU ŽELEZNIŠKIH
STORITEV Železniški tovorni promet Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne
29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti[54] Železniški potniški promet / E. NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA
ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA / F. NAROČNIKI NA PODROČJU POŠTNIH
STORITEV Direktiva 97/67/ES G. PRIDOBIVANJE NAFTE ALI PLINA Direktiva 94/22/ES H. ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA ALI DRUGIH
TRDNIH GORIV / I. NAROČNIKI S PODROČJA
INFRASTRUKTURE V OBMORSKIH PRISTANIŠČIH ALI PRISTANIŠČIH NA CELINSKIH
PLOVNIH POTEH ALI INFRASTRUKTURE V DRUGIH TERMINALIH / J. NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE
INFRASTRUKTURE / PRILOGA IV
ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA
SODELOVANJE, PRIJAV ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI TER NAČRTOV IN
PROJEKTOV V NATEČAJIH Naprave za elektronsko sprejemanje ponudb,
prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov
in projektov v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi ter ustreznimi
postopki zagotoviti vsaj, da (a)
se lahko natančno določita čas in
datum prejetja ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje
usposobljenosti ter predložitev načrtov in projektov; (b)
se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi
roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami; (c)
se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko
ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna; (d)
lahko samo pooblaščene osebe določijo ali
spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov; (e)
se med različnimi fazami postopka ugotavljanja
usposobljenosti, postopka javnega naročanja ali natečaja omogoči
dostop do predloženih podatkov ali dela teh podatkov izključno ob hkratnem
ukrepanju pooblaščenih oseb; (f)
mora hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb
omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu; (g)
so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi
zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z
njimi, in (h)
avtentifikacija ponudb ustreza zahtevam iz te
priloge. PRILOGA V
SEZNAM MEDNARODNIH SPORAZUMOV IZ ČLENA 38 Sporazumi z naslednjimi državami ali skupinami
držav: –
Albanija (UL L 107,
28. 4. 2009), –
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (UL L
87, 20. 3. 2004), –
CARIFOUM (UL L 289,
30. 10. 2008), –
Čile (UL L 352,
30. 12. 2002), –
Hrvaška (UL L 26, 28. 1. 2005), –
Mehika (UL L 276, 28. 10. 2000,
UL L 157, 30. 6. 2000), –
Črna gora (UL L 345,
28. 12. 2007), –
Južna Koreja (UL L 127,
14. 5. 2011), –
Švica (UL L 300, 31. 12. 1972). PRILOGA VI
DEL A
INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V PERIODIČNEM INFORMATIVNEM OBVESTILU
(iz člena 61) I. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V VSEH
PRIMERIH 3.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov
naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki
te službe. 4.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3. (a) Za naročila
blaga: vrsta in količina ali vrednost storitev ali proizvodov, ki se bodo
dobavljali (referenčne številke nomenklature). (b) za naročila gradbenih del: vrsta in
obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne lastnosti gradbenih del
ali sklopov s sklicem na gradbena dela (referenčne številke nomenklature). (c) Za naročila storitev:
načrtovano celotno naročilo v vsaki od predvidenih kategorij storitev
(referenčne številke nomenklature). 4. Datum odpošiljanja obvestila
ali odpošiljanja obvestila o objavi tega obvestila v profilu kupca. 5. Kakršne koli druge pomembne
informacije. II. DODATNE INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO, KADAR
SE OBVESTILO UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA ALI DOVOLJUJE
SKRAJŠANJE ROKOV ZA SPREJEM PONUDB (člen 61(2)) 6. Sklicevanje na dejstvo, da
morajo zainteresirani gospodarski subjekti naročnika seznaniti s svojim
interesom za naročilo ali naročila. 7. Elektronski ali spletni
naslov, na katerem bodo brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli
dodatni dokumenti z neomejenim in celovitim neposrednim dostopom. 8. Kadar je to primerno,
navedba, če je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja ali
če je izvedba pridržana v okviru programov delovnih mest za invalide. 9. Rok za sprejemanje prijav za
povabilo k oddaji ponudb ali na pogajanja. 10. Vrsta in količina blaga,
ki se bo dobavljalo, ali splošna narava gradbenega dela ali kategorija storitve
in opis z navedbo, ali so predvideni okvirni sporazumi, vključno s
kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave, in oceno časa, ki je na voljo
za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru
ponavljajočih se javnih naročil tudi časovna ocena nadaljnjih
javnih razpisov. Navedba, ali so vključeni nakup, zakup, najem ali nakup
na kredit ali kakršna koli njihova kombinacija. 11. Šifra NUTS za glavno lokacijo
gradnje v primeru gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v
primeru blaga in storitve; kadar je naročilo razdeljeno na sklope, se te
informacije navedejo za vsak sklop. 12. Roke za dobavo ali
dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev in, če je to
mogoče, za začetek. 13. Naslov, na katerega
zainteresirana podjetja v pisni obliki pošljejo svoje izjave o interesu. 14. Rok za prejem prijav interesa. 15. Odobreni jezik ali jeziki za
predložitev kandidatur ali ponudb. 16. Ekonomske in tehnične
pogoje ter finančne in tehnične garancije, ki se zahtevajo od
dobaviteljev. 17. (a) predviden datum
začetka postopkov za oddajo naročil v zvezi z naročilom ali
naročili (če je znan); (b) vrsto postopka za oddajo javnega
naročila (omejeni ali s pogajanji); (c) znesek plačila in podatke o
plačilih za vsako vsoto, ki jo je treba plačati za pridobitev
dokumentacije v zvezi s posvetovanjem. 18. Po potrebi posebni pogoji, ki
veljajo za izvajanje naročila. 19. Po potrebi navedba, ali je bil
vključen: (a)
zahtevana/dopuščena elektronska vloga ponudb
ali prijav za sodelovanje, (b)
uporabljeno elektronsko naročanje, (c)
uporabljeno elektronsko izdajanje računov, (d)
dopuščeno elektronsko plačilo. 20. Ime in naslov pritožbenega
organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije.
Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali
po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski
naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. 21. Če so znana, merila iz
člena 76, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil:
„najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko
najugodnejšo ponudbo in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo
zaporedje glede na pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah
ali ne bodo navedena v povabilu za potrditev interesa iz
člena 61(2)(b) ali v povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja. DEL B
Informacije, ki Se naveDEJO v obvestilu o objavi periodičnega
informativnega obvestila v profilu kupca, ki se NE uporablja kot sredstvo za
objavo javnega razpisa
(iz člena 61(1)) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Referenčne številke nomenklature CPV. 4.
Spletni naslov „profila kupca“ (URL). 5.
Datum odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega
informativnega obvestila v profilu kupca. Priloga VII
INFORMACIJE, ki se NAVEDEJO v specifikacijAH PRI elektronskih
dražbAH (člen 47(4)) Če se
naročniki odločijo za elektronsko dražbo, uporabljene specifikacije
vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti: (a)
elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske
dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali
odstotkih; (b)
morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče
predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta naročila; (c)
informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med
potekom elektronske dražbe, in, po potrebi, kdaj jim bodo na voljo; (d)
ustrezne informacije v zvezi s postopkom
elektronske dražbe; (e)
pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili,
in zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi; (f)
ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno
elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za
povezavo. PRILOGA VIII
OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ Za namene te direktive (1)
„tehnične specifikacije“ pomenijo: (a)
v primeru naročil storitve ali blaga
specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda
ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske in podnebne
uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno
z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti,
uporabe proizvoda, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s
proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli,
preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo
nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami v kateri koli
fazi življenjskega cikla dobave ali storitve ter postopki ocenjevanja
skladnosti; (b) v primeru javnih naročil gradbenih
del celoto tehničnih zahtev, zlasti iz razpisne dokumentacije, ki
določajo zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, kar
omogoča, da se material, proizvod ali blago opiše tako, da ustreza
načrtovani uporabi s strani naročnika; te značilnosti
vključujejo stopnje okoljske in podnebne uspešnosti, zahteve v zvezi s
konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za
invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, uspešnosti, varnosti ali
dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti,
izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem,
označevanjem ali uporabo nalepk, navodili za uporabnike ter proizvodnimi
postopki in metodami v kateri koli fazi življenjskega cikla gradenj; te
značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene
stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj
in konstrukcijskih tehnik ali metod ter vse druge tehnične pogoje, ki jih
lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede
na dokončane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo; (2)
„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki
jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se ali stalno
uporabo, s katerim usklajenost načeloma ni obvezna in ki spada v eno izmed
naslednjih kategorij: (a)
„mednarodni standard“: standard, ki ga je sprejela
mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; (b)
„evropski standard“: standard, ki ga je sprejela
evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; (c)
„nacionalni standard“: standard, ki ga je sprejela
nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; (3)
„evropski tehnični atest“ pomeni ugodno
tehnično oceno ustreznosti proizvoda za njegovo uporabo, na podlagi
izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda
in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična
soglasja, ki ga za ta namen določi država članica; (4)
„enotna tehnična specifikacija“ pomeni
tehnično specifikacijo, določeno v skladu s postopkom, ki ga
priznavajo države članice, ali v skladu s členom 9 ter
členom 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [XXX] o evropski
standardizaciji [ter o spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter
direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES,
2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta], ki je
objavljena v Uradnem listu Evropske unije; (5)
„tehnična referenca“ pomeni kateri koli
izdelek, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih
standardov, v skladu s postopki, prilagojenimi novim potrebam trga. PRILOGA IX
ZNAČILNOSTI OBJAVE 1.
Objava obvestil Obvestila iz členov 61, 62, 63, 64, 85
in 89 naročniki pošljejo Uradu za publikacije Evropske unije in morajo
biti objavljena v skladu z naslednjimi pravili: (a)
obvestila iz členov 61, 62, 63, 64, 85 in
89 objavijo Urad za publikacije Unije ali naročniki v primeru
periodičnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v
skladu s členom 61(1). Poleg tega lahko naročniki objavijo te
informacije na svetovnem spletu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v
točki 2(b) spodaj; (b)
Urad za publikacije Evropske unije bo
naročniku izdal potrdilo iz drugega pododstavka člena 65(5). 2.
Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij (a)
Naročniki specifikacije in dodatno
dokumentacijo v celoti objavijo na svetovnem spletu. (b)
Profil kupca lahko vsebuje periodična
informativna obvestila iz člena 61(1), informacije o potekajočih
razpisih za zbiranje ponudb, rednih nabavah, oddanih naročilih, prekinjenih
postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka,
telefonska številka in številka faksa, poštni in elektronski naslov. 3.
Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje
obvestil. Format in postopek elektronskega pošiljanja
obvestil, kot ju je določila Komisija, sta na voljo na spletnem naslovu
„http://simap.eu.int“. PRILOGA X
INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILU O OBSTOJU POSTOPKA UGOTAVLJANJA
USPOSOBLJENOSTI
(kot je navedeno v točki (b) člena 39(2) in
členu 62) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Kadar je to primerno, navedba, če je javno
naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana
v okviru programov delovnih mest za invalide. 4.
Namen sistema ugotavljanja usposobljenosti (opis
blaga, storitev ali gradbenih del ali njihovih kategorij, ki se bodo dobavljale
po tem sistemu – referenčne številke nomenklature). Šifra NUTS za glavno
lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj
dobave ali izvedbe v primeru naročila blaga in storitev. 5.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski
subjekti glede svoje usposobljenosti na podlagi sistema in metod, v skladu s
katerimi se bo preverjal vsak od teh pogojev. Kadar je opis takih pogojev in
metod preverjanja obsežen ter temelji na dokumentaciji, ki je na voljo
zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostuje povzetek glavnih pogojev in
metod ter sklic na zadevno dokumentacijo. 6.
Čas veljavnosti sistema ugotavljanja
usposobljenosti in formalnosti za njegovo obnovitev. 7.
Sklicevanje na dejstvo, da se obvestilo šteje kot
javni razpis. 8.
Naslov, kjer je mogoče dobiti nadaljnje
informacije in dokumentacija v zvezi s sistemom ugotavljanja usposobljenosti
(če je drugačen od naslova, navedenega pod točko 1). 9.
Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je
ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije
glede časovnih omejitev za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov,
telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je
mogoče dobiti te informacije. 10.
Če so znana, merila iz člena 76, ki
jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali
„ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in
njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost
se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v
povabilu za oddajo ponudb ali na pogajanja. 11.
Po potrebi navedba, ali je bil vključen: (a)
zahtevana/dopuščena elektronska vloga ponudb
ali prijav za sodelovanje, (b)
uporabljeno elektronsko naročanje, (c)
uporabljeno elektronsko izdajanje računov, (d)
dopuščeno elektronsko plačilo. 12.
Kakršne koli druge pomembne informacije. PRILOGA XI
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNEM NAROČILU
(iz člena 63) A. ODPRTI POSTOPKI 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Kadar je to primerno, navedba, če je javno
naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana
v okviru programov delovnih mest za invalide. 4.
Vrsta javnega naročila (blago, gradbena dela
ali storitev, kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum ali za
dinamični nabavni sistem), opis (referenčne številke nomenklature).
Kjer je to primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem
ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo. 5.
Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru
naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v
primeru naročila blaga in storitev. 6.
Za blago in gradbena dela: (a)
vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo
(referenčne številke nomenklature), vključno s kakršnimi koli
možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na
voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V
primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to
mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo
dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne
značilnosti gradbenega dela (referenčne številke nomenklature); (b)
navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za
del in/ali za vse zahtevano blago. Če je pri javnih naročilih gradbenih del
gradbeno delo ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg
različnih sklopov in možnost oddaje ponudbe za en sklop, za več
sklopov ali za vse sklope; (c)
za naročila gradbenih del: informacije glede
namena gradbenega dela ali naročila, če slednje vključuje tudi
izdelavo projektov. 7.
Za storitve: (a)
vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo,
vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi
oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število
morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih
tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov
za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b)
navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi ali
upravni določbi rezervirana za določeno stroko; (c)
sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d)
navedba, ali pravne osebe navedejo imena in
poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e)
navedba, ali lahko ponudniki storitve oddajo
ponudbo za del zadevnih storitev. 8.
Če je znano, navedba, ali je predložitev
variantnih ponudb dovoljena ali ne. 9.
Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje
javnega naročila storitev in, če je to mogoče, datum
začetka. 10.
Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo
brezplačno na voljo specifikacije in kakršni koli dodatni dokumenti z
neomejenim in celovitim neposrednim dostopom. 11. (a) Zadnji dan za
sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb pri uvedbi dinamičnega nabavnega
sistema; (b) naslov, na katerega se pošljejo; (c) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti
sestavljene. 12. (a) Kadar je primerno,
osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb; (b) datum, čas in kraj takega odpiranja. 13. Kadar je primerno, kakršni
koli zahtevani pologi in garancije. 14. Glavni pogoji v zvezi s
financiranjem in plačilom in/ali sklici na predpise, ki te vsebujejo. 15. Kjer je primerno, pravna
oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je
naročilo oddano. 16. Minimalni ekonomski in
tehnični pogoji, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta, ki mu je
naročilo oddano. 17. Obdobje, v katerem je ponudnik
dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe. 18. Po potrebi posebni pogoji, ki
veljajo za izvajanje naročila. 19. Merila, navedena v
členu 76, ki se uporabljajo pri oddaji naročila: „najnižja cena“
ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo
in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na
pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah. 20. Kadar je to primerno, datume
in sklice na objavo v Uradnem listu Evropske unije periodičnega
informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu
kupca, na katerega se naročilo nanaša. 21. Ime in naslov pritožbenega
organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije.
Natančne informacije glede časovnih omejitev za revizijske postopke
ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski
naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. 22. Datum odpošiljanja obvestila s
strani naročnika. 23. Kakršne koli druge pomembne
informacije. B. OMEJENI POSTOPKI 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Kadar je to primerno, navedba, če je javno
naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana
v okviru programov delovnih mest za invalide. 4.
Vrsta naročila (blago, gradbena dela ali
storitve; kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum); opis
(referenčne številke nomenklature). Kjer je to primerno, navedba, ali se
ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli
njihovo kombinacijo. 5.
Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru
naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v
primeru naročila blaga in storitev. 6.
Za blago in gradbena dela: (a)
vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo
(referenčne številke nomenklature), vključno s kakršnimi koli
možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na
voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru
ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče,
časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo,
ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne
značilnosti gradbenega dela (referenčne številke nomenklature); (b)
navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za
del in/ali za vse zahtevano blago. Če je pri javnih naročilih gradbenih del
gradbeno delo ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg
različnih sklopov in možnost oddaje ponudbe za en sklop, za več
sklopov ali za vse sklope; (c)
informacije glede namena gradbenega dela ali
naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov. 7.
Za storitve: (a)
vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo,
vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi
oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število
morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se javnih naročilih
tudi, če je to mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov
za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b)
po potrebi navedbo, ali je izvedba storitve po
zakonu, uredbi ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko; (c)
sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d)
navedba, ali pravne osebe navedejo imena in
poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e)
navedba, ali lahko ponudniki storitve oddajo
ponudbo za del zadevnih storitev. 8.
Če je znano, navedba, ali je predložitev
variantnih ponudb dovoljena ali ne. 9.
Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje
javnega naročila in, če je to mogoče, za začetek. 10.
Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora
prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano. 11. (a) Zadnji rok za
sprejemanje prijav za sodelovanje; (b) naslov, na katerega se pošljejo; (c) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti
sestavljene. 12. Zadnji datum za odpošiljanje
povabil k oddaji ponudb. 13. Kadar je primerno, kakršni
koli zahtevani pologi in garancije. 14. Glavni pogoji v zvezi s
financiranjem in plačilom in/ali sklici na predpise, ki te vsebujejo. 15. Informacije glede položaja
gospodarskega subjekta ter minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se
od njega zahtevajo. 16. Merila, navedena v
členu 76, ki se uporabljajo pri oddaji naročila: „najnižja cena“
ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo
in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na
pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo
navedena v povabilu za oddajo ponudb. 17. Po potrebi posebni pogoji, ki
veljajo za izvajanje naročila. 18. Kadar je to primerno, datume
in sklice na objavo v Uradnem listu Evropske unije periodičnega
informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu
kupca, na katerega se naročilo nanaša. 19. Ime in naslov pritožbenega
organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije.
Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali
po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski
naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. 20. Datum odpošiljanja obvestila s
strani naročnikov. 21. Kakršne koli druge pomembne
informacije. C. POSTOPKI S POGAJANJI 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Kadar je to primerno, navedba, če je javno
naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana
v okviru programov delovnih mest za invalide. 4.
Vrsta naročila (blago, gradbena dela ali
storitve; kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum); opis
(referenčne številke nomenklature). Kjer je to primerno, navedba, ali se ponudbe
zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo
kombinacijo. 5.
Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru
naročila gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v
primeru naročila blaga in storitev. 6.
Za blago in gradbena dela: (a)
vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo
(referenčne številke nomenklature), vključno s kakršnimi koli
možnostmi za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na
voljo za izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V
primeru ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to
mogoče, časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo
dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne
značilnosti gradbenega dela (referenčne številke nomenklature); (b)
navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za
del in/ali za vse zahtevano blago. Če je pri javnih naročilih gradbenih del
gradbeno delo ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg
različnih sklopov in možnost oddaje ponudbe za en sklop, za več
sklopov ali za vse sklope; (c)
za naročila gradbenih del: informacije glede
namena gradbenega dela ali naročila, če slednje vključuje tudi
izdelavo projektov. 7.
Za storitve: (a)
vrsta in količina storitev, ki se bodo
zagotavljale, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše
zagotavljanje storitev in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za
izvajanje teh možnosti, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru
ponavljajočih se javnih naročilih tudi, če je to mogoče,
časovna ocena nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo
zagotavljale; (b)
navedbo, ali je izvedba storitve po zakonu, uredbi
ali upravni določbi rezervirana za določeno stroko; (c)
sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d)
navedba, ali pravne osebe navedejo imena in poklicno
usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e)
navedba, ali lahko ponudniki storitve oddajo
ponudbo za del zadevnih storitev. 8.
Če je znano, navedba, ali je predložitev
variantnih ponudb dovoljena ali ne. 9.
Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje
javnega naročila in, če je to mogoče, za začetek. 10.
Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora
prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano. 11. (a) Zadnji rok za
sprejemanje prijav za sodelovanje; (b) naslov, na katerega se pošljejo; (c) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti
sestavljene. 12. Kadar je primerno, kakršni
koli zahtevani pologi in garancije. 13. Glavni pogoji v zvezi s
financiranjem in plačilom in/ali sklici na predpise, ki te vsebujejo. 14. Informacije glede položaja
gospodarskega subjekta ter minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se
od njega zahtevajo. 15. Merila, navedena v
členu 76, ki se uporabljajo pri oddaji naročila: „najnižja cena“
ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo
in njihove uteži ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na
pomembnost se navede, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo
navedena v povabilu na pogajanja. 16. Kjer je to primerno, imena in
naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral. 17. Po potrebi posebni pogoji, ki
veljajo za izvajanje naročila. 18. Kadar je to primerno, datumi
in sklici na objavo v Uradnem listu Evropske unije periodičnega
informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu
kupca, na katerega se naročilo nanaša. 19. Ime in naslov pritožbenega
organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije.
Natančne informacije glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali
po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski
naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. 20. Datum odpošiljanja obvestila s
strani naročnika. 21. Kakršne koli druge pomembne
informacije. PRILOGA XII
INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILU O ODDAJI NAROČILA
(iz člena 64) I. Informacije za objavo v Uradnem listu
Evropske unije[55] 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega organa
naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki
te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Vrsta naročila (blago, gradbena dela ali
storitve in referenčne številke nomenklature); kjer je primerno, navedba,
ali gre za okvirni sporazum). 4.
Vsaj kratek povzetek vrste in količine
proizvodov, gradbenih del ali storitev, ki se zagotavljajo. 5. (a) oblika javnega razpisa
(obvestilo o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti; periodično
obvestilo; razpis za zbiranje ponudb); (b) datumi in sklici objave obvestila v Uradnem
listu Evropske unije; (c) če se javna naročila oddajo
brez predhodnega javnega razpisa, navedba ustrezne določbe
člena 44. 6. Postopek za oddajo
naročila (odprti, omejeni ali s pogajanji). 7. Število prejetih ponudb z navedbo (a)
števila prejetih ponudb gospodarskih subjektov, ki
so mala in srednje velika podjetja, (b)
števila prejetih ponudb iz tujine, (c)
števila elektronsko prejetih ponudb. V primeru, da se odda več naročil
(sklopi, več okvirnih pogodb), se te informacije navede za vsako oddano
naročilo. 8. Datum oddaje javnih
naročil. 9. Plačana cena za ugodne
nakupe v skladu s členom 44(i). 10. Za vsako oddano naročilo
ime, naslov, vključno s šifro NUTS, telefonska številka, številka
telefaksa, elektronski in spletni naslov izbranih ponudnikov, vključno z: (a)
informacijo, ali je izbrani ponudnik malo in
srednje podjetje, (b)
informacijo, ali je bilo naročilo oddano
konzorciju. 11. Navedba, kjer je to ustrezno,
če je naročilo bilo ali morda bo oddano podizvajalcu. 12. Plačana cena ali
najdražja in najcenejša ponudba, ki sta se upoštevali pri oddaji naročila. 13. Ime in naslov pritožbenega
organa in, kjer je ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije.
Natančne informacije glede časovne omejitve za revizijske postopke
ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski
naslov službe, kjer je mogoče dobiti te informacije. 14. Neobvezne informacije: –
vrednost in delež javnega naročila, ki je bil
ali se lahko odstopi tretjim osebam v podizvajanje, –
merila za oddajo. II. Informacije, ki niso namenjene za objavo 15. Število oddanih naročil
(kadar se je naročilo razdelilo med več dobaviteljev). 16. Vrednost vsakega oddanega
naročila. 17. Država porekla proizvoda ali
storitve (s poreklom iz Skupnosti ali zunaj nje; če gre za slednje,
razčlenjeno po tretjih državah). 18. Katera merila za oddajo so
bila uporabljena (ekonomsko najugodnejša ponudba; najnižji stroški)? 19. Ali je bilo naročilo
oddano ponudniku, ki je predložil variantno ponudbo, v skladu s
členom 58(1)? 20. So bile katere izmed ponudb
izločene z utemeljitvijo, da so nenavadno ugodne, v skladu s
členom 79? 21. Datum odpošiljanja obvestila s
strani naročnika. PRILOGA XIII
VSEBINA POVABILA ZA ODDAJO PONUDBE, NA
POGAJANJA ALI ZA POTRDITEV INTERESA IZ ČLENA 68 1.
Povabilo k oddaji ponudb ali na pogajanja iz
člena 68 mora vsebovati vsaj: (a)
zadnji datum za sprejemanje ponudb, naslov, na
katerega jih je treba poslati, in jezik ali jezike, v katerih morajo biti
sestavljene; Vendar se v primeru naročil, ki se oddajo na
podlagi inovacijskih partnerstev, te informacije ne navede v povabilu na
pogajanja, se pa navede v povabilu k oddaji ponudbe; (b)
sklicevanje na kateri koli objavljeni javni razpis; (c)
navedba vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti; (d)
merila za oddajo naročila, če niso
navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, ki se
uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa; (e)
relativno tehtanje meril za oddajo naročila
ali, če je to primerno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril,
če ta informacija ni navedena v obvestilu o naročilu, obvestilu o
obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ali specifikacijah. 2.
Če se javni razpis opravi v obliki
periodičnega informativnega obvestila, morajo naročniki nato vse
kandidate povabiti k potrditvi interesa za sodelovanje na podlagi
natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom
izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke: (a)
vrsto in količino, vključno z možnostjo
dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna
naročila, vrsto in količino in po možnosti predvidene datume objave
nadaljnjih obvestil o javnih razpisih za gradnje, blago ali storitve; (b)
vrsto postopka: omejeni postopek ali postopek s
pogajanji; (c)
po potrebi datum, ko se začne ali konča
dobava blaga ali izvajanje gradnje ali opravljanje storitev; (d)
naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno
dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana; (e)
naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in
potrebne informacije za pridobitev specifikacij in ostale dokumentacije; (f)
gospodarske in tehnične pogoje, finančna
jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov; (g)
obliko pogodbe, ki je predmet javnega razpisa:
nabava, zakup, najem ali nabava na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija;
in (h)
merila za oddajo naročila in njihove uteži ali
po potrebi pomembnost teh meril v padajočem vrstnem redu, če ta
informacija ni navedena v informativnem obvestilu ali specifikacijah ali
povabilu k oddaji ponudbe oziroma na pogajanja. PRILOGA XIV
SEZNAM MEDNARODNIH SOCIALNIH IN OKOLJSKIH KONVENCIJ IZ ČLENOV 70
IN 79 –
Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in
varstvu sindikalnih pravic; –
Konvencija št. 98 o uporabi načel o
pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; –
Konvencija št. 29 o prisilnem ali obveznem
delu; –
Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela; –
Konvencija št. 138 o minimalni starosti za
sklenitev delovnega razmerja; –
Konvencija št. 111 o diskriminaciji pri
zaposlovanju in poklicih; –
Konvencija št. 100 o enakem nagrajevanju moške
in ženske delovne sile za delo enake vrednosti; –
Konvencija št. 182 o prepovedi najhujših oblik
dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo; –
Dunajska konvencija o varstvu ozonskega plašča
in Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski
plašč; –
Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih
odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Baselska konvencija); –
Stockholmska konvencija o obstojnih organskih
onesnaževalcih (POP); –
Konvencije o postopku soglasja po predhodnem
obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni
trgovini (UNEP/FAO) (Konvencija PIC), Rotterdam 10. 9. 1998 in njeni
trije regionalni protokoli. PRILOGA XV
SEZNAM ZAKONODAJE EU IZ ČLENA 77(3) (a)
Direktiva 2009/33/ES. PRILOGA XVI
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O SPREMEMBAH NAROČILA V
ČASU NJEGOVE VELJAVNOSTI
(kot je navedeno v členu 82(6)) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Referenčne številke nomenklature CPV. 4.
Šifra NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru
gradnje ali šifra NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in
storitve. 5.
Opis javnega naročila pred spremembo in po
njej: vrsta in obseg gradnje, vrsta in količina oziroma vrednost blaga,
vrsta in obseg storitev. 6.
Po potrebi zvišanje cene zaradi spremembe. 7.
Opis okoliščin, zaradi katerih je bila
potrebna sprememba. 8.
Datum oddaje naročila. 9.
Po potrebi ime, naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov novega
gospodarskega subjekta ali subjektov. 10.
Informacije, ali se naročilo nanaša na projekt
in/ali program, financiran s sredstvi iz skladov Evropske unije. 11.
Ime in naslov nadzornega organa in organa,
odgovornega za revizijske in po potrebi mediacijske postopke. Natančne
informacije glede roka za revizijske postopke ali po potrebi ime, naslov,
telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je
mogoče dobiti te informacije. PRILOGA XVII
STORITVE IZ ČLENA 84 Referenčna številka CPV || Opis 79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) || Storitve na področju zdravstva in socialnega varstva 75121000-0, 75122000-7, 75124000-1; od 79995000-5 do 79995200-7; od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1); od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6) || Upravne storitve na področju izobraževanja, zdravstva in kulture 75300000-9 || Storitve v okviru obveznega socialnega zavarovanja 75310000-2, 75311000-9, 75312000-6, 75313000-3, 75313100-4, 75314000-0, 75320000-5, 75330000-8, 75340000-1 || Storitve v okviru dajatev 98000000-3 || Druge javne, skupne in osebne storitve 98120000-0 || Storitve sindikatov 98131000-0 || Storitve verskih organizacij PRILOGA XVIII
Informacije, ki se navedejo v obvestilih o naročilih socialnih in drugih
posebnih storitev
(iz člena 85) Del A Obvestilo o naročilu 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Opis storitev, ki se bodo zagotavljale, ali
njihovih kategorij in po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki jih je
treba zagotoviti, vključno z navedbo zadevnih količin ali vrednosti,
referenčne številke nomenklature. 4.
Šifra NUTS za glavni kraj izvajanja storitev. 5.
Kadar je to primerno, navedba, če je javno
naročilo pridržano za invalidska podjetja ali če je izvedba pridržana
v okviru programov delovnih mest za invalide. 6.
Glavni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati
gospodarski subjekti v zvezi z njihovo udeležbo, ali, kjer je to primerno,
elektronski naslov, kjer se lahko pridobijo podrobne informacije. 7.
Roki za vzpostavitev stika z naročnikom glede
sodelovanja. 8.
Kakršne koli druge pomembne informacije. Del B Obvestilo o oddaji naročila 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Vsaj kratek povzetek vrste in količine
storitev ter po potrebi dodatnih gradbenih del in blaga, ki se zagotavljajo. 4.
Sklic na objavo obvestila v Uradnem listu
Evropske unije. 5.
Število prejetih ponudb. 6.
Ime in naslov izbranih gospodarskih subjektov. 7.
Kakršne koli druge pomembne informacije. PRILOGA XIX
INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILU O PROJEKTNEM NATEČAJU
(iz člena 89(1)) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Opis projekta (referenčne številke
nomenklature). 4.
Vrsta natečaja: odprti ali omejeni. 5.
Pri odprtih natečajih: zadnji datum za
sprejemanje projektov. 6.
Pri omejenih natečajih: (a)
predvideno število ali obseg udeležencev; (b)
kjer je to primerno, imena že izbranih udeležencev; (c)
merila za izbor udeležencev; (d)
zadnji datum za sprejemanje prijav za sodelovanje. 7.
Kjer je to primerno, navedba, ali je sodelovanje
omejeno na določeno stroko. 8.
Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju
projektov. 9.
Kjer je to primerno, imena izbranih članov
žirije. 10.
Navedba, ali je odločitev žirije za
naročnika zavezujoča. 11.
Kjer je to primerno, število in vrednost nagrad. 12.
Kjer je to primerno, podatki o plačilih vsem
udeležencem. 13.
Navedba, ali se prejemnikom nagrad lahko oddajo
kakršna koli naročila, ki sledijo projektnemu natečaju. 14.
Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je
ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije
glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov,
telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je
mogoče dobiti te informacije. 15.
Datum odpošiljanja obvestila. 16.
Kakršne koli druge pomembne informacije. PRILOGA XX
INFORMACIJE, KI SE NAVEDEJO V OBVESTILIH O REZULTATIH PROJEKTNEGA NATEČAJA
(iz člena 89(1)) 1.
Ime, identifikacijska številka (kadar je
določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s šifro NUTS,
telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov javnega
organa naročnika ter, če posreduje dodatne informacije druga služba,
podatki te službe. 2.
Glavna dejavnost, ki se izvaja. 3.
Opis projekta (referenčne številke
nomenklature). 4.
Skupno število udeležencev. 5.
Skupno število tujih udeležencev. 6.
Zmagovalci natečaja. 7.
Kjer je to primerno, nagrade. 8.
Druge informacije. 9.
Sklic na obvestilo o projektnem natečaju. 10.
Ime in naslov pritožbenega organa in, kjer je
ustrezno, organa, pristojnega za postopke mediacije. Natančne informacije
glede časovnih omejitev za vlaganje pritožb ali po potrebi ime, naslov,
telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, kjer je
mogoče dobiti te informacije. 11.
Datum odpošiljanja obvestila. PRILOGA XXI
KORELACIJSKA TABELA[56]
Ta direktiva || Direktiva 2004/17/ES || člen 1 || - || nov člen 2, prvi stavek || člen 1, odstavek 1 || = člen 2, točka 1 || člen 2, odstavek 1, točka (a), prvi pododstavek || = člen 2, točki 2 in 3 || - || novi člen 2, točka 4, (a), prvi del || člen 2, odstavek 1, točka (a), drugi pododstavek, prva alineja || = člen 2, točka 4, (a), drugi del || || nov člen 2, točka 4, (b) || člen 2, odstavek 1, točka (a), drugi pododstavek, druga alineja || = člen 2, točka 4, (c) || člen 2, odstavek 1, točka (a), drugi pododstavek, tretja alineja || = člen 2, točka 5 || člen 2, odstavek 1, točka (b), prvi pododstavek || = člen 2, točka 6 || člen 2, odstavek 3 || prilagojen člen 2, točka 7 || člen 1, odstavek 2, točka (a) || prilagojena člen 2, točka 8 || člen 1, odstavek 2, točka (b), prvi stavek || prilagojen člen 2, točka 9 || člen 1, odstavek 2, točka (b), drugi stavek || = člen 2, točka 10 || člen 1, odstavek 2, točka (c) || prilagojena člen 2, točka 11 || člen 1, odstavek 2, točka (d), prvi pododstavek || spremenjen člen 2, točka 12 || člen 1, odstavek 7, prvi in drugi pododstavek || prilagojena člen 2, točka 13 || člen 1, odstavek 7, tretji pododstavek || = člen 2, točka 14 || člen 1, odstavek 7, tretji pododstavek || spremenjen člen 2, točka 15 || člen 34, odstavek 1 || spremenjen člen 2, točka 16 || člen 1, odstavek 8 || spremenjen člen 2, točka 17 || || nova člen 2, točka 18 || člen 1, odstavek 8 || spremenjen člen 2, točka 19 || || nova člen 2, točka 20 || člen 1, odstavek 11 || = člen 2, točka 21 || člen 1, odstavek 12 || = člen 2, točka 22 || || nova člen 2, točka 23 || člen 1, odstavek 10 || = člen 3, odstavek 1, prvi pododstavek || || nov člen 3, odstavek 1, drugi pododstavek || člen 1, odstavek 2, točka (d), drugi in tretji pododstavek || spremenjena člen 3, odstavek 1, tretji pododstavek || || nov člen 3, odstavek 2 || člen 9, odstavek 1 || = člen 3, odstavek 3 || člen 9, odstavek 2 || = člen 3, odstavek 4 || člen 9, odstavek 3 || spremenjen člen 4, odstavek 1 || člen 2, odstavek 1, točka (b), drugi pododstavek || = člen 4, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 2, odstavek 3; uvodna izjava 25 || prilagojena člen 4, odstavek 2, drugi pododstavek || || nov člen 4, odstavek 3 || člen 2, odstavek 2 || = člen 4, odstavek 4 || || nov člen 5 || člen 3, odstavka 1 in 2 || = člen 6, odstavek 1 || člen 3, odstavek 3 || prilagojen člen 6, odstavek 2 || člen 3, odstavek 4 || = člen 7 || člen 4 || = člen 8 || člen 5, odstavek 1 || = || člen 5, odstavek 2 || izbrisan člen 9 || člen 7, točka (b) || = člen 10, odstavek 1 || člen 6, odstavek 1 || prilagojen člen 10, odstavek 2, točka (a) || člen 6, odstavek 2, točka (a) || = člen 10, odstavek 2, točka (b) || člen 6, odstavek 2, točka (b) || spremenjena člen 10, odstavek 2, točka (c) || člen 6, odstavek 2, točka (c) || prilagojena člen 11, točka (a) || člen 7, točka (a) || spremenjena člen 11, točka (b) || člen 7, točka (a) || = || člen 8 || izbrisan || Priloge I – X || izbrisane člen 12 || Člena 16 in 61 || spremenjena člen 13, odstavek 1 || člen 17, odstavek 1; člen 17, odstavek 8 || spremenjena člen 13, odstavek 2 || člen 17, odstavek 2; člen 17, odstavek 8 || spremenjena člen 13, odstavek 3 || || nov člen 13, odstavek 4 || člen 17, odstavek 3 || = člen 13, odstavek 5 || || nov člen 13, odstavek 6 || člen 17, odstavka 4 in 5 || prilagojena člen 13, odstavek 7 || člen 17, odstavek 6(a), prvi in drugi pododstavek || = člen 13, odstavek 8 || člen 17, odstavek 6(b), prvi in drugi pododstavek || = člen 13, odstavek 9 || člen 17, odstavek 6(a), tretji pododstavek in odstavek 6(b), tretji pododstavek || prilagojena člen 13, odstavek 10 || člen 17, odstavek 7 || = člen 13, odstavek 11 || člen 17, odstavek 9 || = člen 13, odstavek 12 || člen 17, odstavek 10 || = člen 13, odstavek 13 || člen 17, odstavek 11 || = člen 14 || člen 69 || prilagojen člen 15, odstavek 1 || člen 19, odstavek 1 || = člen 15, odstavek 2 || člen 19, odstavek 1 || spremenjen člen 16, odstavek 1 || člen 20, odstavek 1; člen 62, točka 1 || prilagojena člen 16, odstavek 2 || člen 20, odstavek 2 || spremenjena člen 17, odstavek 1 || Člen 22a || prilagojen člen 17, odstavek 2 || člen 21; člen 62, točka 1 || spremenjena člen 18 || člen 22; člen 62, točka 1 || spremenjena člen 19, točki (a) in (b) || člen 24, točki (a) in (b) || = člen 19, točka (c) || člen 24, točka (c) || spremenjena člen 19, točka (d) || člen 24, točka (d) || = člen 19, točka (e) || || nova člen 19, točka (f) in drugi pododstavek || || nova člen 20 || člen 26 || prilagojen člen 21 || || nov člen 22, odstavek 1 || člen 23, odstavek 1 || prilagojen člen 22, odstavek 2 || člen 23, odstavek 1 || prilagojen člen 22, odstavek 3 || člen 23, odstavek 2 || prilagojen člen 22, odstavek 4 || člen 23, odstavek 3, točke od (a) do (c) || prilagojene člen 22, odstavek 5 || člen 23, odstavek 3, drugi in tretji pododstavek || prilagojena člen 23 || člen 23, odstavek 4 || prilagojen člen 24 || člen 23, odstavek 5 || spremenjen člen 25, odstavek 1 || člen 24, točka (e) || spremenjena člen 25, odstavek 2 || || nov člen 26, odstavka 1 in 2 || člen 27 || spremenjen člen 26, odstavek 3 || || nov člen 27, odstavek 1, prvi stavek || člen 30, odstavek 1; člen 62, točka (2) || prilagojena člen 27, odstavek 1, drugi stavek || || nov člen 27, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 30, odstavek 2 || = člen 27, odstavek 2, drugi pododstavek || || nov člen 27, odstavek 3 || člen 30, odstavek 3 || = člen 28, odstavek 1 || člen 30, odstavek 4, prvi pododstavek; odstavek 5, prvi in drugi pododstavek || spremenjeni člen 28, odstavek 2 || člen 30, odstavek 4, drugi pododstavek; odstavek 5, četrti pododstavek; člen 62, točka (2) || prilagojeni || člen 30, odstavek 4, tretji pododstavek || izbrisan člen 28, odstavek 3, prvi in drugi pododstavek || člen 30, odstavek 6, prvi pododstavek || spremenjen člen 28, odstavek 3, tretji pododstavek || || nov člen 28, odstavek 3, četrti pododstavek || člen 30, odstavek 6, prvi pododstavek, drugi stavek || spremenjen člen 28, odstavek 4 || člen 30, odstavek 6, drugi pododstavek || = člen 28, odstavek 5 || člen 30, odstavek 6, četrti pododstavek || spremenjen člen 29 || člen 10 || spremenjen člen 30, odstavek 1 || člen 11, odstavek 1 || prilagojen člen 30, odstavek 2 || člen 11, odstavek 2 || spremenjen člen 31 || člen 28 || spremenjen člen 32 || člen 13 || spremenjen člen 33, odstavek 1 || člen 48, odstavek 1; člen 64, odstavek 1 || spremenjena člen 33, odstavek 2 || člen 48, odstavka 2 in 3; člen 64, odstavka 1 in 2 || prilagojeni člen 33, odstavek 3, prvi pododstavek || člen 48, odstavek 4; člen 64, odstavek 1 || spremenjena člen 33, odstavek 3, drugi pododstavek || člen 70, odstavek 2, točka (f) || = člen 33, odstavek 3, tretji pododstavek || || nov člen 33, odstavek 4 || || nov člen 33, odstavek 5 || člen 48, odstavek 5; člen 64, odstavek 3 || spremenjena člen 33, odstavek 6 || člen 48, odstavek 6 || prilagojen člen 33, odstavek 7 || || nov člen 34 || || nov člen 35, odstavek 1 || člen 1, odstavek 13 || spremenjen člen 35, odstavek 2 || člen 70, odstavek 2, točki (c) in (d) || prilagojeni člen 36 || || nov člen 37 || || nov člen 38, odstavek 1 || člen 12 || spremenjen člen 38, odstavek 2 || || nov člen 39, odstavek 1 || člen 40, odstavka 1 in 2 || spremenjena člen 39, odstavek 2 || člen 42 || = člen 39, odstavek 3 || || nov člen 40, odstavek 1 || člen 1, odstavek 9, točka (a); člen 45, odstavek 2 || spremenjena člen 40, odstavek 2 || člen 45, odstavek 4 || spremenjen člen 40, odstavek 3 || || nov člen 40, odstavek 4 || || nov člen 41 || člen 1, odstavek 9, točka (b); člen 45, odstavek 3 || spremenjena člen 42 || člen 1, odstavek 9, točka (c); člen 45, odstavek 3 || spremenjena člen 43 || || nov člen 44, točka (a) || člen 40, odstavek 3, točka (a) || = člen 44, točka (b) || člen 40, odstavek 3, točka (b) || = člen 44, točka (c) || člen 40, odstavek 3, točka (c) || spremenjena člen 44, točka (d) || člen 40, odstavek 3, točka (c) || spremenjena člen 44, točka (e) || člen 40, odstavek 3, točka (d) || spremenjena člen 44, točka (f) || člen 40, odstavek 3, točka (e) || = člen 44, točka (g) || člen 40, odstavek 3, točka (g) || spremenjena člen 44, točka (h) || člen 40, odstavek 3, točka (h) || spremenjena člen 44, točka (i) || člen 40, odstavek 3, točka (j) || = člen 44, točka (j) || člen 40, odstavek 3, točka (k) || prilagojena člen 44, točka (k) || člen 40, odstavek 3, točka (l) || prilagojena člen 44, drugi in tretji pododstavek || || nova člen 44, četrti pododstavek || člen 40, odstavek 3, točka (g) || prilagojena člen 45, odstavek 1, prvi in drugi pododstavek || člen 14, odstavek 1; člen 1, odstavek 4 || prilagojena člen 45, odstavek 1, tretji pododstavek || || nov člen 45, odstavki od 2 do 5 || člen 14, odstavki od 2 do 4; člen 40, odstavek 3, točka (i) || spremenjeni člen 46, odstavek 1 || člen 1, odstavek 5; člen 15, odstavek 1 || spremenjena člen 46, odstavek 2 || člen 15, odstavek 2 || spremenjen člen 46, odstavek 3 || člen 15, odstavek 3 || prilagojen člen 46, odstavek 4 || člen 15, odstavek 4 || spremenjen člen 46, odstavek 5 || člen 15, odstavek 6 || spremenjen člen 46, odstavek 6 || || nov člen 46, odstavek 7 || člen 15, odstavek 7, tretji pododstavek || = člen 47, odstavek 1 || člen 1, odstavek 6; člen 56, odstavek 1 || spremenjena člen 47, odstavek 2, prvi pododstavek || člen 56, odstavek 2, prvi pododstavek || = člen 47, odstavek 2, drugi pododstavek || člen 56, odstavek 2, drugi pododstavek || prilagojen člen 47, odstavek 3 || člen 56, odstavek 2, tretji pododstavek || prilagojen člen 47, odstavek 4 || člen 56, odstavek 3 || prilagojen člen 47, odstavek 5 || člen 56, odstavek 4 || prilagojen člen 47, odstavek 6 || člen 56, odstavek 5 || prilagojen člen 47, odstavek 7 || člen 56, odstavek 6 || = člen 47, odstavek 8 || člen 56, odstavek 7 || prilagojen člen 47, odstavek 9 || člen 56, odstavek 8, prvi pododstavek || = člen 48 || || nov člen 49, odstavek 1 || člen 29, odstavek 1 || spremenjen člen 49, odstavek 2 || || nov člen 49, odstavek 3 || člen 29, odstavek 2 || spremenjen člen 49, odstavek 4 || || nov člen 49, odstavek 5 || člen 29, odstavek 2 || spremenjen člen 49, odstavek 6 || || nov člen 50 || || nov člen 51 || || nov člen 52 || || nov člen 53, odstavek 1 || uvodna izjava 15 || spremenjena člen 53, odstavek 2 || || nov člen 54, odstavek 1 || člen 34, odstavek 1 || spremenjen člen 54, odstavek 2 || člen 34, odstavek 2 || prilagojen člen 54, odstavek 3 || člen 34, odstavek 3 || prilagojen člen 54, odstavek 4 || člen 34, odstavek 8 || = člen 54, odstavek 5 || člen 34, odstavek 4 || prilagojen člen 54, odstavek 6 || člen 34, odstavek 5 || spremenjen člen 55, odstavek 1 || člen 34, odstavek 6 || spremenjen člen 55, odstavek 2 || člen 34, odstavek 6 || prilagojen člen 56, odstavek 1 || člen 34, odstavki 4, 5, 6 in 7 || spremenjeni člen 56, odstavek 2 || člen 34, odstavki 4, 5 in 6 || spremenjeni člen 56, odstavek 3 || člen 34, odstavek 7 || prilagojen člen 56, odstavek 4 || || nov člen 57 || člen 35 || spremenjen člen 58, odstavek 1 || člen 36, odstavek 1 || spremenjen člen 58, odstavek 2 || člen 36, odstavek 2 || prilagojen člen 59 || || nov člen 60, odstavek 1 || člen 45, odstavek 1 || prilagojen člen 60, odstavek 2 || člen 45, odstavek 9 || spremenjen || člen 45, odstavek 10 || izbrisan člen 61, odstavek 1 || člen 41, odstavka 1 in 2 || prilagojena člen 61, odstavek 2 || člen 42, odstavek 3; člen 44, odstavek 1 || prilagojena člen 62 || člen 41, odstavek 3 || prilagojen člen 63 || člen 42, odstavek 1, točka (c); člen 44, odstavek 1 || prilagojena člen 64, odstavek 1 || člen 43, odstavek 1, prvi pododstavek; člen 44, odstavek 1 || prilagojena člen 64, odstavek 2 || člen 43, odstavek 1, drugi in tretji pododstavek || spremenjena člen 64, odstavek 3 || člen 43, odstavka 2 in 3 || spremenjena člen 64, odstavek 4 || člen 43, odstavek 5 || prilagojen člen 65, odstavek 1 || člen 44, odstavek 1; člen 70, odstavek 1, točka (b) || spremenjena člen 65, odstavek 2 || člen 44, odstavka 2 in 3 ter odstavek 4, drugi pododstavek || spremenjeni člen 65, odstavek 3 || člen 44, odstavek 4, prvi pododstavek || prilagojen člen 65, odstavek 4 || || nov člen 65, odstavek 5 || člen 44, odstavka 6 in 7 || spremenjena člen 65, odstavek 6 || člen 44, odstavek 8 || spremenjen člen 66, odstavek 1 || člen 44, odstavek 5, prvi pododstavek || spremenjen člen 66, odstavka 2 in 3 || člen 44, odstavek 5, drugi in tretji pododstavek || prilagojena člen 67, odstavek 1 || člen 45, odstavek 6 || spremenjen člen 67, odstavek 2 || člen 46, odstavek 2 || spremenjen člen 68, odstavek 1 || člen 47, odstavek 1, prvi stavek || prilagojen člen 68, odstavek 2 || člen 47, odstavek 1, drugi stavek || prilagojen člen 69, odstavek 1 || člen 49, odstavek 1 || prilagojen člen 69, odstavek 2 || člen 49, odstavek 2, prvi in drugi pododstavek || prilagojena člen 69, odstavek 3 || člen 49, odstavek 2, tretji pododstavek || = člen 69, odstavki 4, 5 in 6 || člen 49, odstavki 3, 4 in 5 || = člen 70, odstavek 1 || člen 51, odstavek 1 || prilagojen člen 70, odstavek 2 || člen 51, odstavek 2 || = člen 70, odstavek 3 || člen 52, odstavek 1 || = člen 70, odstavek 4 || člen 51, odstavek 3 || prilagojen člen 70, odstavek 5 || || nov člen 70, odstavek 6 || || nov člen 70, odstavek 7 || || nov člen 71, odstavek 1 || člen 53, odstavek 1 || = člen 71, odstavek 2 || člen 53, odstavek 2 || prilagojen člen 71, odstavek 3 || člen 53, odstavek 6 || = člen 71, odstavek 4 || člen 53, odstavek 7 || = člen 71, odstavek 5 || člen 53, odstavek 9 || prilagojen člen 71, odstavek 6 || || nov člen 72, odstavek 1 || člen 54, odstavka 1 in 2 || prilagojena člen 72, odstavek 2 || člen 54, odstavek 3 || prilagojen člen 73, odstavek 1 || člen 53, odstavka 4 in 5 || spremenjena člen 73, odstavek 2 || člen 54, odstavka 5 in 6 || spremenjena člen 73, odstavek 3 || || nov člen 74, odstavek 1 || člen 53, odstavek 3; člen 54, odstavek 4 || prilagojena člen 74, odstavek 2 || || nov člen 74, odstavek 3 || člen 53, odstavek 3; člen 54, odstavek 4 || spremenjena člen 75, odstavek 1 || člen 52, odstavek 2 || spremenjen člen 75, odstavek 2 || člen 52, odstavek 3 || spremenjen člen 75, odstavek 3 || || nov člen 76, odstavek 1 || člen 55, odstavek 1 || spremenjen člen 76, odstavek 2 || člen 55, odstavek 1, točka (a) || spremenjena člen 76, odstavek 3 || || nov člen 76, odstavek 4 || uvodna izjava 1; uvodna izjava 55, tretji odstavek || spremenjena člen 76, odstavek 5 || || spremenjen člen 77 || || nov člen 78 || || nov člen 79, odstavek 1 || člen 57, odstavek 1 || spremenjen člen 79, odstavek 2 || člen 57, odstavek 1 || prilagojen člen 79, odstavek 3, točka (a) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (a) || = člen 79, odstavek 3, točka (b) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (b) || = člen 79, odstavek 3, točka (c) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (c) || = člen 79, odstavek 3, točka (d) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (d) || spremenjena člen 79, odstavek 3, točka (e) || člen 57, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (e) || = člen 79, odstavek 4, prvi in drugi pododstavek || člen 57, odstavek 2 || spremenjen člen 79, odstavek 4, tretji pododstavek || || nov člen 79, odstavek 5 || člen 57, odstavek 3 || prilagojen člen 79, odstavek 6 || || nov || člen 58; člen 59 || izbrisana člen 80 || člen 38 || spremenjen člen 81, odstavek 1 || člen 37, prvi stavek || = člen 81, odstavek 2 || || nov člen 81, odstavek 3 || člen 37, drugi stavek || prilagojen člen 82, odstavki od 1 do 5 in odstavek 7 || || novi člen 82, odstavek 6 || člen 40, odstavek 3, točka (f) || spremenjena člen 83 || || nov člen 84 || || nov člen 85 || || nov člen 86 || || nov člen 87 || člen 60 || = člen 88 || člen 61 || prilagojen člen 89, odstavek 1 || člen 63, odstavek 1, prvi pododstavek || prilagojen člen 89, odstavek 2, prvi in drugi pododstavek || člen 63, odstavek 1, prvi pododstavek; drugi pododstavek, prvi stavek || prilagojena člen 89, odstavek 2, tretji pododstavek || člen 63, odstavek 1, drugi pododstavek, drugi stavek || spremenjen člen 89, odstavek 3 || člen 63, odstavek 2 || prilagojen člen 90 || člen 65 || = člen 91 || člen 66 || = člen 92 || člen 72, prvi pododstavek || prilagojen člen 93, odstavek 1 || člen 72, drugi pododstavek || spremenjen člen 93, odstavki od 2 do 8 || || novi člen 94 || člen 50 || spremenjen člen 95, odstavki od 1 do 3 || člen 67 || spremenjen člen 95, odstavek 4 || || nov člen 95, odstavek 5 || člen 70, odstavek 1, točka (c) || prilagojena člen 95, odstavek 6 || člen 67, odstavek 3 || spremenjen člen 96 || || nov člen 97 || || nov člen 98 || člen 68, odstavka 3 in 4 || spremenjena člen 99 || člen 68, odstavek 5 || spremenjen člen 100, odstavek 1 || člen 68, odstavek 1 || prilagojen člen 100, odstavek 2 || člen 68, odstavek 3 || prilagojen člen 101, odstavek 1 || člen 71, odstavek 1 || prilagojen člen 101, odstavek 2 || člen 71, odstavek 2 || = člen 102 || člen 73 || prilagojen člen 103 || || nov člena 104 in 105 || člen 74; člen 75 || = || priloge od I do X || izbrisane Priloga I (razen prvega stavka) || Priloga XII (razen sprotne opombe 1) || = prvi stavek Priloge I || sprotna opomba 1 k Prilogi XII || spremenjena Priloga II || || nova Priloga III, točke A, B, C, E, F, G, H, I in J || Priloga XI || prilagojena Priloga III, točka D || || nova Priloga IV, (a) – (g) || Priloga XXIV, (b) (h) || = Priloga IV, (h) || || nova Priloga V || || nova Priloga VI || Priloga XV || spremenjena Priloga VII || člen 56, odstavek 3, točke (a) – (f) || = Priloga VIII, razen točke 4 || Priloga XXI || prilagojena Priloga VIII, točka 4 || Priloga XXI || spremenjena Priloga IX || Priloga XX || spremenjena Priloga X || Priloga XIV || spremenjena Priloga XI || Priloga XIII || spremenjena Priloga XII || Priloga XVI || spremenjena Priloga XIII, 1 || člen 47, odstavek 4 || prilagojen Priloga XIII, 2 || člen 47, odstavek 5 || prilagojen Priloga XIV || Priloga XXIII || spremenjena Priloga XV || || nova Priloga XVI || Priloga XVI || spremenjena Priloga XVII || Priloga XVII || spremenjena Priloga XVIII || || nova Priloga XIX || Priloga XVIII || spremenjena Priloga XX || Priloga XIX || spremenjena Priloga XI || Priloga XXVI || spremenjena || Priloga XXII || izbrisana || Priloga XXV || izbrisana [1] Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih
naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter
sektorju poštnih storitev, UL L 134, 30.4.2004, str. 1. [2] Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih
naročil gradenj, blaga in storitev, UL L 134 , 30.4.2004,
str. 114. [3] Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil
gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju
obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES,
UL L 216, 20.8.2009, str. 76. [4] Direktiva 92/13/EGS z dne
25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi
pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem,
transportnem in telekomunikacijskem področju, UL L 76, 23.3.1992, str. 14. [5] COM(2011) 15. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0015:FIN:SL:PDF. [6] http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2011/public_procurement/synthesis_document_en.pdf. [7] http://ec.europa.eu/internal_market/publicprocurement/modernising_rules/conferences/index_en.htm. [8] Izvedbeni sklep Komisije 2011/481/EU z dne
28. julija 2011 o izvzetju iskanja nafte in plina ter
izkoriščanja nafte na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov, iz
uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem
in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 197,
29.7.2011, str. 20; Izvedbeni sklep Komisije 2011/372/EU z dne 24. junija 2011
o izvzetju iskanja nafte in plina ter izkoriščanja nafte v Italiji iz
uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem
in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 166,
25.6.2011, str. 28; Sklep Komisije 2010/192/EU z dne
29. marca 2010 o izvzetju odkrivanja in izkoriščanja nafte in
plina v Angliji, na Škotskem in v Walesu iz uporabe Direktive 2004/17/ES
Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih
naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter
sektorju poštnih storitev; UL L 84,
31.3.2010, str. 52; Odločba
Komisije 2009/546/ES z dne 8. julija 2009 izvzetju iskanja in
izkoriščanja nafte in plina na Nizozemskem iz uporabe
Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem
in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev; UL L 181,
14.7.2009, str. 53. [9] Glej zlasti Odločbo Komisije 2004/284/ES z dne
29. septembra 1999 o razglasitvi združljivosti koncentracije s
skupnim trgom in sporazumom EGP (zadeva št. IV/M.1383 – Exxon/Mobil) in
poznejše odločbe, med drugim Odločbo Komisije z dne 03/05/2007 o
razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva št. COMP/M.4545
– Statoil/Hydro) v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 139/2004. [10] Direktiva 94/22/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za
iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, UL L 79, 29.3.1996,
str. 30. [11] Delovni dokument služb Evropske komisije
SEC(2008) 2193. [12] UL C [13] UL C [14] UL C [15] SEC(2011) 853 konč. z dne 27.6.2011. [16] COM(2010) 2020 konč.,
3.3.2010. [17] UL L 134, 30.4.2004,
str. 1. [18] UL L 134, 30.4.2004, str. 114. [19] Glej str. [] tega uradnega lista. [20] UL L 204, 21.7.1998,
str. 1. [21] UL L 27, 30.1.1997,
str. 20. [22] UL L 15, 21.1.1998,
str. 14. [23] UL L 164, 30.6.1994, str. 3. [24] UL L 315, 3.12.2007, str. 1. [25] UL L 336, 23.12.1994, str. 1. [26] SPC/2010/10/8 konč. z dne 6.10.2010. [27] UL L 211, 14.8.2009,
str. 94. [28] UL L 211, 14.8.2009,
str. 55. [29] UL L 342, 22.12.2009,
str. 1. [30] UL L 120, 15.5.2009,
str. 5. [31] UL L 39, 13.2.2008,
str. 1. [32] UL L 18, 21.1.1997,
str. 1. [33] UL L 18, 21.1.1997,
str. 1. [34] UL L 124, 8.6.1971, str. 1. [35] UL L 55, 28.2.2011,
str. 13. [36] UL L 55, 28.2.2011,
str. 13. [37] UL L 154, 21.6.2003, str. 1. [38] UL L 217, 20.8.2009,
str. 76. [39] UL L 145, 30.4.2004,
str. 1. [40] UL L 193, 18.7.1983,
str. 1. Direktiva, kakor je bila
nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL
L 283, 27.10.2001, str. 28). [41] Odločba Evropske komisije z dne
13. maja 1993 o določitvi pogojev, pod katerimi morajo
naročniki, ki geografska območja izkoriščajo za odkrivanje ali
pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, Evropski
komisiji sporočiti podatke o javnih naročilih, ki jih oddajo, UL L
129, 27.5.1993, str. 25. [42] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne
13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis, UL L 13, 19.1.2000,
str. 12. [43] UL L 274, 20.10.2009,
str. 36. [44] UL L 53, 26.2.2011,
str. 66. [45] UL L 340, 16.12.2002,
str. 1. [46] UL L 210, 31.7.2006, str. 19. [47] UL L 76, 23.3.1992, str. 14. [48] UL L 218, 13.8.2008,
str. 30. [49] UL L 342, 22.12.2009,
str. 1. [50] UL L 281, 23.11.1995,
str. 31. [51] UL L 201, 31.7.2002,
str. 37. [52] UL L […]. [53] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. [54] UL L 237, 24.8.1991, str. 25. [55] Informacije v točkah 6, 9 in 11 se štejejo za
informacije, ki niso namenjene za objavo, če bi po naročnikovem
mnenju njihova objava lahko škodovala občutljivim trgovinskim interesom. [56] „Prilagojeno“ pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno,
medtem ko je bil pomen razveljavljene direktive ohranjen. Spremembe pomena
določb razveljavljene direktive so označene z izrazom „spremenjeno“.