OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu[1] in Sporazum ZN o staležih rib[2] določata, da morajo obalne države in države, katerih ribiško ladjevje lovi takšne staleže na sosednjih območjih odprtega morja, sodelovati na področju odgovornega upravljanja čezconskih in izrazito selivskih staležev rib in staležev, ki se pojavljajo v sosednjih izključnih ekonomskih conah, zato da se z neposrednim posvetovanjem med temi državami ali prek ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva zagotovi dolgoročna trajnost teh staležev.

Sporazum o upravljanju čezconskih in izrazito selivskih staležev rib je pogosto težko doseči, saj je za njegovo sklenitev potrebna resnična pripravljenost vseh zadevnih držav za sodelovanje. Nekatere države zaradi pomanjkanja pripravljenosti za prizadevanja za sprejetje dogovorjenih ukrepov sprejmejo enostranske ukrepe, kar lahko povzroči znatno izčrpanje zadevnega staleža rib, čeprav si druge države prizadevajo zmanjšati svoj ribolovni napor.

Ker je EU donosen namembni trg za ribiške proizvode, mora zagotoviti izpolnjevanje zgoraj navedene obveznosti v zvezi s sodelovanjem. Zato mora EU imeti na voljo instrumente za učinkovito ukrepanje proti državam, ki ne sodelujejo v dobri veri pri sprejemanju dogovorjenih ukrepov na področju upravljanja ali so odgovorne za ukrepe in prakse, ki spodbujajo čezmerno izkoriščanje staležev, da bi tako zadevne države odvračali od nadaljevanja takšne netrajnostne ribolovne prakse. Namen tega predloga je oblikovati hiter in učinkovit mehanizem, ki bi v primerih, kot so opisane zgoraj, uvedel trgovinske ukrepe in druge vrste ukrepov. Ti ukrepi bi spodbujali sodelovanje med zadevnimi državami v zvezi z sprejetjem ustreznih ter v čim večjem obsegu dogovorjenih ukrepov za ohranjanje zadevnih staležev, da se zagotovi čim boljše izkoriščanje takšnih staležev.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Letna posvetovanja o upravljanju staležev skupnega interesa z obalnimi državami, ki niso članice EU, so priložnost za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi glede odzivanja v primerih, v katerih sodelovanje posamezne tretje države ni zadostno. Zainteresirane strani na splošno od Komisije zahtevajo sprejetje trgovinskih omejitev in drugih vrst ukrepov, s katerimi bi se ustvaril pritisk, na podlagi katerega bi se začele take države pogajati ter bi se poiskala smiselna in pravična rešitev, ki bi zagotovila trajnost staležev skupnega interesa.

Pred pripravo ocene učinka za ta predlog se je izvedlo usmerjeno posvetovanje o uporabi trgovinskih ukrepov in ukrepov drugih vrst, s katerimi bi se zagotovila manjša intenzivnost ribolova tretjih držav, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova. Večina zainteresiranih strani razen morda predelovalne industrije se je jasno zavzela za sprejetje trgovinskih ukrepov in ukrepov drugih vrst.

Za ta predlog je bila izvedena ocena učinka, pri čemer je njen povzetek priložen temu predlogu. V oceni učinka so analizirani predvsem okoljski, gospodarski in družbeni učinki ukrepov, ki zajemajo vse od možnosti, da se ne sprejme noben ukrep, do popolne prepovedi uvoza zadevnih rib in ribiških proizvodov ter tudi ukrepe, ki bi lahko presegli okvir trgovanja, in nezakonodajne pristope. Ocena učinka priporoča, da se EU zagotovi instrument za hitro sprejemanje predvsem ukrepov, povezanih s trgovino. Ukrepi bi se sprejemali zlasti v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načina ribolova, ki ogrožajo ohranjanje staležev rib. V oceni učinka je navedena tudi mogoča oblika in vsebina takšnega instrumenta. Med pripravljanjem ukrepa je postalo jasno, da bi bilo treba za pravno podlago uporabiti člen 43(2) in člen 207 PDEU, ker je temeljni cilj Uredbe spodbujati ohranjanje staležev rib in ker področje uporabe obravnavanih ukrepov ni omejeno le na trgovinske ukrepe.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Člen 1 določa glavni namen Uredbe: določiti postopek, ki omogoča sprejetje pravičnih stroškovno učinkovitih ukrepov za spodbujanje trajnosti ribištva.

Členi od 2 do 5 navajajo države, ki jih zadevajo ukrepi (države, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova), različne vrste ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti, ter pogoje, ki določajo, v katerih primerih in kdaj je mogoče takšne ukrepe sprejeti. Člen 4 določa zlasti, da je treba ukrepe sprejeti v obliki izvedbenih aktov Komisije (na splošno bi bil primeren postopek pregleda). Kar zadeva zahtevo, da morajo biti ukrepi v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU, se skladnost z obveznostmi EU v okviru Sporazuma STO nanaša predvsem na trgovinske omejitve.

Člen 6 določa nekatere potrebne faze postopka, ki jih je treba izvesti pred sprejetjem ukrepov v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova. Te demarše bi zadevnim državam omogočile izražanje njihovih stališč in jim zagotovile priložnost, da spremenijo svoj način delovanja. Člen 7 določa obdobje izvajanja ukrepov, ki je odvisno od sprejetja popravnih ukrepov s strani zadevnih držav.

Člen 8 določa, da Komisiji pri izvajanju Uredbe pomaga odbor.

Člen 9 določa, da začne Uredba veljati dvajseti dan po objavi.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima finančnih posledic.

2011/0434 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o nekaterih ukrepih za ohranjanje staležev rib v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 207,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) ter Sporazumom o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum ZN o staležih rib) je za upravljanje nekaterih čezconskih in izrazito selivskih staležev rib potrebno sodelovanje vseh držav, katerih ribiško ladjevje izkorišča takšne staleže. To sodelovanje je mogoče vzpostaviti v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali, kadar takšne organizacije niso pristojne za zadevni stalež, z ad hoc dogovori med državami, ki imajo interes v zvezi z ribištvom.

(2) Kadar tretje države, ki imajo interes v zvezi z ribištvom, ki zadeva staleže skupnega interesa teh držav in Unije, brez upoštevanja obstoječih vzorcev ribolova in/ali pravic, obveznosti ter interesov drugih držav in Unije izvajajo ribolovne dejavnosti, ki ogrožajo trajnost staleža, ter ne sodelujejo z Unijo pri njegovem upravljanju, je treba sprejeti posebne ukrepe, ki te države spodbujajo, da prispevajo k ohranjanju staleža.

(3) Stanje staležev rib velja za trajnostno, kadar se redno ohranjajo vsaj na ravneh, ki zagotavljajo največji trajnostni donos, kot je določen v členu 61(3) in členu 119(1) Konvencije ter členu 5(b) Sporazuma ZN o staležih rib.

(4) Določiti je treba pogoje, na podlagi katerih se lahko ugotovi, da posamezna država omogoča netrajnostne načine ribolova in zato zanjo veljajo ukrepi iz te uredbe, vključno s postopkom, ki zadevnim državam zagotavlja pravico do izražanja njihovih stališč in priložnost za sprejemanje popravnih ukrepov.

(5) Poleg tega je treba določiti vrsto ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova, ter splošne pogoje za sprejetje takšnih ukrepov, tako da ti ukrepi temeljijo na objektivnih merilih ter so pravični, stroškovno učinkoviti in skladni z mednarodnim pravom ter zlasti Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

(6) Cilj takšnih ukrepov mora biti odprava spodbud za ribiško ladjevje države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova staleža skupnega interesa. To je mogoče doseči na primer z omejevanjem uvoza ribiških proizvodov, ki jih ujamejo plovila, ki izvajajo ribolov staleža skupnega interesa pod nadzorom države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, z omejevanjem zagotavljanja pristaniških storitev tem plovilom ali izogibanjem temu, da se ribiška plovila Unije ali ribolovna oprema Unije uporablja za lovljenje staleža skupnega interesa pod nadzorom države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova.

(7) Da se zagotovijo učinkoviti in skladni ukrepi Unije za ohranjanje staležev rib, je treba upoštevati ukrepe iz Uredbe (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje[4].

(8) Pred sprejetjem takšnih ukrepov je treba oceniti njihove pričakovane okoljske, trgovinske, gospodarske in družbene učinke.

(9) Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, prenehajo veljati, kadar država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, sprejme potrebne ukrepe, ki prispevajo k ohranjanju staleža skupnega interesa.

(10) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati z izvedbenimi akti, ki zagotavljajo postopek pregleda v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[5]. Vendar je treba zaradi nujnosti sklepe o tem, ali bodo ukrepi prenehali veljati, sprejeti kot izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s členom 8 navedene uredbe.

(11) Komisija mora sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar je v utemeljenih primerih v zvezi s prenehanjem veljavnosti ukrepov, ki so bili sprejeti v skladu s to uredbo, to iz nujnih razlogov potrebno –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa okvir za sprejetje nekaterih ukrepov v zvezi z dejavnostmi in politikami tretjih držav glede dejavnosti, povezanih z ribištvom, pri čemer je njen cilj zagotoviti dolgoročno trajnost staležev rib skupnega interesa med Evropsko unijo in zadevnimi tretjimi državami.

2. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, lahko veljajo v vseh primerih, v katerih se zahteva sodelovanje z Unijo na področju skupnega upravljanja staležev skupnega interesa, vključno s primeri, v katerih se sodelovanje izvaja v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali podobnega organa.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „stalež skupnega interesa“ pomeni stalež rib, ki ga lahko zaradi njegove geografske razporeditve izkorišča ribiško ladjevje držav članic in tretjih držav ter katerega upravljanje zahteva sodelovanje med temi tretjimi državami in Unijo;

(b) „sorodne vrste“ pomenijo katero koli vrsto rib, ki se pojavlja pri mešanem ribolovu, pri katerem se lovi tudi stalež skupnega interesa;

(c) „mešani ribolov“ pomeni ribolov, pri katerem je na območju ribolova prisotna več kot ena vrsta, pri čemer za te vrste obstaja nevarnost, da bodo zajete z ribolovno opremo;

(d) „regionalna organizacija za upravljanje ribištva“ pomeni podregionalno, regionalno ali podobno organizacijo, ki ima v skladu z mednarodnim pravom pristojnosti za sprejetje ukrepov za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov, ki so v skladu s konvencijo ali sporazumom, s katerim je bila ustanovljena, v njeni pristojnosti;

(e) „uvoz“ pomeni vnos rib ali ribiških proizvodov na ozemlje Unije, vključno s pretovarjanjem teh rib in ribiških proizvodov v pristaniščih na njenem ozemlju;

(f) „pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali katerih koli rib ali ribiških proizvodov s krova ribiškega plovila in njihovo natovarjanje na drugo ribiško plovilo;

(g) „največji trajnostni donos“ pomeni največji delež staleža rib, ki se lahko ulovi v nedoločenem času.

Člen 3 Države, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova

1. Tretja država je lahko opredeljena kot država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, kadar

(a) na področju upravljanja staleža skupnega interesa ne sodeluje z Unijo in ne upošteva v celoti določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ali Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995 in

(b) ta tretja država

(a) ne sprejme nobenih ukrepov na področju upravljanja ribištva ali

(b) sprejme takšne ukrepe brez upoštevanja pravic, interesov in obveznosti drugih držav, vključno z Evropsko unijo, pri čemer se zaradi takšnih ukrepov na področju upravljanja ribištva, kadar se obravnavajo skupaj z ukrepi, ki jih je Unija sprejela samostojno ali v sodelovanju z drugimi državami, izvajajo ribolovne dejavnosti, s katerimi se raven staleža zmanjša pod ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2. Za namene odstavka 1(b)(ii) so ravni staleža, ki omogočajo največji trajnostni donos, določene na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.

Člen 4 Ukrepi, ki se lahko sprejmejo v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova, sprejme naslednje ukrepe:

(a) opredeli države, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova;

(b) po potrebi opredeli posamezna plovila ali ribiška ladjevja, za katera veljajo nekateri ukrepi;

(c) uvede količinske omejitve v zvezi z uvozom rib in ribiških proizvodov v Unijo, kadar so proizvedeni iz rib ali vsebujejo ribe iz staleža skupnega interesa in kadar so bile te ribe ujete v okviru ribolova pod nadzorom države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova;

(d) uvede količinske omejitve v zvezi z uvozom rib katere koli sorodne vrste in ribiških proizvodov, ki so proizvedeni iz takšnih rib ali vsebujejo takšne ribe, v Unijo, kadar so bile te ribe ujete v okviru ribolova staleža skupnega interesa pod nadzorom države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova; v takem primeru Komisija opredeli ustrezne načine, s katerimi se določijo ulovi, za katere velja ukrep;

(e) uvede omejitve v zvezi z uporabo pristanišč Unije za plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, pri čemer lovijo stalež skupnega interesa, ter za plovila, ki prevažajo ribe in ribiške proizvode, ki so proizvedeni iz rib iz staleža skupnega interesa, pri čemer so te ribe ulovila plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, ali plovila, ki imajo dovoljenje takšne države in plujejo pod zastavo druge države; takšne omejitve ne veljajo v primerih višje sile ali stiske v smislu člena 18 Konvencije (višja sila ali stiska) za storitve, ki so nujno potrebne za odpravo takšnega stanja;

(f) prepove gospodarskim subjektom iz Unije nakup ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo držav, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova;

(g) prepove zamenjavo zastave ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, z zastavo držav, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova;

(h) prepove državam članicam, da dovolijo sklepanje dogovorov o zakupu z gospodarskimi subjekti iz držav, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova;

(i) prepove izvoz v države, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova, za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ali za ribiško opremo in material, potrebna za ribolov staleža skupnega interesa;

(j) prepove sklepanje zasebnih trgovinskih dogovorov med državljani države članice in državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova, v skladu s katerimi bi ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice, uporabilo ribolovne možnosti takšnih držav;

(k) prepove skupne ribolovne dejavnosti, v okviru katerih ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, sodelujejo z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova.

2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(2).

Člen 5 Splošne zahteve v zvezi z ukrepi, sprejetimi v skladu s to uredbo

1. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, so:

(a) povezani z ohranjanjem staleža skupnega interesa;

(b) učinkoviti skupaj z omejitvami v zvezi z ribolovom plovil Unije ali proizvodnjo ali potrošnjo v Uniji na področju rib in ribiških proizvodov, ki so proizvedeni iz rib ali vsebujejo takšne ribe in iz vrst, za katere so bili v skladu s to uredbo sprejeti ukrepi. V primeru sorodnih vrst se lahko te omejitve uporabljajo le, kadar so te sorodne vrste ujete med ribolovom staleža skupnega interesa;

(c) skladni z obveznostmi iz mednarodnih sporazumov, katerih podpisnica je Unija, in katerih koli drugih ustreznih predpisov, ki jih določa mednarodno pravo.

2. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, upoštevajo ukrepe, ki se že izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008.

3. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije držav, kadar za te države veljajo enaki pogoji, ali kot sredstvo prikritega omejevanja mednarodne trgovine.

4. Pri sprejemanju ukrepov v skladu s to uredbo Komisija oceni kratkoročne in dolgoročne okoljske, trgovinske, gospodarske in družbene učinke takšnih ukrepov ter upravno breme, povezano z njihovim izvajanjem.

5. V okviru ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, se predvidi ustrezen sistem, v skladu s katerim pristojni organi izvajajo te ukrepe.

Člen 6 Postopki pred sprejetjem ukrepov v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova

1. Kadar Komisija meni, da je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 4, obvesti zadevno državo, da jo namerava opredeliti kot državo, ki omogoča netrajnostne načine ribolova.

2. Obvestilo vključuje informacije o razlogih za opredelitev take države kot države, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, in opis možnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo v skladu s to uredbo.

3. Pred sprejetjem ukrepov v skladu s členom 4 Komisija zadevni tretji državi zagotovi ustrezno možnost za pisni odziv na obvestilo in odpravo nepravilnosti.

Člen 7 Obdobje uporabe ukrepov v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova

1. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, prenehajo veljati, ko država, ki omogoča netrajnostne načine ribolova, sprejme ustrezne popravne ukrepe na področju upravljanja staleža skupnega interesa, pri čemer

(a) je bil dogovor o teh ukrepih sklenjen v okviru posvetovanj z Unijo in po potrebi z drugimi zadevnimi državami ali

(b) ti ukrepi ne razvrednotijo učinka ukrepov v zvezi z ohranjanjem zadevnih staležev rib, ki jih je EU sprejela samostojno ali v sodelovanju z drugimi državami.

2. Komisija z izvedbenimi akti določi, ali so bili upoštevani pogoji iz odstavka 1 in po potrebi določi, da prenehajo veljati ukrepi, sprejeti v skladu s členom 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(2).

              V nujnih ustrezno utemeljenih primerih, ki zadevajo nepredvidljive gospodarske ali družbene motnje, Komisija takoj sprejme zadevne izvedbene akte, s katerimi ukrepi, sprejeti v skladu s členom 4, prenehajo veljati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(3).

Člen 8 Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 te uredbe.

Člen 9 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982.

[2]               Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995.

[3]               UL C , , str. .

[4]               UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

[5]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.