OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1. Splošno ozadje

Spodbujanje in omogočanje širšega udejstvovanja državljanov v Evropski uniji ter pri tem, kar predstavlja, je izjemnega pomena. To sega od potrebe po njihovem večjem udejstvovanju pri tekočih zadevah pa do potrebe po doseganju širšega razumevanja zgodovine Unije in njenih začetkov po grozotah dveh svetovnih vojn. Predhodni programi za državljane so se uspešno spopadali s temi izzivi, zato je treba za reševanje teh vprašanj to delo nadaljevati na ravni Unije.

Kot je poudaril predsednik Barroso v poročilu o stanju v Uniji leta 2011, se zdaj soočamo z največjim izzivom v celotni zgodovini Unije. Gre za finančno, gospodarsko in družbeno krizo, pa tudi za krizo zaupanja. Kljub temu, da za reševanje tako obsežnih gospodarskih in družbenih težav ne zadoščajo nacionalni načrti ali celo medvladno sodelovanje, državljani še vedno niso povsem seznanjeni z vlogo in dosežki Unije. Komisija mora zato najti načine za boljše poznavanje in razumevanje projektov Unije s strani državljanov.

Pogodba o Evropski uniji je velik korak k približevanju Unije njenim državljanom in spodbujanju čezmejne razprave o vprašanjih politik EU: člen 11 uvaja povsem novo razsežnost participativne demokracije, v kateri je eden ključnih elementov nova pravica do državljanske pobude.

Komisija s tem programom predlaga ukrepe za večjo zmožnost državljanske udeležbe (kot enega od elementov strateškega trikotnika poleg izpolnjevanja potreb državljanov in spodbujanja njihovih pravic). Njen namen je:

(1) razvijati zmožnost civilne družbe za sodelovanje pri procesu oblikovanja politik Unije;

(2) razvijati podporne strukture za usmerjanje rezultatov takih razprav k oblikovalcem politik na zadevnih ravneh;

(3) nuditi dodatne priložnosti posameznim državljanom za sodelovanje v razpravah in pogovorih o vprašanjih v zvezi z Evropsko unijo.

1.2. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj programa se je odzvati na potrebo po kakovostnejših razpravah o vprašanjih v zvezi z Unijo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki jih je mogoče obravnavati s panevropskega vidika. Njegov cilj je doseči veliko skupino državljanov – tiste, ki se običajno ne odločajo za vpliv na zadeve Unije ali za sodelovanje pri njih – prek širokega razpona organizacij s ciljem, da se naredi prvi korak k sodelovanju ne glede na (z Unijo povezano) tematiko ali obliko, dokler je nadnacionalno in ima evropsko razsežnost. Cilj tega horizontalnega pristopa ni nadomestiti tematskih programov ali podvojiti postopka posvetovanja na evropski ravni, temveč mobilizirati državljane na lokalni ravni za razpravo o konkretnih vprašanjih, ki so v evropskem interesu. Na ta način se ti seznanijo z učinkom, ki ga imajo politike Unije na njihovo vsakdanje življenje. Lahko vplivajo na prednosti Evrope, jih izkoriščajo in se povezujejo s poslanstvom Unije.

Program bo glede prihodnje oblike, usmeritve, dosega in vidnosti v družbenem in geografskem smislu, analize učinka in mehanizmov vrednotenja/širjenja izhajal iz analize prednosti in slabosti sedanjega programa „Evropa za državljane“ (2007–2013).

Splošni cilj prihodnjega programa bo „krepitev spomina in zmožnosti državljanske udeležbe na ravni Unije“. Odgovoril bo na potrebo po razvoju podpornih struktur za usmerjanje rezultatov takih razprav k oblikovalcem politik na zadevnih ravneh. V ta namen naj bi program razvijal zmogljivosti organizacij državljanov za vključevanje državljanov v demokratično življenje v Uniji. Predlagani specifični cilji naj bi zajemali:

– spodbujanje razprave, razmišljanja in sodelovanja glede spomina, povezovanja Unije in njene zgodovine;

– razvoj razumevanja državljanov in njihove zmožnosti sodelovanja pri procesu oblikovanja politik Unije ter razvoj priložnosti za solidarnost, družbeno delovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Po ožjem izboru specifičnih ciljev, predlaganih za novi program, bo opredeljen nov sklop operativnih ciljev. Ti bodo prispevali h krepitvi zmogljivosti Komisije za določanje zanesljivejših kazalnikov in s tem k njeni zmožnosti, da bolj objektivno in podrobneje ugotavlja napredek in učinek.

– podpora organizacijam za spodbujanje razprave in dejavnosti glede spomina, evropskih vrednot in zgodovine;

– podpora organizacijam, ki so v splošnem evropskem interesu, nadnacionalnim partnerstvom in mrežo za spodbujanje interakcije državljanov glede zadev Unije;

– horizontalna razsežnost: analiza, razširjanje in vrednotenje rezultatov projektov prek notranjih in zunanjih dejavnosti.

1.3. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Člen 11 Pogodbe o Evropski Uniji (PEU) določa, da dajejo institucije Unije, ki jih imajo do državljanom in predstavniškim organizacijam možnosti izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. Isti člen se nanaša na dolžnost institucij, da imajo odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter na obveznost Komisije, da izvaja obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, uvaja pa tudi državljansko pobudo. V „Političnih smernicah“ iz septembra 2009 je predsednik Barroso pozval k precej močnejšemu osredotočenju na državljane, ki morajo biti v samem središču evropskih politik. Kot je navedeno v nadaljevanju, naj bi bile dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru naslednjega programa „Evropa za državljane“, veliko bolj povezane s konkretnim oblikovanjem politik. Zato bodo službe Komisije, ki izvajajo zadevne politike in programe, tesno sodelovale.

Program je eden od instrumentov, ki bodo demokratična načela iz členov 10 in 11 PEU povezovali s širokim razponom sektorskih politik Unije, ne da bi pri tem nadomestili posebne dialoge z državljani, zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami, ki jih vzdržuje Evropska komisija. Naslednji program „Evropa za državljane“ daje državljanom možnost izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije in v vseh fazah formalnega postopka odločanja. Pri temah projektov, njihovem vključevanju v lokalni in regionalni okvir ter sestavi zainteresiranih strani obstajajo pomembne sinergije z drugimi programi Unije, in sicer na področju zaposlovanja, socialnih zadev, izobraževanja, raziskav in inovacij, mladih in kulture, pravosodja, enakosti žensk in moških, nediskriminacije in regionalne politike.

Poleg tega program dopolnjuje in dodatno prispeva k delu, ki ga izvajajo predstavništva Evropske komisije v državah članicah. Predstavništva bodo kar najbolj sodelovala pri obveščanju in promociji programa v skladu s svojim poslanstvom, ki je navezovanje stikov z državljani in obveščanje na nacionalni ravni.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

2.1         Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z glavnimi zainteresiranimi stranmi programa „Evropa za državljane“ je bilo obsežno. Za stališča so bile naprošene ob naslednjih priložnostih:

– dne 20. junija 2010 je v Bruslju potekalo posvetovalno srečanje z glavnimi zainteresiranimi stranmi: člani skupine za redna posvetovanja z NVO, nacionalnimi kontaktnimi točkami za evropsko državljanstvo, Svetom evropskih občin in regij ter koordinatorji partnerstev med mesti in člani programskega odbora. Podlaga za posvetovanje je bil odprt dnevni red s pristopom obsežne soudeležbe;

– dne 27. oktobra 2010 se je začelo odprto javno spletno posvetovanje o prihodnost programa „Evropa za državljane“ prek orodja Komisije za interaktivno oblikovanje politik. Posvetovanje je potekalo do 5. januarja 2011, odprto za prispevke vseh zainteresiranih strani: posameznih državljanov, organizacij civilne družbe, javnih organov in uprav, institucij za raziskave in razvoj, evropskih in mednarodnih organizacij ter drugih. Mnenja je izrazilo 412 sodelujočih, posebej pa je bilo prejetih še 5 dodatnih mnenj. Izražena mnenja je Komisija analizirala s pomočjo zunanjega svetovalca. Rezultati javnega posvetovanja in njegova podrobna analiza so na voljo na povezavi: http://ec.europa.eu/citizenship.

– dne 21. junija 2011 je bilo v Bruslju drugo srečanje zainteresiranih strani s 100 sodelujočimi;

– od maja do junija 2011 so bile na Dunaju, v Parizu in v Varšavi opravljene raziskave ciljnih skupin glede različnih vidikov programa (partnerstva med mesti, učinek na razvoj civilne družbe, spomin), pri katerih so zainteresirane strani sodelovale z raziskovalci, lokalnimi in nacionalnimi vladami ter novinarji;

– redno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi: obsega 2–3 letna srečanja Komisije in približno 70 ključnih evropskih organizacij, ki dejavno sodelujejo pri programu „Evropa za državljane“.

2.2         Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Med pripravo predloga programa je Komisija pri sestavi ocene učinka upoštevala strokovno mnenje zainteresiranih strani, izraženo na dveh srečanjih zainteresiranih strani, ter strokovno mnenje interesnih skupin, izraženo na javnem spletnem posvetovanju. Primerjala jih je s strokovnimi mnenji ciljnih skupin, s katerimi se je posvetovala spomladi 2011.

Da bi izhajala iz izkušenj sedanjega programa, je bila pomemben vir informacij vmesna ocena, ki jo je leta 2010 opravil zunanji svetovalec in je vplivala na oceno učinka in predlog programa.

2.3         Ocena učinka

Celotna ocena učinka je bila izvedena poleti 2011. Dne 21. septembra 2011: odbor za oceno učinka je razpravljal o poročilu in zahteval nekaj izboljšav, zlasti popolnejšo in bolj osredotočeno analizo problema, jasnejšo opredelitev ciljev, oblikovanje in oceno jasnih možnosti politik, ter pojasnitev ureditev za vrednotenje in opredelitev trdnejših kazalnikov napredka. Ti elementi so bili vključeni v sedanje poročilo.

Poleg tega je bil program vključen v skupno oceno učinka večletnega finančnega okvira 2014–2020.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1         Povzetek predlaganih ukrepov

Evropska komisija predlaga program „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020, ki bo izhajal iz obstoječega programa. Njegov cilj je povečanje zmožnosti za državljansko udeležbo na ravni Unije in tako prispevanje h globalnemu cilju: spodbujanju državljanske udeležbe ter prispevanju k boljšemu poznavanju in razumevanju Unije. Program po eni strani določa podporo organizacijam, ki so v splošnem evropskem interesu, nadnacionalnim partnerstvom in mrežam s ciljem spodbujati interakcijo državljanov glede zadev Unije, po drugi strani pa podporo organizacijam, ki spodbujajo razpravo in dejavnosti v zvezi z evropskimi vrednotami in zgodovino. Kot prečno značilnost namerava program oblikovati ukrepe za analizo, razširjanje in vrednotenje rezultatov svojih dejavnosti. Tako kot njegov predhodnik se bo izvajal prek donacij za poslovanje in donacij za ukrepe, ki se bodo dodeljevale na podlagi odprtih razpisov za zbiranje predlogov, ter prek pogodb o storitvah, ki se bodo dodeljevale na podlagi povabil k oddaji ponudb. Komisija lahko na podlagi analize stroškov in koristi za izvajanje programa uporabi obstoječo izvajalsko agencijo, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

3.2         Pravna podlaga

Člen 352 PDEU.

3.3         Načelo subsidiarnosti

Člen 11 Pogodbe o Evropski Uniji (PEU) določa obveznosti institucij Unije, da dajejo „državljanom in predstavniškim združenjem […] možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.“ Isti člen se nanaša na dolžnost institucij, da „vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“ ter na obveznost Komisije, da izvaja obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, uvaja pa tudi evropsko državljansko pobudo.

Za izpolnitev teh določb Pogodbe je treba zagotoviti ustrezna sredstva. Eno od teh sredstev je program „Evropa za državljane“, drugo pa Uredba št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi.

Dodano vrednost Unije predlaganega programa se lahko dodatno prikaže na ravni posameznih ukrepov novega programa.

– Kar zadeva „spomin in evropsko državljanstvo“, je cilj programa podpora organizacijam za spodbujanje razprave in dejavnosti v zvezi z evropskim združevanjem in zgodovino na nadnacionalni ravni ali kadar je v središču evropska razsežnost. Pri nekaterih ukrepih v zvezi z „zgodovino“ zadostuje evropska razsežnost. Zgodovinski arhivi, mesta spominjanja, so sama po sebi vezani na svojo lokacijo in so velikokrat pomembni za vso Unijo.

– Kar zadeva „demokratično delovanje in državljansko udeležbo“, je cilj programa razvoj razumevanja državljanov in njihove zmožnosti za sodelovanje v procesu oblikovanja politik Unije, pa tudi razvoj priložnosti za solidarnost, družbeno delovanje in prostovoljstvo na ravni Unije. Tolikšna obseg in ambicija se lahko obravnavata le na ravni Unije.

– Kar zadeva „vrednotenje“, gre za horizontalno razsežnost programa kot celote. Osredotočena bo na analizo, širjenje, obveščanje in vrednotenje projektnih rezultatov prej omenjenih sklopov. K zbiranju najboljših praks in zamisli o tem, kako krepiti državljansko udeležbo, bi pripomogle nacionalne in regionalne platforme, vendar pa so za širitev vidikov in omogočanje nadnacionalnih izmenjav potrebne tudi platforme panevropskega značaja.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev te uredbe, zato se zaradi nadnacionalne in večstranske narave ukrepov programa bolje dosegajo na ravni Evropske unije.

3.4         Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega minimuma, ki je potreben za dosego navedenega cilja na evropski ravni on tega, kar je potrebno za ta namen.

3.5         Učinek na temeljne pravice

Program posredno podpira pravice državljanov Unije iz člena 39 Listine o temeljnih pravicah.

4.           POSLEDICE ZA PRORAČUN

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 določa, da bo za program „Evropa za državljane“ dodeljenih 229 milijonov EUR v tekočih cenah.

4.1         Izvajanje

Na področju upravljanja je cilj Uredbe bolj racionaliziran in poenostavljen pristop ter s tem večja stroškovna učinkovitost. Ekonomije obsega bodo pomembne, če bodo imele podobne vrste ukrepov podobna izvedbena pravila in postopke, kar poenostavlja zadeve za upravičence ter organe upravljanja na ravni Unije in nacionalni ravni.

Poenostavitev je ključnega pomena že v sedanjem programu, naprej pa se bo razvijala tudi v novem. Precejšen prihranek glede upravljanja in človeških virov se lahko doseže z uporabo izvajalske agencije za upravljanje celotnega cikla programa. Zmanjšanje upravnega bremena in znatno zmanjšanje stroškov pa poleg tega omogoča tudi uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto, elektronskih prijav ter učinkovitih kontrol na kraju samem v obliki skupinskih obiskov organizacij v isti regiji.

2011/0436 (APP)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 352 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[1],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji morajo institucije državljanom in predstavniškim združenjem dajati možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije ter vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

(2) Cilj Unije in držav članic je, da s strategijo Evropa 2020 zagotovijo rast, zaposlovanje, produktivnost in socialno kohezijo za prihajajoče desetletje[2].

(3) Biti evropski državljan z uveljavljenimi pravicami ima objektivno gledano jasno dodano vrednost, vendar Unija ni vedno učinkovita pri izpostavljanju povezave med reševanjem širokega razpona gospodarskih in družbenih težav ter politikami Unije. Zato prepričljivi dosežki v smislu miru in stabilnosti v Evropi, dolgoročne trajnostne rasti, stabilnih cen, učinkovite zaščite potrošnikov in okolja ter spodbujanja temeljnih pravic niso vedno vodili do močnega občutka pripadnosti državljanov Uniji.

(4) Da bi Evropo približali državljanom in jim omogočili polno sodelovanje pri grajenju še bolj povezane Unije, so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja prek nadnacionalnih dejavnosti in dejavnosti na ravni Unije. Evropska državljanska pobuda zagotavlja edinstveno priložnost, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje pri razvoju zakonodaje EU[3].

(5) Sklep št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013[4] določa akcijski program, ki je potrdil potrebo po spodbujanju trajnostnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter po podpori aktivnega udejstvovanja državljanov.

(6) Vmesno poročilo o oceni, javno spletno posvetovanje in zaporedni posvetovalni srečanji z zainteresiranimi stranmi so potrdili, da se novi program zdi pomemben organizacijam civilne družbe in sodelujočim posameznikom in da ga je treba uvesti, da bo učinkoval na organizacijsko raven v smislu krepitve zmogljivosti, na osebni ravni pa v smislu večjega zanimanja za zadeve Unije.

(7) Kar zadeva teme projektov, njihovo vpetost v lokalne in regionalne okvire ter sestavo zainteresiranih strani, morajo obstajati pomembne sinergije z drugimi programi Unije, in sicer na področju zaposlovanja, socialnih zadev, izobraževanja, mladih in kulture, pravosodja, enakosti žensk in moških, nediskriminacije in regionalne politike.

(8) Za krepitev vseh vidikov javnega življenja mora novi program zajeti širok razpon različnih ukrepov in med drugim vključevati srečanja državljanov, kontakte in razprave o državljanskih vprašanjih, dogodke na ravni Unije, pobude za refleksijo o ključnih trenutkih evropske zgodovine, pobude za večjo ozaveščenost o institucijah Unije in njihovem delovanju ter razprave o vprašanjih evropskih politik.

(9) Horizontalna razsežnost programa mora zagotavljati vrednotenje in prenosljivost rezultatov za močnejši učinek in dolgoročno trajnost. V ta namen je treba začete dejavnosti jasno povezati z evropsko politično agendo, ustrezno pa mora biti tudi obveščanje o njih.

(10) Posebno pozornost je treba nameniti uravnoteženemu vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v nadnacionalne projekte in dejavnosti, pri čemer je treba upoštevati večjezično naravo EU.

(11) Pristopne države, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, na eni strani ter države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, na drugi strani se v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami, štejejo za možne udeleženke v programih EU.

(12) Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa določa finančni okvir, ki pomeni prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Y med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah, proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(13) Viri, dodeljeni za dejavnosti obveščanja v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, kolikor so povezani s splošnimi cilji te uredbe.

(14) Program je treba redno spremljati in neodvisno ocenjevati v sodelovanju s Komisijo in državami članicami ter tako omogočiti prilagoditve, ki so potrebne za pravilno izvajanje ukrepov.

(15) Finančni interesi Evropske unije morajo biti skozi celotni cikel odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(16) Prednost glede donacij bodo imeli projekti z močnim učinkom, zlasti tisti, ki bodo neposredno povezani s politikami EU s ciljem sodelovanja pri oblikovanju politične agende EU. Poleg tega je treba program v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja še bolj poenostaviti z uporabo pavšalnih zneskov, financiranja s pavšalnimi stopnjami in financiranja po stroških na enoto.

(17) V skladu s sklepom št. 1904/2006/ES je treba določiti prehodne ukrepe za spremljanje ukrepov, ki začnejo veljati pred 31. decembrom 2013.

(18) Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničevati ciljev te uredbe in jih je torej zaradi nadnacionalne in večstranske narave dejavnosti in ukrepov programa lažje uresničiti na ravni Evropske unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(19) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v obsegu programa in ob upoštevanju njegovih ciljev. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[5]–

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvedba in splošni cilji

1. Ta uredba uvaja program „Evropa za državljane“ (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2. V skladu z globalnim ciljem prispevanja k razumevanju Evropske unije in spodbujanja državljanske udeležbe program prispeva k naslednjemu splošnemu cilju:

– krepitev spomina in spodbujanje zmožnosti za državljansko udeležbo na ravni Unije.

Člen 2

Specifični cilji programa

Program ima naslednje specifične cilje, ki se izvajajo z ukrepi na nadnacionalni ravni ali z jasno evropsko razsežnostjo:

1.           večja ozaveščenost o spominu, zgodovini Unije, njeni identiteti in namenu s spodbujanjem razprave, refleksije in mreženja.

Napredek se bo meril po številu neposredno in posredno doseženih upravičencev, kakovosti projektov ter deležu prijaviteljev, ki se prijavijo prvič.

2.           spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvojem njihovega razumevanja postopka oblikovanja politik Unije in spodbujanjem priložnosti za družbeno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Napredek se bo meril po številu neposredno in posredno doseženih upravičencev, pogledu upravičencev na EU in njene institucije, kakovosti projektov ter deležu prijaviteljev, ki se prijavijo prvič.

Člen 3

Struktura programa in podprti ukrepi

1.           Program bo sestavljen iz naslednjih sklopov:

(a) „spomin in evropsko državljanstvo“;

(b) „demokratično delovanje in državljanska udeležba“.

Sklopa bodo dopolnjevali horizontalni ukrepi za analizo, razširjanje in izkoriščanje rezultatov projekta (ukrepi „vrednotenja“).

2.           Za dosego ciljev programa bodo v njegovem okviru med drugim financirane naslednje vrste ukrepov, izvajanih na nadnacionalni ravni ali z jasno evropsko razsežnostjo:

– srečanja državljanov, partnerstva med mesti,

– vzpostavljanje in delovanje nadnacionalnih partnerstev in mrež,

– podpora organizacijam, ki so v splošnem evropskem interesu,

– grajenje skupnosti in razprave o državljanskih vprašanjih, ki temeljijo na uporabi IKT in/ali družbenih medijev,

– dogodki na ravni Unije,

– razprave/študije in posredovanje o ključnih trenutkih evropske zgodovine, zlasti za ohranjanje spomina na zločine nacizma in stalinizma,

– refleksija/razprave o skupnih vrednotah,

– pobude za večjo ozaveščenost o institucijah EU in njihovem delovanju,

– ukrepi, ki izkoriščajo in nadalje vrednotijo rezultate podprtih pobud,

– študije o vprašanjih, povezanih z državljanstvom in državljansko udeležbo,

– podpora informacijskim/svetovalnim strukturam programa v državah članicah.

Člen 4

Ukrepi

Ukrepi so lahko v obliki donacij ali oddaje javnih naročil.

1.           Donacije Unije se lahko zagotovijo na podlagi posebnih sporazumov in v posebnih oblikah, kot so donacije za poslovanje ali donacije za ukrepe.

2.           Oddaja javnih naročil bo zajemala nakup storitev, kot so organizacija prireditev, študije in raziskave, orodja za informiranje in širjenje informacij, spremljanje in vrednotenje.

Člen 5

Sodelovanje pri programu

V programu lahko sodelujejo naslednje države (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države):

(c) države članice;

(d) pristopne države, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje navedenih držav v programih Unije, ki so določeni v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(e) države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma.

Člen 6

Dostop do programa

Program je odprt za vse zainteresirane strani, ki spodbujajo evropsko povezovanje, zlasti lokalne organe iz organizacije, organizacije za raziskavo evropskih javnih politik (možganski trusti), skupine državljanov in druge organizacije civilne družbe (kot so zveze preživelih) ter izobraževalne in raziskovalne institucije.

Člen 7

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program lahko zajema skupne dejavnosti na področju, ki ga zajema ta program, z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, kot sta Svet Evrope in UNESCO, na podlagi skupnih prispevkov in v skladu s finančno uredbo[6].

Člen 8

Izvajanje programa

Za izvedbo programa Komisija sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9(2). V njih se določijo cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene za posamezni ukrep, in okviren časovni razpored izvajanja. Za donacije vsebujejo prednostne naloge, bistvena merila za vrednotenje in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

Člen 9

Odbor

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe št. 182/2011.

Člen 10

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija se redno posvetuje z upravičenci programa ter ustreznimi zainteresiranimi stranmi in strokovnjaki.

Člen 11

Skladnost z drugimi instrumenti Unije

Komisija zagotovi skladnost in dopolnjevanje med tem programom in instrumenti z drugih področij dejavnosti Unije, zlasti izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture, športa, temeljnih pravic in svoboščin, socialnega vključevanja, enakosti spolov, boja proti diskriminaciji, raziskovanja in inovacij, politike širitve in zunanjega delovanja Unije.

Člen 12

Proračun

1.           Finančni okvir za izvajanje programa znaša 229 milijonov EUR.

2.           Viri, dodeljeni za dejavnosti obveščanja v skladu s to uredbo, prispevajo tudi h kritju celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije[7], kolikor so povezani s splošnimi cilji te uredbe.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi programa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na kraju samem izvaja kontrole in preglede gospodarskih subjektov, ki jih táko financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopkom iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali obstaja goljufija, korupcija ali katera koli drugo protipravno ravnanje, ki vpliva na finančne interese Evropske unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o donacijah ali pogodbo v zvezi s financiranjem Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za izvajanje takih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

Člen 14

Spremljanje in vrednotenje

1.           Komisija zagotovi redno spremljanje programa glede na njegove cilje z uporabo kazalnikov uspešnosti. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri izvajanju programa. Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz točk (a) in (c) odstavka 3.

Po potrebi je kazalnike treba ločiti po spolu in starosti.

2.           Komisija zagotavlja redno zunanje in neodvisno vrednotenje programa ter redno poroča Evropskemu parlamentu.

3.           Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

(a) poročilo o vmesni oceni dobljenih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2017;

(b) sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2018;

(c) poročilo o naknadnem vrednotenju, in sicer najpozneje do 1. julija 2023.

Člen 15

Prehodna določba

Sklep št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta se razveljavi z začetkom veljavnosti 1. januarja 2014.

Za ukrepe, ki se začnejo pred 31. decembrom 2013 na podlagi Sklepa št. 1904/2006/ES, veljajo določbe navedenega sklepa vse do njihovega zaključka.

V skladu s členom 18 finančne uredbe so za izvedbo programa na razpolago odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno izplačanih zneskov, v skladu s Sklepom 1904/2006/ES.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

1. OPIS POBUD

Dodatne informacije o dostopu do programa

SKLOP 1: Spomin in evropsko državljanstvo

Sklop je opredeljen glede na možne projekte in pobude, ki se lahko začnejo v okviru njegovega razdelka, ne pa glede na vrsto organizacij civilne družbe ali akterjev, ki se lahko prijavijo.

Podpiral bo dejavnosti, ki spodbujajo refleksijo o skupnih vrednotah v najširšem smislu in pri tem upoštevala raznovrstnost. Sredstva so lahko na voljo za pobude, ki odražajo razloge totalitarnih režimov v moderni zgodovini Evrope (zlasti, vendar ne izključno, nacizma in stalinizma) ter spomin na njihove žrtve. Sklop mora zajemati tudi dejavnosti, ki zadevajo druge referenčne točke v nedavni evropski zgodovini. Zlasti bodo v njem prednostno obravnavani ukrepi, ki spodbujajo strpnost in spravo, da bi vključili mlajšo generacijo.

SKLOP 2: Demokratično delovanje in državljanska udeležba

Sklop je opredeljen glede na možne projekte in pobude, ki se lahko začnejo v okviru njegovega razdelka, ne pa glede na vrsto organizacij civilne družbe ali akterjev, ki se lahko prijavijo. Sklop bo vseboval dejavnosti, ki zajemajo državljansko udeležbo v najširšem smislu, s posebnim poudarkom na metodah strukturiranja za dolgoročno trajnost. V njem bodo prednostno obravnavane pobude in projekti, ki so jasno povezani z evropsko politično agendo.

Sklop lahko zajema tudi projekte in pobude, ki razvijajo priložnosti za solidarnost, družbeno delovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Še vedno je treba storiti veliko za pritegnitev večjega števila žensk k političnemu in gospodarskemu odločanju. Mnenje žensk mora biti bolj upoštevano in izvajano s strani odgovornih za odločitve politik, ki vplivajo na življenje ljudi.

HORIZONTALNI UKREP: Vrednotenje

Ta ukrep je opredeljen za program v celoti in se uporablja za sklop 1 in sklop 2.

Podpiral bo pobude, ki prispevajo k večji prenosljivosti rezultatov ter zagotavljajo večjo donosnost naložb in boljše učenje na podlagi izkušenj. Razlog za ta ukrep je nadaljnje „vrednotenje“ in izkoriščanje rezultatov pobud, začetih za povečanje dolgoročne trajnosti.

Vključeval bo „krepitev zmogljivosti“ – razvoj podpornih ukrepov za izmenjavo najboljših praks, združevanje izkušenj med zainteresiranimi stranmi na lokalni in regionalni ravni, vključno z javnimi organi, ter za razvoj novih spretnosti, na primer z usposabljanjem. Slednje bi lahko vključevalo neposredno izmenjavo, usposabljanje za vodje usposabljanja, pa tudi npr. razvoj podatkovne zbirke organizacij/projektov, financiranih v okviru programa.

2. Upravljanje programa

Program bo ob upoštevanju analize rezultatov oblikoval načelo večletnega partnerstva, temelječega na dogovorjenih ciljih, in tako zagotovil obojestransko korist za civilno družbo in Evropsko unijo.

Prednost glede donacij bodo na splošno imeli projekti z močnim učinkom, zlasti tisti, ki bodo neposredno povezani s politikami Unije s ciljem sodelovanja pri oblikovanju politične agende Unije.

Upravljanje programa in večino ukrepov bo lahko centralno upravljala izvajalska agencija.

Vsi ukrepi se bodo izvajali na nadnacionalni podlagi ali pa bodo morali imeti jasno evropsko razsežnost. Spodbujali bodo mobilnost državljanov in izmenjavo zamisli v Evropski uniji.

Mreženje in osredotočenost na multiplikativne učinke, vključno z uporabo najsodobnejših informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in družbenih medijev, bosta pomembni prvini, ki se bosta odražali v vrstah dejavnosti in razponu sodelujočih organizacij. Močno se bodo spodbujali medsebojni stiki in sinergije med različnimi vrstami zainteresiranih strani, ki sodelujejo v programu.

Proračun programa lahko krije tudi odhodke, povezane z dejavnostmi priprave, nadgradnje, spremljanja, revizije in vrednotenja, ki so neposredno potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti študije, sestanke, obveščanje in objave ter odhodke, povezane z omrežjem IT za izmenjavo informacij, ter kakršne koli druge odhodke za upravno in tehnično podporo, ki jih lahko Komisija določi za upravljanje programa.

Skupni upravni odhodki programa morajo biti sorazmerni z nalogami, določenimi v zadevnem programu.

Komisija lahko po potrebi opravlja dejavnosti obveščanja, izdajanja publikacij in širjenja informacij, s čimer zagotavlja splošno seznanjenost z dejavnostmi, podprtimi v okviru programa, ter velik vpliv teh dejavnosti.

Dodeljena proračunska sredstva zajemajo tudi celostno obveščanje o političnih prednostnih nalogah Unije[8].

3. Spremljanje

V specifičnih ciljih iz člena 2 so opisani rezultati, za katere si je treba prizadevati v okviru programa. Napredek se bo meril z uporabo kazalnikov uspešnosti, kot sledi:

Specifični cilj št. 1: večja ozaveščenost o spominu, zgodovini Unije, njeni identiteti in namenu s spodbujanjem razprave, refleksije in mreženja.

Kazalniki rezultatov || Zadnji znan rezultat || Srednjeročni cilj (rezultat)

Število neposredno in posredno doseženih upravičencev || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. ||

Število projektov in kakovost rezultatov || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || Povečanje projektov za 80 %. Zvišanje povprečne ocene zunanjih strokovnjakov.

Delež prijaviteljev, ki se prijavijo prvič || Povprečna številka približno 33 % (odvisno od ukrepa in leta). || Skupno najmanj 15 %.

Specifični cilj št. 2: spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvojem razumevanja državljanov postopka oblikovanja politik Unije in spodbujanjem priložnosti za družbeno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Kazalniki rezultatov || Zadnji znan rezultat || Srednjeročni cilj (rezultat)

Število neposredno vključenih sodelujočih || 1 100 000 državljanov (2010) Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || Najmanj 600 000 oseb na leto z uravnoteženim sodelovanjem žensk in moških.

Število oseb, posredno doseženih s programom || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || Zbiranje informacij in rezultatov iz zaključnih poročil. Srednjeročni cilj: 5 milijonov oseb (pri čemer se upošteva število doseženih žensk in moških).

Število sodelujočih organizacij || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || 2 000 organizacij letno.

Pogled upravičencev na EU in njene institucije || Glede na Eurobarometer iz avgusta 2011 manj kot polovica (41 %) evropskih državljanov zaupa EU ali ima do nje občutek pripadnosti. Izhodiščne številke za upravičence do podpore iz programa bodo določene ob začetku projektov. || Večja stopnja zaupanja s strani upravičencev do podpore iz programa v Evropski uniji po zaključku njihovih projektov.

Kakovost projektov || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || Zvišanje povprečne ocene zunanjih strokovnjakov.

Delež prijaviteljev, ki se prijavijo prvič || Povprečna številka približno 33 % (odvisno od ukrepa in leta). || Skupno najmanj 15 %.

Število nadnacionalnih in večpartnerskih partnerstev in mrež || 656 (podatki iz leta 2009. Izključene so donacije za poslovanje in „spomin“.) Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || 5-odstotno povečanje (nadnacionalna partnerstva in mreže). 50-odstotno povečanje (večpartnerska partnerstva in mreže).

Število in kakovost pobud politik za spremljanje dejavnosti, ki jih program podpira na lokalni in evropski ravni || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || Zbiranje informacij in rezultatov iz zaključnih poročil.

Geografska pokritost dejavnosti – korelacija med številom sodelujočih v programu in skupnim številom prebivalstva na državo. || S trenutno uporabljenimi kazalniki ni mogoče ugotoviti teh podatkov. Izhodišče za ta kazalnik bo določeno v novem programu. || Vsaj en program na državo letno.

4. Kontrole in revizije

Za projekte, izbrane v skladu s to uredbo, bo vzpostavljen sistem vzorčne revizije.

Prejemnik donacije mora Komisiji predložiti vsa dokazila v zvezi z izdatki za obdobje petih let od datuma končnega izplačila. Prejemnik donacije mora zagotoviti, da bodo Komisiji po potrebi na voljo tudi vsa dokazila, ki so v lasti njegovih partnerjev ali članov.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020.

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[9]

16.05 Krepitev evropskega državljanstva

1.3.        Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[10].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Krepitev evropskega državljanstva

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Program ima naslednje specifične cilje, ki se izvajajo z ukrepi na nadnacionalni ravni ali z jasno evropsko razsežnostjo:

1. večja ozaveščenost o spominu, zgodovini Unije, njeni identiteti in namenu s spodbujanjem razprave, refleksije in mreženja;

2. spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvojem razumevanja državljanov postopka oblikovanja politik Unije in spodbujanjem priložnosti za družbeno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

16.05 Krepitev evropskega državljanstva

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

–        Večja zmogljivost organizacij državljanov za vključevanje državljanov v demokratično življenje v Uniji.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

– število in kakovost projektov, ki jih spodbujajo organizacije državljanov z namenom:

-- vplivanja na proces oblikovanja politik Unije,

-- krepitve kohezije v družbi,

-- boljšega razumevanja vloge Unije;

– število neposredno in posredno vključenih sodelujočih;

– število sodelujočih organizacij, nadnacionalnih partnerstev in mrež;

– delež prijaviteljev, ki se prijavijo prvič;

– geografska pokritost dejavnosti.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Cilj programa se je odzvati na potrebo po kakovostnejših razpravah o vprašanjih v zvezi z Unijo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki jih je mogoče obravnavati s panevropskega vidika. Njegov cilj je doseči veliko skupino državljanov – tiste, ki se običajno ne odločajo za vpliv na zadeve Unije ali za sodelovanje pri njih – prek širokega razpona organizacij s ciljem, da se naredi prvi korak k sodelovanju ne glede na (z Unijo povezano) tematiko ali obliko, dokler je nadnacionalno in ima evropsko razsežnost. Cilj tega horizontalnega pristopa ni nadomestiti tematskih programov ali podvojiti postopka posvetovanja na evropski ravni, temveč mobilizirati državljane na lokalni ravni za razpravo o konkretnih vprašanjih, ki so v evropskem interesu. Na ta način se ti seznanijo z učinkom, ki ga imajo politike Unije na njihovo vsakdanje življenje. Lahko vplivajo na prednosti Evrope, jih izkoriščajo in se povezujejo s poslanstvom Unije.

Program bo glede prihodnje oblike, usmeritve, dosega in vidnosti v družbenem in geografskem smislu, analize učinka in mehanizmov vrednotenja/širjenja izhajal iz analize prednosti in slabosti sedanjega programa „Evropa za državljane“ (2007–2013).

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Z vzpostavitvijo instrumenta, ki lahko pripomore k izpolnjevanju obveznosti institucij iz člena 11 PEU, da „dajejo državljanom in predstavniškim združenjem možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije“ ter da „vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“, program spoštuje načelo subsidiarnosti. Te naloge se lahko izpolnijo samo na ravni Unije in ne na ravni držav članic.

Za ponovno vzpostavitev povezave med Unijo in njenimi državljani, za učinkovito spodbujanje državljanske udeležbe in s tem za krepitev občutka pripadnosti in evropske identitete ni le ene rešitve. Za to so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja prek dejavnosti na nadnacionalni in evropski ravni.

Zaradi njegove narave se lahko evropsko družbeno delovanje krepi le z omogočanjem posameznim državljanom in združenjem državljanov, da sodelujejo na nadnacionalni ravni. Zato bi bili ukrepi na nacionalni in lokalni ravni nezadostni in neučinkoviti.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Rezultati dveh študij (iz leta 2008 in 2009) in vmesna ocena sedanjega programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2007–2013 (izvedena leta 2009/2010) že nakazujejo dosedanje dosežke programa. Vmesna ocena je obravnavala učinek programa na sodelujoče organizacije in posameznike. 82 % sodelujočih (in 84 % predstavnikov civilne družbe) je menilo, da je bil program v pomoč pri razvoju zmogljivosti njihove organizacije.

Študija razvoja kazalnikov učinka za program „Evropa za državljane“ ter njihove prilagoditve letnemu načrtu upravljanja 2009 „Pregled Evrope za državljane 2009“ je izpostavila spremembe v razmišljanju tistih, ki so enkrat ali večkrat sodelovali pri dejavnostih, financiranih v okviru programa. Rezultati kažejo, da je 83 % sodelujočih v raziskavi menilo, da se zaradi sodelovanja v dejavnostih programa zdaj bolj zavedajo vidikov, povezanih z evropsko kulturo, identiteto in dediščino. 75 % vprašanih trdi, da se zdaj počutijo bolj evropsko, 71 % pa, da se čutijo bolj vključene v Evropsko unijo. Delež vprašanih, ki so izjavili, da čutijo več solidarnosti z drugimi Evropejci, je znašal 82 %.

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Člena 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji priznavata pravico vsakega državljana, da sodeluje v demokratičnem življenju Unije, pa tudi, da je treba odločitve sprejemati karseda odprto in blizu državljanov. Poleg tega zahtevata, da je državljanom in predstavniškim združenjem dana možnost izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije ter da institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

Predsednik Barroso je kot pomemben in povsem jasen izraz določb lizbonske pogodbe zlasti v „Političnih smernicah“ iz septembra 2009 pozval k precej močnejšemu osredotočenju na državljane, ki morajo biti v samem središču evropskih politik. Kot je navedeno v nadaljevanju, naj bi bile dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru naslednjega programa „Evropa za državljane“, veliko bolj povezane s konkretnim oblikovanjem politik. Zato bodo službe Komisije, ki izvajajo zadevne politike in programe, tesno sodelovale.

Program je eden od instrumentov za povezovanje demokratičnih načel iz členov 10 in 11 PEU s širokim razponom sektorskih politik EU, ki ne nadomešča posebnega dialoga z državljani, zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami, ki ga vzdržuje Evropska komisija. Naslednji program „Evropa za državljane“ daje državljanom možnost izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije in v vseh fazah formalnega postopka odločanja. Pri temah projektov, njihovem vključevanju v lokalni in regionalni okvir in sestavi zainteresiranih strani obstajajo pomembne sinergije z drugimi programi Unije, in sicer na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakih možnosti, izobraževanja, mladih in kulture, pravosodja in regionalne politike.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno omejen predlog/pobuda:

– x trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

– x finančne posledice med letoma 2014 in 2022.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[11]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– x izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[12],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

1. poročilo o vmesni oceni dobljenih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2017;

2. sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2018;

3. poročilo o naknadnem vrednotenju, in sicer najpozneje do 1. julija 2023.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

A: Glavna tveganja in glavni razlogi za napake

Na podlagi napak, o katerih se je že poročalo pri sedanjem programu, so bila pri prihodnjem programu Evropa za državljane opredeljena naslednja glavna tveganja in razlogi za napake:

– posebne ciljne javnosti: pri programu bodo najverjetneje večinoma sodelovale majhne in srednje velike organizacije. Nekatere od njih morda nimajo trdne finančne podlage ali izpopolnjene upravne strukture. To lahko vpliva na njihovo finančno in upravno zmogljivost za upravljanje sredstev EU;

– omejeno tveganje dvojnega financiranja, saj lahko subjekti izkoristijo več donacij v okviru različnih programov EU.

Treba je opozoriti, da večino ukrepov v okviru sedanjega programa Evropa za državljane upravlja Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). To se lahko nadaljuje v okviru prihodnjega programa.

Ukrepi, ki jih upravlja izvajalska agencija

Komisija bo izvajala kontrolne ukrepe, ki se zahtevajo za izvajalske agencije, v skladu s členom 59 finančne uredbe [v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o izvajalskih agencijah].

Poleg tega bo Komisija spremljala in nadzirala, ali izvajalska agencija uresničuje ustrezne cilje nadzora za ukrepe, ki ji bodo zaupani v upravljanje. Ta nadzor bo vključen v sodelovanje v smislu sodelovanja med matičnim GD in izvajalsko agencijo ter v polletno poročanje agencije.

Poleg tega je treba z ukrepi za poenostavitev tveganja, ki so predvideni v predlaganem programu, še bolj zmanjšati tveganja za nastanek napak.

Ukrepi, ki jih neposredno upravlja Komisija

Komisija namerava neposredno upravljati samo minimalno število donacij in pogodb o storitvah.

Analiza ugotovljenih napak v sedanjem programu kaže, da se te zlasti nanašajo na nezmožnost upravičencev, da predložijo dokazila, ali na nezadostno kakovost teh dokazil. Popravljalni ukrepi, ki so bili sprejeti, morajo zmanjšati ugotovljene napake pred koncem sedanjega večletnega finančnega okvira. Ukrepi vključujejo informiranje upravičencev, s katerimi se ti bolje seznanijo s svojimi obveznostmi, kar prispeva k zaključevanju projektov na podlagi rezultatov.

Predvidene poenostavitve bodo prispevale k zmanjšanju tveganja napak tudi v primeru centraliziranih neposrednih transakcij.

B: Pričakovane stopnje napak

Večletna stopnja napak za leti 2009 in 2010 znaša med 1,40 % in 1,50 %.

Večina tveganj je spadala med zgoraj opredeljena glavna tveganja. Za zmanjšanje tveganj je bil leta 2010 sestavljen akcijski načrt, ki se zdaj izvaja in zajema ukrepe za izboljšanje kakovosti informacij za upravičence v zvezi z njihovimi finančnimi obveznostmi, strategijo za večjo uspešnost in učinkovitost nadzornih obiskov, strategijo za izboljšanje pregledov podporne dokumentacije in konsolidacijo revizijskega načrta za leto 2011.

Glede na dodatne poenostavitvene in kontrolne ukrepe, ki se načrtujejo v primerjavi s sedanjim programom (glej 2.2.2.), se lahko pričakuje, da bo pri programu Evropa za državljane stopnja neskladij nižja od 2-odstotnega praga.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

A: Informacije o sistemu notranjega nadzora, vzpostavljenega z EACEA

Sistem nadzora programa Evropa za državljane bo temeljil na tveganjih. Vključeval bo naslednje glavne kontrole, ki jih bo večinoma izvajala EACEA.

1. V fazi izbora:

– nadzor operativne in finančne zmogljivosti prijaviteljev,

– preverjanja meril za upravičenost in izključitev,

– vrednotenje in preverjanje proračuna in vsebine,

– pravna in finančna preverjanja,

– prepoznavanje primerov možnega dvojnega financiranja s primernimi orodji IT.

2. V fazi upravljanja pogodb:

– finančni krogi, ki temeljijo na ločitvi nalog,

– širša uporaba pavšalnih stopenj in pavšalnih zneskov za zmanjšanje tveganja napak,

– za donacije, ki se financirajo iz proračuna, opredelitev pregledov podporne dokumentacije, ki jih je treba uporabljati pri zaključnih računih, na podlagi ocen prisotnega tveganja in stroškov pregledov:

          * za donacije nad pragom obvezna uporaba revizijskih potrdil v fazi končnega izplačila,

          * za manjše donacije vzorci faktur, ki jih morajo priskrbeti upravičenci; vsebina vzorcev bo določena za vsak ukrep po analizi, ki temelji na tveganjih,

– poenostavitev pravil ter večja jasnost in preglednost informacij o teh pravilih, ki so namenjene upravičencem,

– večja uspešnost in učinkovitost nadzornih obiskov z uporabo meril, ki temeljijo na tveganjih, pri izbiri projektov za obisk in meril kakovosti za spremljanje njihovega izvajanja.

3. Naknadni pregled

– načrt letne naknadne revizije (ki temelji na tveganjih in naključnem izboru) na podlagi obsežne analize tveganj,

– ad hoc revizije, ki jih je treba izvesti resnih pomislekov v smislu nepravilnosti in/ali suma goljufije.

V primerjavi s sedanjim stanjem je treba torej zmanjšati konkretno breme pregledov pri upravičencih, saj bo del pričakovanega nižjega tveganja neskladnosti posledica dodatnih poenostavitev in kakovostnejših podpornih informacij za upravičence.

4. Nadzor EACEA s strani Komisije

Poleg kontrol v zvezi s procesom dodeljevanja donacij bo Komisija izvajala tudi nadzorne ukrepe, ki se zahtevajo za izvajalske agencije, v skladu s členom 59 finančne uredbe. Spremljala in nadzirala bo, ali EACEA uresničuje ustrezne cilje nadzora za ukrepe, ki ji bodo zaupani v upravljanje. Ta nadzor bo vključen v sodelovanje v smislu sodelovanja med matičnim GD in izvajalsko agencijo ter v polletno poročanje agencije.

B: Ocena stroškov nadzora za ukrepe, ki jih upravlja EACEA

1. V fazi izbora in v fazi upravljanja pogodb

1.1 Stroški osebja

V oceni so upoštevane dejavnosti nadzora, izvedene v okviru sedanjega programa Evropa za državljane:

– s strani operativnega in finančnega osebja, ki opravlja začetek in preverjanje,

– v vseh fazah življenjskega cikla projekta (izbor, sklenitev pogodb in plačila).

Število osebja, ki opravlja dejavnosti nadzora || Standardni stroški || Skupaj (1 leto)

Pogodbeni uslužbenci: 6,6 || 64 000 EUR || 422 400 EUR

Začasni uslužbenci 1,6 || 127 000 EUR || 203 200 EUR

|| || Skupaj za trajanje programa: 4 379 200 EUR

1.2. Drugi stroški

|| Standardni stroški || Skupaj (1 leto)

Obiski na kraju samem || 1 000 EUR || 20 000 EUR

Revizijska potrdila, ki jih morajo predložiti upravičenci || 1 300 EUR || 86 000 EUR

|| || Skupaj za trajanje programa: 742 000 EUR

2. Naknadni pregledi

2.1 Osebje

Število osebja, ki opravlja dejavnosti nadzora || Standardni stroški || Skupaj (1 leto)

Pogodbeni uslužbenci: 0,25 || 64 000 EUR || 16 000 EUR

Začasni uslužbenci 0,05 || 127 000 EUR || 6 350 EUR

|| || Skupaj za trajanje programa: 156 450 EUR

2.2. Naknadni pregledi

Naključne revizije, revizije na podlagi tveganj in ad hoc revizije || Standardni stroški || Skupaj (1 leto)

|| 10 500 EUR || 98 000 EUR

|| || Skupaj za trajanje programa: 686 000 EUR

3. Skupni stroški kontrol v EACEA v primerjavi z upravljanim operativnim proračunom

V primerjavi z operativnim proračunom za program Evropa za državljane, ki znaša 205,9 milijona EUR, skupni stroški za ukrepe, s katerimi upravlja EACEA, znašajo približno 2,90 % proračuna.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Poleg uporabe vseh regulativnih kontrolnih mehanizmov bo Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM) oblikoval strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS), sprejeto 24. junija 2011, med drugim za zagotovitev, da se njene notranje kontrole za boj proti goljufijam uskladijo s CAFS ter da se pristop k upravljanju s tveganji goljufij usmeri v odkrivanje območij tveganja goljufij in primerne odzive. Po potrebi bodo vzpostavljene mreže in primerna orodja IT za analizo primerov goljufij v zvezi s programom Evropa za državljane.

Treba je poudariti, da je bilo uradu OLAF v okviru zdajšnjega programa Evropa za državljane prijavljeno zelo malo primerov (4 primeri).

To skupaj z zelo nizkimi stopnjami napak upravičuje, da bodo morali biti ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti v novem programu sorazmerni in stroškovno učinkoviti.

Za zmanjšanje števila potencialnih goljufij in nepravilnosti so predvideni naslednji ukrepi:

– preprečevanje potencialnih goljufij in nepravilnosti se upošteva že pri vzpostavitvi programa, in sicer s poenostavitvijo pravil ter širšo uporabo pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj,

– opravljale se bodo sistematične kontrole glede morebitnega dvojnega financiranja in identifikacijo upravičencev do več donacij,

– v primeru resnih pomislekov v smislu nepravilnosti in/ali suma goljufije se bodo izvajale ad hoc revizije,

– izvajalska agencija bo morala Komisiji sporočati morebitne goljufije in nepravilnosti ad hoc in tudi v svojih rednih poročilih.

             

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

|| dif./ nedif. ([13]) || držav Efte[14] || držav kandidatk[15] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 16.01.04. Evropa za državljane Odhodki upravne narave || nedif. || NE || DA || NE || NE

3 || 16.05.01.01 Evropa za državljane || dif. || DA || DA || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

Številka Varnost in državljanstvo || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno) – tekoče cene

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 3 || Varnost in državljanstvo

GD COMM || || || Leto 2014[16] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || ||

16.05.01.01 || prevzete obveznosti || (1) || 27,800 || 27,800 || 28,800 || 29,700 || 29,700 || 30,600 || 31,600 || 0 || 0 || 206,000

plačila || (2) || 16,175 || 23,725 || 28,125 || 28,025 || 29,400 || 30,300 || 30,300 || 11,700 || 8,250 || 206,000

Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1a) || || || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || || || ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[17] || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || ||

16.01.04. || || (3) || 3,200 || 3,200 || 3,200 || 3,300 || 3,300 || 3,400 || 3,400 || || || 23,000

Odobritve za za GD COMM SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 31,000 || 31,000 || 32,000 || 33,000 || 33,000 || 34,000 || 35,000 || || || 229,000

plačila || =2+2a+3 || 19,375 || 26,925 || 31,325 || 31,325 || 32,700 || 33,700 || 33.700 || 11.700 || 8.250 || 229,000

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 27,800 || 27,800 || 28,800 || 29,700 || 29,700 || 30,600 || 31,600 || 0 || 0 || 206,000

plačila || (5) || 16,175 || 23,725 || 28,125 || 29,400 || 29,400 || 30,300 || 30,300 || 11,700 || 8,250 || 206,000

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 3,200 || 3,200 || 3,200 || 3,300 || 3,300 || 3,400 || 3,400 || 0 || 0 || 23,000

Odobritve za RAZDELEK COMM večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 31,000 || 31,000 || 32,000 || 33,000 || 33,000 || 34,000 || 35,000 || 0 || 0 || 229,000

plačila || =5+ 6 || 19,375 || 26,925 || 31,325 || 31,325 || 32,700 || 33,700 || 33,700 || 11,700 || 8,250 || 229,000

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Komisija lahko eksternalizira izvajanje programa Evropa za državljane na izvajalsko agencijo. Vsote in analizo okvirnih stroškov bo morda treba prilagoditi glede na obdržano eksternalizacijo.           

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || Upravljanje

v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno) – tekoče cene

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD COMM ||

Ÿ Človeški viri || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 8,512

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 1,911

SKUPAJ GD COMM || odobritve || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 10,423

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 10,423

v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014[18] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 32,489 || 32,489 || 33,489 || 34,489 || 34,489 || 35,489 || 36,489 || || || 239,423 ||

plačila || 20,864 || 28,414 || 32,814 || 32,814 || 34,189 || 35,189 || 35,189 || 11,700 || 8,250 || 239,423 ||

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[19] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

Ukrep št. 1 Večja ozaveščenost o spominu, zgodovini Unije, njeni identiteti in namenu s spodbujanjem razprave, refleksije in mreženja. || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Partnerstva (3 leta) ||  Donacije za poslovanje || 0,175 || 8 || 1,400 || 8 || 1,400 || 8 || 1,400 || 10 || 1,750 || 10 || 1,750 || 10 || 1,750 || 0 || 0,000 || 54 || 9,450

– Strukturna podpora (1 leto) ||  Donacije za poslovanje || 0,100 || 4 || 0,400 || 4 || 0,400 || 4 || 0,400 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 5 || 0,500 || 23 || 2,300 || 50 || 5,000

Spominski projekti || Donacije za ukrepe || 0,050 || 56 || 2,800 || 56 || 2,800 || 59 || 2,950 || 59 || 2,950 || 59 || 2,950 || 61 || 3,050 || 62 || 3,100 || 412 || 20,600

Projekti v zvezi z zgodovino EU, identiteto in cilji || Donacije za ukrepe || 0,050 || 19 || 0,950 || 19 || 0,950 || 21 || 1,050 || 22 || 1,100 || 22 || 1,100 || 24 || 1,200 || 24 || 1,200 || 151 || 7.550

Seštevek za specifični cilj št. 1 || 87 || 5,550 || 87 || 5,550 || 92 || 5,800 || 96 || 6,300 || 96 || 6,300 || 100 || 6,500 || 109 || 6,600 || 667 || 42.600

Ukrep št. 2[20] Spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvojem razumevanja državljanov postopka oblikovanja politik Unije in spodbujanjem priložnosti za družbeno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije. || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Srečanja državljanov || Donacija za ukrepe || 0,010 || 300 || 3,000 || 300 || 3,000 || 300 || 3,000 || 300 || 3,000 || 300 || 3,000 || 300 || 3,000 || 300 || 3,000 || 2,100 || 21,000

– Mreže partnerstev med mesti || Donacija za ukrepe || 0,050 || 118 || 5,900 || 118 || 5,900 || 118 || 5,900 || 119 || 5,950 || 119 || 5,950 || 120 || 6,000 || 126 || 6,300 || 838 || 41,900

Projekti državljanov in organizacij civilne družbe || Donacija za ukrepe || 0,080 || 45 || 3,600 || 45 || 3,600 || 50 || 4,000 || 50 || 4,000 || 50 || 4,000 || 55 || 4,400 || 55 || 4,400 || 350 || 28,000

– Partnerstva (3 leta) || Donacije za poslovanje || 0,175 || 30 || 5,250 || 30 || 5,250 || 30 || 5,250 || 32 || 5,600 || 32 || 5,600 || 32 || 5,600 || 0 || 0,000 || 186 || 32,550

– Strukturna podpora (1 leto) || Donacije za poslovanje || 0,100 || 14 || 1,400 || 14 || 1,400 || 15 || 1,500 || 15 || 1,500 || 15 || 1,500 || 15 || 1,500 || 72 || 7,200 || 160 || 16,000

Seštevek za specifični cilj št. 2 || 507 || 19,150 || 507 || 19,150 || 513 || 19,650 || 516 || 20,050 || 516 || 20,050 || 522 || 20,500 || 553 || 20,900 || 3634 || 139,450

Ukrep št. 3 Analiza, razširjanje in vrednotenje rezultatov projektov ||

– Medsebojni pregledi || Donacije za ukrepe/javna naročila || 0,500 || 2 || 1,000 || 2 || 1,000 || 2 || 1,000 || 2 || 1,000 || 2 || 1,000 || 2 || 1,000 || 2 || 1,000 || 14 || 7,000

– Študije in komunikacijske storitve || Javna naročila || 0,250 || 1 || 0,250 || 1 || 0,250 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 3 || 0,750 || 5 || 1,250 || 16 || 4,000

– Podporni ukrepi || Donacije za ukrepe || 0,075 || 6 || 0,450 || 6 || 0,450 || 6 || 0,450 || 6 || 0,450 || 6 || 0,450 || 6 || 0,450 || 6 || 0,450 || 42 || 3,150

– Dogodki v zvezi s predsedovanjem || Donacije za ukrepe || 0,250 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 2 || 0,500 || 14 || 3,500

– Podporne strukture v DČ || Donacije za poslovanje || 0,030 || 30 || 0,900 || 30 || 0,900 || 30 || 0,900 || 30 || 0,900 || 30 || 0,900 || 30 || 0,900 || 30 || 0,900 || 210 || 6,300

Seštevek za specifični cilj št. 3 || 41 || 3,100 || 41 || 3,100 || 42 || 3,350 || 42 || 3,350 || 42 || 3,350 || 43 || 3,600 || 45 || 4,100 || 296 || 23,950

STROŠKI SKUPAJ || 635 || 27,800 || 635 || 27,800 || 647 || 28,800 || 654 || 29,700 || 654 || 29,700 || 665 || 30,600 || 707 || 31,600 || 4597 || 206,000

3.2.3.     Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 || 1,216 ||

Drugi upravni odhodki || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 || 0,273 ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[21] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 1,489 || 10,423

Opomba: zneski bodo prilagojeni glede na rezultate predvidenega procesa eksternalizacije.     

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– x Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || leto 2018 || leto 2019 || leto 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) ||

|| XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 9 || 9 || 9 || 9 || 9 || 9 || 9

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[22] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

|| XX 01 04 yy[23] || – na sedežu[24] || || || || || || ||

|| – na delegacijah || || || || || || ||

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski bodo prilagojeni glede na rezultate predvidenega procesa eksternalizacije.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Koordinacija programa in kontakti z izvajalsko agencijo

Zunanje osebje ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[n.r.]

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[25].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[n.r.]

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– x Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[26]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL C , , str. .

[2]               COM(2010) 2020 konč., 3.3.2010.

[3]               Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).

[4]               UL L 378, 27.12.2006, str. 32.

[5]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[6]               Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (finančna uredba), UL L 248, 16.9.2002, str. 1. – Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[7]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020, del II (poglavja o posameznih politikah)“, COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[8]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020, del II (poglavja o posameznih politikah)“, COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[9]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[10]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[11]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[12]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[13]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[14]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[15]             Pristopne države, države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke.

[16]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[17]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[18]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[19]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[20]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[21]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[22]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[23]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[24]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[25]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[26]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.