Predlog SKLEP SVETA o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2013–2017 /* COM/2011/0880 konč. - 2011/0431 (APP) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA
1.1.
Razlogi za predlog in njegovi cilji
Svet je 15. februarja 2007 sprejel Uredbo (ES)
št. 168/2007 (v nadaljnjem besedilu: Uredba)[1] o ustanovitvi
Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija).
Agencija je začela delovati 1. marca 2007. Cilj Agencije je ustreznim institucijam,
organom, uradom in agencijam Unije ter njenim državam članicam pri
izvajanju prava Unije na področju temeljnih pravic zagotoviti pomoč
in strokovno znanje v podporo polnemu spoštovanju temeljnih pravic pri
sprejemanju ukrepov ali oblikovanju poteka dejavnosti v okviru njihovih
pristojnosti. Naloge, zaupane Agenciji, so povezane z zbiranjem in analizo
informacij ter podatkov, svetovanjem preko poročil in mnenj, ter
sodelovanjem s civilno družbo in dvigom ozaveščenosti o temeljnih
pravicah. Agencija ni pooblaščena za obravnavanje zakonitosti aktov Unije
ali izpolnjevanja obveznosti držav članic, ki jih te imajo na podlagi
prava Unije. V skladu s členom 5 Uredbe, se tematska
področja dejavnosti Agencije določijo z večletnim okvirom, ki
zajema pet let. Agencija opravlja zgoraj navedene naloge v okviru teh tematskih
področij. Večletni okvir ni delovni program. Delovne programe
Agencije vsako leto sprejme upravni odbor v sklopu tematskih področij,
določenih v večletnem okviru. Kadar Agencija izpolnjuje zahteve
Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v skladu s členom 4(1)(c) in (d)
Uredbe, lahko deluje zunaj teh tematskih področij, če njeni
finančni in človeški viri to omogočajo. Cilj tega predloga je vzpostaviti
večletni okvir za Agencijo za obdobje 2013–2017, kakor zahteva člen 5
Uredbe. Sedanji večletni okvir (2007–2012) se izteče konec leta 2012.
1.2.
Finančni okvir 2007–2012
Svet je 28. februarja 2008 sprejel
Sklep 2008/203/ES o izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s
sprejetjem večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne
pravice za obdobje 2007–2012[2]. Člen 2 tega sklepa
določa naslednja tematska področja: (a)
rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost; (b)
diskriminacija zaradi spola, rase ali
etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali
spolne usmerjenosti ter diskriminacija pripadnikov manjšin in vsaka kombinacija
teh razlogov (večplastna diskriminacija); (c)
povračilo škode žrtvam; (d)
pravice otrok, vključno z zaščito
otrok; (e)
azil, priseljevanje in integracija
migrantov; (f)
vizumi in mejni nadzor; (g)
participacija državljanov Unije pri
demokratičnem delovanju Unije; (h)
informacijska družba ter zlasti spoštovanje
zasebnosti in zaščita osebnih podatkov; (i)
dostopnost učinkovitega in neodvisnega
sodstva.
1.3.
Elementi večletnega okvira
Večletni okvir mora določati
tematska področja dejavnosti Agencije in mora temeljiti na številu
elementov, določenih s členom 5(2) Uredbe, skupaj s področjem
delovanja Agencije v skladu s členom 3 Uredbe. Ta so: (i) Agencija opravlja naloge v okviru pristojnosti
Unije, kot so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije[3]; (ii) večletni okvir zajema pet let[4];
(iii) večletni okvir mora biti skladen s
prednostnimi nalogami Unije ob upoštevanju smernic, ki izhajajo iz resolucij
Evropskega parlamenta in sklepov Sveta na področju temeljnih pravic[5]
(glej oddelek 1.4); (iv) večletni okvir ustrezno upošteva
finančne in človeške vire Agencije[6]. V zvezi s tem je
treba opozoriti, da so bili finančni viri Agencije za leto 2013
določeni v finančnem okviru, priloženem k Medinstitucionalnemu
sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o
proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[7]
ter predstavljeni v dokumentu V „Finančno programiranje za obdobje
2008–2013 v okviru izjave Komisije o načrtih za leto 2008“[8].
Finančni viri za obdobje 2014–2017 pa bodo določeni v okviru
večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. (v) večletni okvir vključuje določbe
za zagotovitev komplementarnosti s pristojnostmi drugih organov, uradov in
agencij Unije, in tudi s Svetom Evrope ter drugimi mednarodnimi organizacijami,
dejavnimi na področju temeljnih pravic[9]. Najbolj
relevantne agencije in organi Unije v zvezi s tem predlogom so Evropski azilni
podporni urad (EASO)[10], Evropska agencija za
upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (FRONTEX)[11],
Evropska migracijska mreža[12], Evropski inštitut za
enakost spolov (EIGE)[13], Evropski nadzornik za
varstvo podatkov (EDPS)[14], Evropski organ za
pravosodno sodelovanje (EUROJUST)[15], Evropski policijski
urad (EUROPOL)[16], Evropska policijska
akademija (CEPOL)[17], Evropska agencija za
operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja
svobode, varnosti in pravice (Agencija IT)[18] in Evropska
fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND)[19].
(vi) večletni okvir med tematska
področja vključuje boj proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezani
nestrpnosti[20].
1.4.
Evropski parlament in Svet
Člen 5(2) določa, da mora
večletni okvir biti v skladu s prednostnimi nalogami Unije ob upoštevanju
smernic, ki izhajajo iz resolucij Evropskega parlamenta in sklepov Sveta na
področju temeljnih pravic. V okviru resolucij Evropskega parlamenta so
bila v zadnjih letih obravnavana naslednja vprašanja, povezana s temeljnimi
pravicami[21]: –
zagotovitev varstva osebnih podatkov in zasebnosti; –
otrokove pravice; vse oblike nasilja nad otroki,
zlasti spolna zloraba otrok in otroška pornografija; otroci migrantov,
prosilcev za azil in beguncev; mladoletniki brez spremstva; revščina otrok
in otroško delo; pravosodje za mlade; pomoč otrokom; vključenost
otrok. –
civilno in kazensko pravo; pravice posameznikov v
kazenskem postopku; –
zaščita žrtev; –
državljanske pravice in prosto gibanje; –
izključenost in stigmatizacija Romov; –
rasizem in ksenofobija; –
profiliranje, tudi na podlagi narodnosti in rase,
pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju
ter carinskem in mejnem nadzoru; –
nediskriminacija in enako obravnavanje; –
varstvo narodnih manjšin, pravice manjšin; –
enakost spolov, pravice žensk, nasilje nad
ženskami; obrezovanje ženskih spolnih organov; –
homofobija in diskriminacija zaradi spolne
usmerjenosti; –
invalidnost in diskriminacija zaradi invalidnosti; –
diskriminacija zaradi starosti; –
svoboda izražanja; svoboda tiska in pluralizem
medijev; –
svoboda veroizpovedi in diskriminacija zaradi vere
ali prepričanja; –
varnost in temeljne svoboščine na spletu; –
pravice intelektualne lastnine; –
azil in skupni evropski azilni sistem; –
priseljevanje in mejne kontrole; –
vključevanje priseljencev; –
socialne pravice; –
revščina in socialna izključenost; –
pravica do zdravstvenega varstva; –
pravice potrošnikov; –
trgovina z ljudmi; –
boj proti terorizmu; –
spoštovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikost; –
spomin na zločine, ki so jih storili
totalitarni režimi. V okviru sklepov Evropskega sveta so bila v
zadnjih letih obravnavana naslednja vprašanja, povezana s temeljnimi pravicami[22]: –
varstvo osebnih podatkov in zasebnosti; –
evropsko območje pravice; –
otrokove pravice; –
enakost med spoloma; –
evropska migracijska politika, vključno z
evropskim paktom o priseljevanju in azilu, skupni evropski azilni sistem,
vprašanja glede vizumov in mejne kontrole; –
trgovina z ljudmi; –
socialne pravice; –
strategija notranje varnosti; –
pravice intelektualne lastnine.
2.
Posvetovanje
Komisija se je pri pripravi svojih predlogov
posvetovala z upravnim odborom Agencije za temeljne pravice in je
8. junija 2011 prejela predhodni prispevek. O platformi Agencije za
temeljne pravice – mreža sodelovanja s civilno družbo – so potekala
posvetovanja z upravnim odborom, ki je prispevek predložil
18. oktobra 2011. Komisija je upoštevala pripombe, izražene na
posvetovanju o tem predlogu. Upravni odbor je določil naslednja
tematska področja: (a) učinkovito sodno in pravno varstvo; (b) žrtve kaznivih dejanj; (c) pravosodno sodelovanje; (d) policijsko sodelovanje; (e) priseljevanje in vključevanje
priseljencev, mejna kontrola in vizumi; azil; (f) rasizem, ksenofobija in s tem povezana
nestrpnost; (g) vključevanje Romov; (h) diskriminacija, kot je opredeljena v
členu 21 Listine o temeljnih pravicah; (i) sodelovanje v okviru, ki je neodvisen od
EU, v skladu s členom 33(2) Konvencije ZN o pravicah invalidov; (j) otrokove pravice; (k) informacije, zasebnost in osebni podatki; (l) socialne pravice;
3.
Pravni elementi predloga
3.1.
Vsebina predlaganega ukrepa
Poleg elementov, ki jih zahteva Uredba (glej
točko 1.3), je Komisija pri pripravi tega predloga upoštevala naslednje: (i) začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in
njen vpliv na dejavnosti Agencije. Z Lizbonsko pogodbo je bila spremenjena
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, tako da je bila Uniji (ta pojem je
nadomestil besedi „Skupnost“ in „Evropska skupnost“) dodeljena pristojnost na
področju pravosodja, varnosti in svobode. To izhaja zlasti iz člena
1(3) PEU, ki določa, da „Unija nadomesti Evropsko skupnost in je njena
naslednica“. Področji, ki sta bili prej vključeni v naslov VI
Pogodbe EU (prejšnji „tretji steber“), sta zdaj v poglavjih 4 („Pravosodno
sodelovanje v kazenskih zadevah“) in 5 („Policijsko sodelovanje“)
naslova V („Območje svobode, varnosti in pravice“) PDEU. (ii) potrebo po zagotavljanju, da delo Agencije
ostane osredotočeno na ključna področja, ob upoštevanju njenih
omejenih finančnih in človeških virov; (iii) potrebo po zagotavljanju nadaljnjega dela
Agencije, zlasti glede na pomembnost zagotavljanja objektivnih, zanesljivih in
primerljivih podatkov, za katerega je vsa leta poskrbela Agencija. Komisija glede na navedeno predlaga, da se v
večletni okvir Agencije za obdobje 2013–2017 vključijo naslednja
tematska področja: (a)
dostop do pravnega varstva; (b)
žrtve kaznivih dejanj; (c)
informacijska družba ter zlasti spoštovanje
zasebnosti in zaščita osebnih podatkov; (d)
vključevanje Romov; (e)
policijsko sodelovanje, ob upoštevanju posebne
narave tega področja; (f)
pravosodno sodelovanje, ob upoštevanju posebne
narave tega sodelovanja, če je povezano s kazenskimi zadevami; (g)
otrokove pravice; (h)
diskriminacija na podlagi rase, barve kože,
etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere
ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti
narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne
usmerjenosti; (i)
priseljevanje in vključevanje migrantov;
vizumi in mejne kontrole; azil; (j)
rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost.
3.2.
Pravna podlaga
Pravna podlaga za večletni okvir
2007–2012 je člen 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi
Agencije. Vendar te pravne podlage ni mogoče več uporabljati, ker gre
za sekundarno pravno podlago v smislu sodbe Sodišča Evropske unije v
zadevi C-133/06[23]. Pravna podlaga za sedanji predlog bi zato
morala biti določba iz Pogodbe. Ker ni nobene (bolj specifične)
določbe, bi pravna podlaga morala biti določba iz uredbe o Agenciji,
ki je bila sprejeta na podlagi člena 308 prejšnje Pogodbe o Evropski
skupnosti. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je spremenjena
različica tega člena zdaj člen 352 Pogodbe o delovanju
Evropske unije.
4.
Proračunske posledice
Predlog nima nobenih neposrednih posledic za
proračun EU. Agencija bo razvila projekte na področjih ki so bila
predlagana in za katera je proračunski organ že določil sredstva.
5.
Podrobna obrazložitev predloga
Na podlagi tematskih področij dejavnosti
(člen 2) lahko Agencija obravnava vse probleme, ki so povezani s
temeljnimi pravicami s področja uporabe prava EU in lahko nastanejo
znotraj posameznega tematskega področja. –
Dostop do sodnega varstva: V stockholmskem programu je poudarjeno, da je treba v EU
omogočiti boljši dostop do sodnega varstva. To področje bi lahko
zajemalo vprašanja, kot so učinkovito sodno varstvo, vključno z
učinkovitim in neodvisnim sodstvom, ter jamstva poštenega sojenja.
Agencija je objavila poročila s tega področja („Dostop do sodnega
varstva v Evropi: pregled izzivov in priložnosti“, „Raziskava EU o manjšinah in
diskriminaciji“) in mora še naprej zbirati podatke o različnih vprašanjih
glede dostopa do sodnega varstva, vključno s pogodbenim pravom in
pravicami potrošnika. –
Žrtve kaznivih dejanj: Agencija je posredno obravnavala žrtve kaznivih
dejanj v svojih poročilih o dostopu do sodnega varstva v Evropi: pregled izzivov in priložnosti“ ali „Raziskava EU o
manjšinah in diskriminaciji“. Za
povečanje števila pobud EU glede pravic žrtev bi delo ATP moralo zajeti
med drugim zaščito žrtev, službe za podporo žrtvam, pravni položaj,
ozaveščenost o pravicah, ranljive žrtve in povračilo škode. –
Informacijska družba ter zlasti spoštovanje
zasebnosti in zaščita osebnih podatkov: V okviru
tega tematskega področja bi Agencija lahko zbirala podatke zlasti glede
vplivov spletnega okolja na temeljne pravice, kot je varstvo osebnih podatkov
in zasebnosti. Pomembnost teh vprašanj je poudaril tudi Evropski parlament. ATP
je na tem področju opravila nekaj dela (poročilo „Varstvo podatkov v
Evropski uniji: vloga nacionalnih organov za varstvo podatkov“) in se
pričakuje, da naj bi v zvezi s tem razvila ustrezno strokovno znanje. Dejavnosti
Agencije v zvezi z zbiranjem podatkov na tem področju bi lahko prispevale
k nemotenemu izvajanju spremenjenega pravnega okvira EU za varstvo podatkov. –
Vključevanje Romov:
vključevanje Romov je jasna prednostna naloga EU. V Sporočilu
Komisije „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta
2020“ se od Agencije zahteva, da v sodelovanju z drugimi relevantnimi organi,
kot je EUROFOUND, v vseh 27 državah članicah zbere podatke o položaju
Romov glede dostopa do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in
nastanitve, z državami članicami pa naj razvije metode spremljanja, ki lahko
zagotovijo primerjalno analizo položaja Romov po Evropi[24]. Podatki se bodo pridobivali tudi s posebnimi
raziskavami, ki se financirajo iz programa za socialno-ekonomske in
humanistične vede v okviru sedmega okvirnega programa EU. Agencija je v zadnjih
letih oblikovala strokovno znanje o pridobivanju podatkov o romskih vprašanjih,
kot kažejo njena poročila „Bivanjski pogoji Romov in potujočih skupin
v Evropski uniji“, „Položaj Romov – državljanov EU, ki se preselijo in naselijo
v drugih državah članicah EU“ in „Raziskava EU o manjšinah in
diskriminaciji“. –
Policijsko sodelovanje, ob upoštevanju posebne
narave tega področja: Ukinitev tako imenovanih
stebrov z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe bi morala voditi k
vključitvi policijskega sodelovanja med tematska področja Agencije,
kar bi omogočalo ATP pridobivanje podatkov, če to spada v
pristojnosti EU in ne vpliva na tekoče delo za izboljšanje statistik
kriminalitete. ATP uporabi že obstoječe podatke ali podatke, ki jih
predložijo države članice, da prepreči podvajanje z delom služb
pregona. –
Pravosodno sodelovanje, ob upoštevanju posebne
narave tega sodelovanja, če je povezano s kazenskimi zadevami: To področje vključuje policijsko sodelovanje v
civilnih in gospodarskih zadevah ter kazenskih zadevah. Ukinitev tako
imenovanih stebrov upravičuje, da se to področje doda tematskim
področjem Agencije. ATP bi lahko pridobivala podatke o vprašanjih v zvezi
z, med drugim, bojem proti organiziranemu kriminalu, terorizmu ali trgovini z
ljudmi. –
Otrokove pravice: Spodbujanje
in varstvo otrokovih pravic je eden izmed ciljev EU, ki ga dodatno poudarja
tudi Lizbonska pogodba. Agencija bi v okviru tega tematskega področja
lahko prispevala k izvajanju Agende EU za otrokove pravice s pridobivanjem
podatkov o vprašanjih, kot so otrokom prijazno pravosodje in otroci v ranljivem
položaju, ter s pripravo pogojev za uporabo kazalnikov glede spoštovanja
otrokovih pravic, ki jih je razvila Agencija[25]. Boj proti
revščini otrok je ključna prednostna naloga EU in raziskava ATP o tem
bi prispevala k izvedbi priporočila Komisije o revščini otrok. ATP je
objavila poročila glede otrok („Trgovina z otroki v EU: Izzivi,
načrti in dobre prakse“, „Ločeni otroci, ki prosijo za azil v državah
članicah EU“) in izvajani izobraževalni projekti, kot so „S-Cool Agenda“,
priročnik za učitelje „Ekskurzije v preteklost – poučevanje za
prihodnost“ ali študija „Vloga zgodovinskih krajev in muzejev v izobraževanju o
Holokavstu in izobraževanju o človekovih pravicah v EU“. V okviru
tega tematskega področja bi delo ATP prav tako lahko bilo povezano s
področji izobraževanja, socialnega vključevanja in politikami na
področju mladine ter drugimi relevantnimi politikami Unije. –
Diskriminacija na podlagi rase, barve kože,
etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere
ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti
narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne
usmerjenosti: Pričakuje se, da bo Agencija še
naprej pridobivala podatke o diskriminaciji. Zajeti razlogi za diskriminacijo
so tisti iz člena 12 Listine EU o temeljnih pravicah, vendar
izključujejo spol, saj je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) sedaj
postal popolnoma operativen in je odgovoren za pridobivanje podatkov o spolni
enakosti in diskriminaciji zaradi spola. To ATP ne bi smelo odvrniti od
reševanja vprašanj v zvezi spolom, ko obravnava večplastno diskriminacijo,
ali od vključitve vidika spola v svoja poročila, v tesnem sodelovanju
z EIGE. To tematsko področje bi moralo zajeti večplastno
diskriminacijo, diskriminacijo na delovnem mestu ali vidike, povezane z
vprašanji zmanjšanja revščine in družbenega vključevanja. ATP je v
zadnjih letih objavila več relevantnih poročil v okviru tega
področja, kot so poročilo „Homofobija, transfobija in diskriminacija
na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete“, „Spoštovanje in
zaščita pripadnikov manjšin“, „Migranti, manjšine in zaposlitev –
izključevanje in diskriminacija v 27 državah članicah EU‘, „Raziskava
EU o manjšinah in diskriminaciji“, „Pravno varstvo oseb, ki imajo težave z
duševnim zdravjem, na podlagi predpisov o nediskriminaciji“, „Priročnik o
evropskem pravu o nediskriminaciji“, „Vpliv Direktive o rasni enakosti – vidiki
sindikatov in organizacij delodajalcev v EU“, „Izkušnja diskriminacije,
socialne marginalizacije in nasilja med mladimi muslimani in nemuslimani“ ter
„Rasizem, etnična diskriminacija ter izključevanje migrantov in manjšin
v športu: poročilo o sedanjem stanju v EU‘, –
Priseljevanje in vključevanje migrantov;
poročilo o mejni kontroli in vizumih; azil: zlasti
v zvezi s postopki na mejah in pogoji v centrih za pridržanje priseljencev, ki
so zakonito ali nezakonito vstopili v državo, ter vidiki, povezanimi z žrtvami
trgovanja z ljudmi so bili izraženi pomisleki z vidika temeljnih pravic. Vključitev
migrantov je tematsko področje, tesno povezano s priseljevanjem, v
katerem imajo temeljne pravice tudi pomembno vlogo. Ne sme se zanemariti vidikov,
povezanih z vprašanji zmanjšanja revščine in družbenega vključevanja.
V večini zakonodajnih instrumentov na področju meja in vizumov
obstajajo posebne klavzule za spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin.
Prakso etničnega profiliranja bi se tudi lahko obravnavalo v okviru tega
tematskega področja. Azil je področje, na katerega se nanašajo
številni akti zakonodaje EU, bistveni sestavni del so temeljne pravice.
Agencija bi morala nadaljevati z zbiranjem podatkov o tej temi v tesnem
sodelovanju z EASO. ATP je v zadnjih letih objavila več
poročil na to temo („Priseljenci z neurejenim statusom: dostop do
zdravstvene oskrbe v 10 državah članicah EU“, ,Migranti, manjšine in
zaposlitev – izključevanje in diskriminacija v 27 državah članicah
EU“, „Migranti z neurejenim statusom, ki opravljajo dela v gospodinjstvih: s
temeljnimi pravicami povezani izzivi za EU in njene države članice“,
„Perspektiva prosilca za azil: dostop do učinkovitih pravnih sredstev in
obveznost obveščanja prosilca“, „Pridržanje državljana tretje države v
postopkih vrnitve“, „Ločeni otroci, ki prosijo za azil v državah
članicah EU“, „Reševanje nujnih primerov povezanih s kršitvami temeljnih
pravic: položaj oseb, ki nezakonito prehajajo grško kopensko mejo“) in izvedba
usposabljanja o temeljnih pravicah za mejne stražarje, v sodelovanju z FRONTEX.
Agencija bi morala nadaljevati s sodelovanjem z FRONTEX. Zainteresirane strani
pričakujejo, da bo ATP še naprej zbirala podatke o vprašanjih s tega
tematskega področja. –
Rasizem, ksenofobija in s tem povezana
nestrpnost: to tematsko področje
določa sama Uredba. ATP ima veliko strokovno znanje o zbiranju podatkov na
tem področju, kot kažejo njena poročila o antisemitizmu: kratek
pregled, „Razumevanje in preprečevanje etničnega profiliranja: vodič“,
„Izkušnja diskriminacije, socialne marginalizacije in nasilja med mladimi
muslimani in nemuslimani“ ter „Rasizem, etnična diskriminacija ter
izključitev migrantov in manjšin v športu: poročilo o sedanjem stanju
v EU“, V tem obdobju bi bilo treba poudarek dati zlasti etničnemu
profiliranju, rasističnemu in ksenofobičnemu sovražnemu govoru in
sovražnim kaznivim dejanjem, kakor tudi analizi preventivne perspektive
socialnih trendov, ki vodijo k takim pojavom. 2011/0431 (APP) Predlog SKLEP SVETA o določitvi večletnega okvira
za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2013–2017 SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 352 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije[26], po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[27], v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) V skladu s ciljem, s katerim
je bila ustanovljena Agencija Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem
besedilu: Agencija), in za zagotovitev njenega pravilnega delovanja je treba
določiti natančna tematska področja njenega delovanja v
večletnem okviru, ki traja pet let, kot je določeno v Uredbi Sveta
(ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske
unije za temeljne pravice[28]. (2) Prvi večletni okvir je
Svet sprejel s Sklepom Sveta 2008/203/ES z dne 28. februarja 2008 o
izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s sprejetjem večletnega
okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012. (3) Večletni okvir bi bilo
treba izvajati le v okviru področja uporabe prava Unije. (4) Večletni okvir mora biti
skladen s prednostnimi nalogami Unije ob upoštevanju smernic, ki izhajajo iz
resolucij Evropskega parlamenta in sklepov Sveta na področju temeljnih
pravic. (5) Večletni okvir bi moral
ustrezno upoštevati finančne in človeške vire Agencije. (6) Večletni okvir bi moral
vključevati določbe, da se zagotovi komplementarnost z drugimi
organi, uradi in agencijami Unije, in tudi s Svetom Evrope ter drugimi
mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju temeljnih pravic.
Najbolj relevantne agencije in organi Unije v zvezi s tem večletnim
okvirom so Evropski azilni podporni urad (EASO), ustanovljen z Uredbo (EU)
št. 439/2010[29], Evropska agencija za
upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (FRONTEX), ustanovljena
z Uredbo (EU) št. 2007/2004[30], Evropska migracijska
mreža, ustanovljena s Sklepom Sveta 2008/381/ES[31],
Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), ustanovljen z Uredbo (ES)
št. 1922/2006[32], Evropski nadzornik za
varstvo podatkov (EDPS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 45/2001[33],
Evropski organ za pravosodno sodelovanje (EUROJUST), ustanovljen s Sklepom
Sveta 2002/187/PNZ[34], Evropski policijski
urad (EUROPOL), ustanovljen s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ[35],
Evropska policijska akademija (CEPOL), ustanovljena s Sklepom Sveta
2005/681/PNZ[36], Evropska agencija za
operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja
svobode, varnosti in pravice (Agencija IT), ustanovljena z Uredbo (EU)
št. 1077/2011[37] in Evropska fundacija za
zboljšanje življenjskih in delovnih razmer(EUROFOUND), ustanovljena z Uredbo
(EGS) št. 1365/75[38]. (7) Večletni okvir mora med
tematskimi področji delovanja Agencije vključevati boj proti rasizmu,
ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti. (8) Glede na pomen boja proti
revščini in socialni izključenosti za EU – ki je ta cilj opredelila
kot enega od petih ciljev strategije Evropa 2020 – bi Agencija morala
upoštevati gospodarske in socialne predpogoje, ki omogočajo
učinkovito uresničevanje temeljnih pravic ob zbiranju in razširjanju
podatkov na tematskem področju, določenem s tem sklepom. (9) Komisija se je pri pripravi
svojih predlogov posvetovala z upravnim odborom Agencije za temeljne pravice in
je 18. oktobra 2011 prejela pisne pripombe. (10) Agencija v skladu s
členom 5(3) Uredbe (ES) št. 168/2007 na zahtevo Evropskega
parlamenta, Sveta ali Komisije lahko deluje izven tematskih področij,
določenih v večletnem okviru, dokler ji to omogočajo
finančna sredstva in kadrovske zmožnosti – SKLENIL: Člen 1
Večletni okvir 1. S tem se vzpostavi večletni
okvir za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu:
Agencija) za obdobje 2013–2017. 2. Agencija v skladu s členom 3
Uredbe (ES) št. 168/2007 izvaja naloge, opredeljene v členu 4(1)
Uredbe (ES) št. 168/2007, in sicer v okviru tematskih področij,
določenih v členu 2 tega sklepa. Člen 2
Tematska področja Tematska področja so naslednja: (a)
dostop do pravnega varstva; (b)
žrtve kaznivih dejanj; (c)
informacijska družba ter zlasti spoštovanje
zasebnosti in zaščita osebnih podatkov; (d)
vključevanje Romov; (e)
policijsko sodelovanje, ob upoštevanju posebne
narave tega področja; (f)
pravosodno sodelovanje, ob upoštevanju posebne
narave tega sodelovanja, če je povezano s kazenskimi zadevami; (g)
otrokove pravice; (h)
diskriminacija na podlagi rase, barve kože,
etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere
ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni
manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; (i)
priseljevanje in vključevanje migrantov;
vizumi in mejni nadzor; azil; (j)
rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost. Člen 3
Komplementarnost in sodelovanje z drugimi organi 1. Agencija pod pogoji za izvajanje
tega večletnega okvira, določenimi v členih 7, 8 in 10 Uredbe
(ES) št. 168/2007, zagotovi ustrezno sodelovanje in usklajevanje z
ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, državami članicami, mednarodnimi
organizacijami in civilno družbo. 2. Agencija obravnava vprašanja,
povezana z diskriminacijo zaradi spola samo delno in v ustreznem obsegu glede
na delo, ki ga mora opraviti v zvezi s splošnimi vprašanji o diskriminaciji iz
člena 2(g), ob upoštevanju, da je naloga Evropskega inštituta za enakost
spolov (EIGE)[39] pridobiti podatke o
enakosti spolov in diskriminaciji zaradi spola. ATP in EIGE bi morala
sodelovati pod pogoji, določenimi s sporazumom o sodelovanju z dne
22. novembra 2010. 3. Agencija sodeluje z Evropsko
fundacijo za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND)[40]
pod pogoji, določenimi s sporazumom o sodelovanju z dne
8. oktobra 2009; z Evropsko agencijo za upravljanje in operativno
sodelovanje na zunanjih mejah (FRONTEX)[41] pod
pogoji, določenimi s sporazumom o sodelovanju z dne
26. maja 2010. Poleg tega sodeluje z Evropskim uradom za podporo
azilu (EASO)[42], Evropsko migracijsko
mrežo[43], Evropskim organom za
pravosodno sodelovanje(EUROJUST)[44], Evropskim policijskim
uradom (EUROPOL)[45], Evropsko policijsko
akademijo (CEPOL)[46] in agencijo za
operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju
svobode, varnosti in pravice (IT Agencija)[47] pod pogoji,
določenimi s sporazumi o bodočem sodelovanju. 4. Agencija opravlja svoje naloge na
področju informacijske družbe in zlasti na področju spoštovanja
zasebnosti in varstva osebnih podatkov ne glede na pristojnosti Evropskega
nadzornika za varstvo podatkov, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic in
svoboščin fizičnih oseb in zlasti njihove pravice do zasebnosti s
strani institucij in organov Unije, v skladu z njihovimi odgovornostmi in
pristojnostmi, določenimi v členih 46 in 47 Uredbe (ES)
št. 45/2001. 5. Agencija usklajuje svoje dejavnosti
z dejavnostmi Sveta Evrope v skladu s pogoji iz člena 9 Uredbe (ES)
št. 168/2007 in s sporazumom med Evropsko Unijo in Svetom Evrope o
sodelovanju med Agencijo EU za temeljne pravice in Svetom Evrope[48],
na katerega se sklicuje navedeni člen. V Bruslju, Za
Svet Predsednica [1] UL L 53, 22.2.2007, str. 1. [2] UL L 63, 7.3.2008, str. 14. [3] Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 168/2007 o
ustanovitvi Agencije (Uredba ATP). [4] Člen 5(2)(a) Uredbe ATP [5] Člen 5(2)(a) Uredbe ATP. [6] Člen 5(2)(d) Uredbe ATP. [7] UL C 139, 14.6.2006, str. 1. [8] SEC(2007) 500 konč. z dne 2. maja 2007. [9] Člen 5(2)(d) Uredbe ATP. [10] Ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010, UL L 132,
29.5.2010, str. 11. [11] Ustanovljena z Uredbo (EC) št. 2007/2004, UL L 349,
25.11.2004, str. 1. [12] Ustanovljena z Odločbo Sveta 2008/381/ES, UL L 131,
21.5.2008, str. 7. [13] Ustanovljen z Uredbo (EC) št. 1922/2006, UL L 403,
30.12.2006, str. 9. [14] Ustanovljen z Uredbo (EC) št. 45/2001, UL L 8,
12.1.2001, str. 1. [15] Ustanovljen z Sklepom Sveta 2002/187/PNZ, UL L 63,
6.3.2002, str. 1. [16] Ustanovljen z Sklepom Sveta 2009/371/PNZ, UL L 121, 15.5.2009,
str. 37. [17] Ustanovljena s Sklepom Sveta 2005/681/PNZ, UL L 256,
1.10.2005, str. 63. [18] Ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011, UL L 286,
1.11.2011, str. 1. [19] Ustanovljena z Uredbo (EEC) št. 1365/75, UL L 139,
30.05.1975, str. 1. [20] Člen 5(2)(b) Uredbe ATP. [21] Resolucije z dne 14.1.2009, 3.2.2009, 19.2.2009,
10.3.2009, 11.3.2009, 12.3.2009, 24.3.2009, 26.3.2009, 2.4.2009, 22.4.2009,
24.4.2009, 7.5.2009, 17.9.2009, 25.11.2009, 26.11.2009, 10.2.2010, 25.3.2010,
5.5.2010, 18.5.2010, 15.6.2010, 17.6.2010, 7.9.2010, 9.9.2010, 22.9.2010,
20.10.2010, 23.11.2010, 14.12.2010, 15.12.2010, 19.1.2011, 8.3.2011, 9.3.2011,
10.3.2011, 24.3.2011, 5.4.2011 in [_]. [22] Zasedanja Evropskega sveta z dne 18/19.6.2009,
29/30.10.2009, 10/11.12.2009, 17.6.2010, 4.2.2011 in [_]. [23] Sodba z dne 6. maja 2008, Parlament proti Svetu,
zadeva C-133/06, ZOdl. 2008, str. I-3189. [24] COM(2011) 173 konč. [25] COM(2011) 60 konč. [26] UL C , , str. . [27] UL C , , str. . [28] UL L 53, 22.2.2007, str. 1. [29] UL L 132, 29.5.2010, str. 11. [30] UL L 349, 25.11.2004, str. 1. [31] UL L 131, 21.5.2008, str. 7. [32] UL L 403, 30.12.2006, str. 9. [33] UL L 8, 12.1.2001, str. 1. [34] UL L 63, 6.3.2002, str. 1. [35] UL L 121, 15.5.2009, str. 37. [36] UL L 256, 1.10.2005, str. 63. [37] UL L 286, 1.11.2011, str. 1. [38] UL L 139, 30.5.1975, str. 1. [39] Ustanovljen z Uredbo (ES)
št. 1922/2006, UL L 403, 30.12.2006, str. 9. [40] Ustanovljen z Uredbo (EGS)
št. 1365/75, UL L 139, 30.05.1975, str. 1. [41] Ustanovljena z Uredbo (ES)
št. 2007/2004, UL L 349, 25.11.2004, str. 1. [42] Ustanovljen z Uredbo (ES) št. 439/2010,
UL L 132, 29.05.2010, str. 11. [43] Ustanovljena s Sklepom Sveta 2008/381/ES, UL L 131,
21.5.2008, str. 7. [44] Ustanovljena s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ, UL L 63,
6.3.2002, str. 1. [45] Ustanovljen s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ, UL L 121,
15.05.2009, str. 37. [46] Ustanovljena s Sklepom Sveta 2005/681/PNZ, UL L 256,
1.10.2005, str. 63. [47] Ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1077/2011, UL L 286,
1.11.2011, str. 1. [48] UL L 186, 15.7.2008, str. 7.