Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR) /* COM/2011/0873 konč. - 2011/0427 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
1.1.
Uvod
Ta predlog zagotavlja pravni okvir, ki je
potreben za odgovor na zahtevo Evropskega sveta z dne 23. in
24. junija 2011 po nadaljnjem razvoju evropskega sistema nadzorovanja
meja (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR) kot prednostne naloge, tako da bo
lahko začel delovati do leta 2013 ter organom držav članic, ki
nadzorujejo meje, in Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje
na zunanjih mejah držav članic Evropske unije[1] (v
nadaljnjem besedilu: agencija Frontex ali Agencija) omogočil, da si
izmenjujejo operativne informacije in izboljšajo sodelovanje. Cilj sistema EUROSUR je okrepiti nadzor
schengenskih zunanjih meja. Sistem EUROSUR bo vzpostavil mehanizem, s katerim
bodo lahko organi držav članic, ki nadzorujejo meje, izmenjevali
operativne informacije ter sodelovali med seboj in z Agencijo, da bi zmanjšali
izgubo življenj na morju in število priseljencev brez urejenega statusa, ki
neopaženo vstopajo v EU, pa tudi da bi povečali notranjo varnost s
preprečevanjem čezmejnih kaznivih dejanj, kot sta trgovina z ljudmi
in tihotapljenje prepovedanih drog. Dela, ki trenutno potekajo v zvezi s
preskušanjem in postopno uvedbo sistema EUROSUR, temeljijo na načrtu, ki
je bil predstavljen v sporočilu Komisije iz leta 2008.[2]
1.2.
Pravna podlaga
Ta
zakonodajni predlog temelji na členu 77(2)(d) Pogodbe o delovanju
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), v skladu s katerim Evropski
parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede vseh
ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja
zunanjih meja.[3] Uvedba sistema EUROSUR je del politike,
usmerjene v krepitev upravljanja zunanjih meja držav članic. Tako bo
sistem EUROSUR predstavljal nov instrument politike, ki bo poenostavil
sodelovanje in omogočil sistematično izmenjavo informacij o
nadzorovanju meja med državami članicami in z Agencijo, kar trenutno na
ravni EU ne obstaja. Sprejetje zakonodajnega akta o sistemu EUROSUR
bi pomenilo razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih
Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta, vendar se uporabljajo za štiri
države, ki so se pridružile izvajanju (Norveška, Islandija, Švica in
Lihtenštajn). Schengenske države so zavezane k ohranjanju enotnih standardov za
nadzor zunanjih meja.
1.3.
Cilj in vsebina zakonodajnega predloga
Namen zakonodajnega predloga je izboljšati
zavedanje o razmerah ter zmožnost odzivanja držav članic in Agencije pri
preprečevanju nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj na
kopenskih in morskih zunanjih mejah (člen 1). To se doseže z vzpostavitvijo enotnega okvira
(člen 4), ki bi vključeval jasne obveznosti in pristojnosti
nacionalnih koordinacijskih centrov za nadzorovanje meja v državah
članicah (člen 5) in Agencije (člen 6), ki so temelj sistema
EUROSUR. Ti centri, ki zagotavljajo učinkovito upravljanje sredstev in
osebja na nacionalni ravni, in Agencija med seboj komunicirajo prek
komunikacijskega omrežja (člen 7), kar bi omogočilo izmenjavo
nezaupnih občutljivih informacij in zaupnih informacij. Sodelovanje in izmenjava informacij med
nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo potekata prek „slik o
razmerah“ (člen 8), ki so vzpostavljene na nacionalni
(člen 9) in evropski ravni (člen 10) ter za območje pred
mejo (člen 11). Te tri slike, od katerih slednji dve upravlja
Agencija, so strukturirane na podoben način, da bi se olajšal tok
informacij med njimi. Slike o razmerah na splošno ne bodo
vključevale osebnih podatkov, ampak izmenjavo podatkov o incidentih in
anonimiziranih objektih, na primer v zvezi z odkrivanjem in sledenjem plovil. V
izjemnih primerih so osebni podatki lahko del podatkov, ki jih države
članice izmenjujejo z Agencijo, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji iz
Uredbe (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004.[4] Če
so osebni podatki del nacionalne slike o razmerah na sosednjih odsekih zunanjih
meja, se lahko izmenjujejo le med sosednjimi državami članicami, in sicer
pod pogoji iz horizontalnega pravnega okvira EU o varstvu podatkov. Poleg tega Agencija zagotavlja storitev za
enotno uporabo orodij nadzorovanja (člen 12), pri čemer se
upošteva dejstvo, da je tako storitev mogoče stroškovno učinkoviteje
zagotavljati na evropski ravni. Tako storitev bi bilo mogoče izvajati s
podporo ustreznih evropskih vesoljskih programov, vključno z
delujočim programom za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES). Pristop, ki je izbran za sistem EUROSUR,
temelji na čim boljši uporabi obstoječih informacij, zmožnosti in
sistemov, ki so na voljo v drugih agencijah EU (člen 17). Zato bi Agencija
pri zagotavljanju storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja tesno
sodelovala s Satelitskim centrom EU, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in
Evropsko agencijo za pomorsko varnost, za namene izmenjave informacij o
čezmejnih kaznivih dejanjih pa tudi z Europolom. Kar zadeva podatke o pomorskem prometu, ki jih
sistem SafeSeaNet zagotavlja v skladu z Direktivo 2002/59/ES, Komisija
namerava leta 2013 predložiti ustrezen predlog o spremembi navedene
direktive. Predvideno je, da bodo ustrezne informacije v sistemu SafeSeaNet na
voljo tudi za namene, ki niso povezani s pomorsko varnostjo, pomorsko
zaščito in varstvom pomorskega okolja, s čimer bodo del orodij
nadzorovanja, ki se bodo uporabljala v okviru sistema EUROSUR. Boljše zavedanje o dogajanju na zunanjih mejah
ima le omejeno korist, če ni dopolnjeno z izboljšano zmožnostjo odzivanja
držav članic EU na izzive, s katerimi se soočajo na svojih zunanjih
mejah. Zato države članice razdelijo svoje zunanje meje na odseke meja (člen 13),
ki se jim na podlagi analize tveganja in števila incidentov pripišejo stopnje
učinka (člen 14). Nacionalni koordinacijski centri in Agencija
glede na dodeljene stopnje učinka sprejmejo protiukrepe, da bi zmanjšali
učinek na zadevnem odseku meje (člen 15). Sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami je
ključnega pomena za uspeh sistema EUROSUR. Zato so obstoječa in
načrtovana regionalna omrežja, vzpostavljena med državami članicami
in sosednjimi tretjimi državami, povezana s sistemom EUROSUR prek nacionalnih
koordinacijskih centrov (glej člen 9(2)(h) in člen 18).
Glede na to, da države članice in Agencija že vzpostavljajo različne
sestavne dele sistema EUROSUR na nacionalni in evropski ravni, bi moral sistem
EUROSUR začeti delovati v drugi polovici leta 2013
(člen 21). Skupno raziskovalno središče Evropske komisije bi
moralo Agenciji zagotoviti tehnično podporo pri nadaljnjem tehničnem
razvoju sistema EUROSUR. Ker sistem EUROSUR ni namenjen ureditvi
zbiranja, shranjevanja ali čezmejne izmenjave osebnih podatkov, ni bil
obravnavan v sporočilu Komisije o pregledu upravljanja informacij na
območju svobode, varnosti in pravice iz leta 2010[5]. Kljub
temu je bil razvoj sistema EUROSUR analiziran na podlagi načel iz
navedenega sporočila, kot je podrobneje navedeno v priloženi oceni učinka.
To se nanaša zlasti na načelo nujnosti, pri katerem je bila možnost
uporabe sistema EUROSUR za izmenjavo osebnih podatkov čim bolj omejena,
načelo stroškovne učinkovitosti, pri katerem je bil izbran postopni
pristop z najmanj zapletenimi tehničnimi rešitvami, in oblikovanje politik
„od spodaj navzgor“, pri čemer Komisija od leta 2008 tesno sodeluje s
strokovnjaki držav članic, da bi ocenila različne tehnične
rešitve ter skupaj potrdila ugotovitve in priporočila izvedenih študij. Ta predlog je bil pregledan, da bi se
zagotovilo, da so njegove določbe v celoti združljive s temeljnimi
pravicami, kot so zlasti človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in
nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do
svobode in varnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, načelo
nevračanja, prepoved diskriminacije in pravice otrok. Posebna pozornost je
bila namenjena členu 4 in členu 19(2) Listine EU o
temeljnih pravicah, ki prepovedujeta odstranitev oseb v državo, v kateri
obstaja resna nevarnost smrtne kazni, mučenja ali drugega
nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
Člen 18(2) te uredbe izrecno prepoveduje kakršno koli izmenjavo
informacij s tretjo državo, ki bi lahko uporabila te informacije za
prepoznavanje oseb ali skupin oseb, za katere obstaja resna nevarnost, da bodo
podvržene mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali
kaznovanju ali kateri koli drugi kršitvi temeljnih pravic. Poleg tega je bil pomemben tudi
člen 24 Listine, saj je veliko nezakonitih migrantov in žrtev trgovine
z ljudmi otrok. Člen 1(3) izrecno določa, da države članice
in Agencija dajejo prednost posebnim potrebam otrok, žrtev trgovine z ljudmi,
oseb, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, oseb, ki potrebujejo
mednarodno zaščito, oseb v nevarnosti na morju in drugih oseb v izrazito
ranljivem položaju. Posebej pomemben je tudi člen 8 Listine, ki
zadeva varstvo osebnih podatkov, saj lahko izmenjava podatkov vključuje
osebne podatke, pri čemer se v takem primeru uporabljajo pravila o varstvu
podatkov, ki jih je treba spoštovati v celoti. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCEN UČINKA Delovni dokument služb Komisije, ki je
priložen temu predlogu in v katerem je ocenjen učinek tega predloga,
vsebuje podroben pregled posvetovanj, ki so potekala v obdobju 2008–2011,
podrobno obrazložitev okvira sistema EUROSUR ter različne možnosti
politike in stroške njegove uvedbe. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Pravna podlaga tega predloga je
člen 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Različne sestavne dele sistema EUROSUR
bodo večinoma upravljale Agencija in države članice (deljeno
upravljanje) na podlagi načrta za vzpostavitev sistema EUROSUR iz
leta 2008 (COM(2008) 68 konč.). Kar zadeva ustanovitev nacionalnih
koordinacijskih centrov, bo podporo državam članicam v
obdobju 2012–2013 nudil Sklad za zunanje meje, v obdobju 2014–2020 pa
instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v
okviru načrtovanega Sklada za notranjo varnost. Po drugi strani bo Agencija uporabila lasten
proračun za vzpostavitev komunikacijskega omrežja in drugih vzporednih
sestavnih delov sistema EUROSUR, kot sta evropska slika o razmerah in skupna
slika informacij o razmerah na območju pred mejo, po potrebi pa bo to
dopolnjeno s podporo v okviru Sklada za notranjo varnost (neposredno ali
posredno centralizirano finančno upravljanje). Financiranje, ki je zagotovljeno s sedmim
okvirnim programom za raziskave in razvoj, bo podprlo vzpostavitev predvidene
storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja v obdobju 2012–2013. Ukrepi v sosednjih tretjih državah bodo v
obdobju 2012–2013 podprti s tematskim programom o azilu in migracijah kot
delom instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. 2011/0427 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja
(EUROSUR) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 77(2)(d) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Uvedba evropskega sistema
nadzorovanja meja (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR) je potrebna za
okrepitev izmenjave informacij in operativnega sodelovanja med nacionalnimi
organi držav članic in Evropsko agencijo za upravljanje in operativno
sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: agencija Frontex ali Agencija), ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES)
št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004[6]. Sistem
EUROSUR bi moral tem organom in Agenciji zagotoviti potrebno infrastrukturo in
orodja za izboljšanje njihovega zavedanja o razmerah in zmožnosti odzivanja pri
odkrivanju in preprečevanju nezakonitih migracij in čezmejnih
kaznivih dejanj ter varovanju in reševanju življenj migrantov na zunanjih mejah
držav članic Unije. (2) Države članice bi morale
ustanoviti nacionalne koordinacijske centre za nadzorovanje meja, da bi
izboljšale sodelovanje in izmenjavo informacij med njimi in z Agencijo. Za
pravilno delovanje sistema EUROSUR je bistveno, da vsi nacionalni organi, ki so
odgovorni za nadzorovanje zunanjih meja v skladu z nacionalno zakonodajo, med
seboj sodelujejo prek nacionalnih koordinacijskih centrov. (3) Ta uredba ne bi smela ovirati
držav članic, da svoje nacionalne koordinacijske centre za nadzorovanje
meja pooblastijo tudi za izmenjavo informacij in sodelovanje v zvezi z
nadzorovanjem zračnih meja ter za kontrole na mejnih prehodih. (4) Ta uredba je del evropskega
modela integriranega upravljanja zunanjih meja in strategije o notranji
varnosti Evropske unije. Sistem EUROSUR prispeva tudi k razvoju skupnega okolja
za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU (CISE) in
zagotavlja širši okvir za zavedanje o razmerah na področju pomorstva prek
večsektorske izmenjave informacij med javnimi organi v Uniji. (5) V skladu s točko (i)
člena 2 Uredbe (ES) št. 2007/2004 bi morala Agencija
zagotavljati potrebno pomoč pri razvoju in delovanju sistema EUROSUR in po
potrebi pri razvoju sistema CISE, vključno z interoperabilnostjo sistemov. (6) Ta uredba spoštuje temeljne
pravice ter upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih
pravicah, med njimi še posebej človekovo dostojanstvo, prepoved
mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali
kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravico do varstva osebnih
podatkov, načelo nevračanja, prepoved diskriminacije ter pravice
otrok. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi
pravicami in načeli. (7) Vsakršna izmenjava osebnih
podatkov z uporabo komunikacijskega omrežja za sistem EUROSUR bi morala biti
izvedena na podlagi veljavnih nacionalnih predpisov in predpisov Unije ter bi
morala spoštovati njihove posebne zahteve glede varstva podatkov. Kadar bolj
specifični akti, kot je Uredba (ES) št. 2007/2004, ne
zagotavljajo celovite ureditve varstva podatkov, se uporabljata Direktiva
Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[7] ter
Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih
podatkov[8],
v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja pa Okvirni sklep Sveta
2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki
se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih
zadevah[9]. (8) Ker uvedbe sistema EUROSUR države
članice ne morejo zadovoljivo doseči same ter jo torej zaradi obsega
in učinka tega ukrepa lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v
skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski
uniji. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tistega, kar
je potrebno za dosego njenega cilja. (9) Za izvajanje postopnega
geografskega širjenja sistema EUROSUR bi se morala obveznost določitve in
upravljanja nacionalnih koordinacijskih centrov uporabljati v treh zaporednih
fazah, in sicer najprej za države članice, ki se nahajajo na južnih
morskih in vzhodnih kopenskih zunanjih mejah, potem za druge države
članice, ki imajo kopenske ali morske zunanje meje, nazadnje pa za
preostale države članice. (10) V skladu s členoma 1
in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji
in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te
uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba
nadgrajuje schengenski pravni red na podlagi naslova V tretjega dela
Pogodbe o delovanju Evropske unije, se mora Danska v skladu s
členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te uredbe
odločiti, ali jo bo prenesla v svoje notranje pravo. (11) Ta uredba pomeni razvoj
določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne
sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o
prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje
pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[10].
Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni
zavezujoča in se zanj ne uporablja. (12) Ta uredba pomeni razvoj
določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu
s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske,
da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[11]. Irska
zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se
zanjo ne uporablja. (13) Kar zadeva Islandijo in
Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v
smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter
Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju
schengenskega pravnega reda[12].
(14) Kar zadeva Švico, ta uredba
pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med
Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi
Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega
reda[13].
(15) Kar zadeva Lihtenštajn, ta
uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola
med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino
Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo,
Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske
konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[14]. (16) Izvajanje te uredbe ne posega
v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami in nima vpliva na
obveznosti držav članic po Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem
pomorskem pravu, Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na
morju, Mednarodni konvenciji o iskanju in reševanju na morju, Konvenciji
Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenem
Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, Konvenciji o
statusu beguncev, Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih
svoboščin ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentih. (17) Izvajanje te uredbe ne vpliva
na pravila o nadzorovanju morskih zunanjih meja v okviru operativnega
sodelovanja, ki ga usklajuje Agencija, kot je opredeljeno v Sklepu Sveta
2010/252/EU z dne 26. aprila 2010[15] – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: NASLOV I SPLOŠNE
DOLOČBE Člen 1 Vsebina Ta uredba vzpostavlja enotni okvir za
izmenjavo informacij ter sodelovanje med državami članicami in Agencijo za
izboljšanje zavedanja o razmerah in zmožnosti odzivanja na zunanjih mejah držav
članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: evropski sistem nadzorovanja
meja ali sistem EUROSUR). Člen 2 Področje
uporabe 1. Ta uredba se uporablja za
nadzorovanje kopenskih in morskih zunanjih meja držav članic,
vključno z ukrepi za spremljanje, odkrivanje, prepoznavanje, sledenje,
preprečevanje in prestrezanje nezakonitih prehodov meja. 2. Ta uredba se ne uporablja za
operativne, postopkovne in pravne ukrepe, sprejete po prestrezanju. 3. Države članice in
Agencija pri uporabi te uredbe delujejo v skladu s temeljnimi pravicami,
vključno z zahtevami glede varstva podatkov. Prednost dajejo posebnim
potrebam otrok, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravniško
pomoč, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v nevarnosti na
morju in drugih oseb v izrazito ranljivem položaju. Člen 3 Opredelitev
pojmov Za namene te uredbe se uporabljajo
naslednje opredelitve pojmov: (a) „zavedanje o razmerah“ pomeni
sposobnost spremljanja, odkrivanja, prepoznavanja, sledenja in razumevanja
čezmejnih dejavnosti za ugotavljanje utemeljenih razlogov za nadzorne
ukrepe na podlagi novih informacij in obstoječega znanja; (b) „zmožnost odzivanja“ pomeni
sposobnost izvajanja ukrepov, usmerjenih v preprečevanje nezakonitih
čezmejnih gibanj, vključno s sredstvi in časovnimi razporedi za
ustrezno odzivanje na nenavadne okoliščine; (c) „slika o razmerah“ pomeni
grafični vmesnik za prikaz aktualnih podatkov, informacij in
obveščevalnih podatkov, prejetih od različnih organov, senzorjev,
platform in drugih virov, ki se prek komunikacijskih in informacijskih kanalov
izmenjujejo z drugimi organi za zagotavljanje zavedanja o razmerah ter podporo
zmožnosti odzivanja na zunanjih mejah in območju pred mejo; (d) „čezmejno kaznivo
dejanje“ pomeni vsakršno hudo ali organizirano kaznivo dejanje, storjeno na
zunanjih mejah držav članic, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje
prepovedanih drog in druge nezakonite dejavnosti; (e) „odsek zunanje meje“ pomeni
celotno kopensko ali morsko zunanjo mejo države članice ali del nje, kot
je opredeljena z nacionalno zakonodajo ali kot jo določi nacionalni
koordinacijski center ali kateri koli drug pristojni nacionalni organ; (f) „območje pred mejo“
pomeni geografsko območje izven zunanje meje držav članic, ki ni
zajeto v nacionalni sistem nadzorovanja meja. NASLOV II OKVIR POGLAVJE I Sestavni
deli Člen 4 Okvir
sistema EUROSUR 1. Države članice in
Agencija za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju nadzorovanja
meja uporabljajo okvir sistema EUROSUR, ki je sestavljen iz naslednjih
sestavnih delov: (a) nacionalnih koordinacijskih
centrov za nadzorovanje meja; (b) nacionalnih slik o razmerah; (c) komunikacijskega omrežja; (d) evropske slike o razmerah; (e) skupne slike informacij o
razmerah na območju pred mejo; (f) enotne uporabe orodij
nadzorovanja. 2. Nacionalni koordinacijski
centri prek komunikacijskega omrežja zagotovijo Agenciji vse informacije iz
svojih nacionalnih slik o razmerah, ki so potrebne za oblikovanje in
vzdrževanje evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na
območju pred mejo. 3. Agencija prek
komunikacijskega omrežja zagotovi nacionalnim koordinacijskim centrom neomejen
dostop do evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na
območju pred mejo. 4. Sestavni deli iz
odstavka 1 se vzpostavijo in vzdržujejo v skladu z načeli iz priloge. Člen 5 Nacionalni
koordinacijski center 1. Vsaka država članica, ki
ima kopenske in morske zunanje meje, določi, upravlja in vzdržuje
nacionalni koordinacijski center za nadzorovanje meja, ki usklajuje in
izmenjuje informacije med vsemi organi, ki so odgovorni za nadzorovanje zunanjih
meja na nacionalni ravni, ter z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in
Agencijo. Države članice o ustanovitvi centra uradno obvestijo Komisijo,
ki o tem brez odlašanja obvesti druge države članice in Agencijo. 2. Nacionalni koordinacijski center
je brez poseganja v člen 16 enotna kontaktna točka za izmenjavo
informacij ter sodelovanje z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in
Agencijo. 3. Nacionalni koordinacijski
center: (a) zagotovi pravočasno
izmenjavo informacij ter sodelovanje med vsemi nacionalnimi organi, ki so
odgovorni za nadzorovanje zunanjih meja, z ustreznimi organi kazenskega pregona
na nacionalni ravni, drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo; (b) prispeva k uspešnemu in
učinkovitemu upravljanju sredstev in osebja; (c) oblikuje in vzdržuje
nacionalno sliko o razmerah v skladu s členom 9; (d) podpira načrtovanje in
izvajanje vseh nacionalnih dejavnosti nadzorovanja meja; (e) upravlja nacionalni sistem
nadzorovanja meja, po potrebi v skladu z nacionalno zakonodajo; (f) redno ocenjuje učinke
nacionalnih dejavnosti nadzorovanja meja; (g) usklajuje operativne ukrepe z
drugimi državami članicami brez poseganja v pristojnosti Agencije. 4. Nacionalni koordinacijski
center deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden. Člen 6 Agencija 1. Agencija: (a) upravlja komunikacijsko
omrežje za sistem EUROSUR v skladu s členom 7; (b) oblikuje in vzdržuje evropsko
sliko o razmerah v skladu s členom 10; (c) oblikuje in vzdržuje skupno
sliko informacij o razmerah na območju pred mejo v skladu s
členom 11; (d) spodbuja enotno uporabo
orodij nadzorovanja v skladu s členom 12. 2. Agencija za namene iz
odstavka 1 deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden. Člen 7 Komunikacijsko
omrežje 1. Agencija vzpostavi in vzdržuje
komunikacijsko omrežje, da bi zagotovila komunikacijska in analitična
orodja ter omogočila varno sprotno izmenjavo nezaupnih občutljivih in
zaupnih informacij z nacionalnimi koordinacijskimi centri in med njimi. Omrežje
deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden ter omogoča: (a) dvostransko in
večstransko sprotno izmenjavo informacij; (b) avdiokonference in
videokonference; (c) varno upravljanje,
shranjevanje in obdelavo nezaupnih občutljivih informacij; (d) varno upravljanje, shranjevanje,
prenos in obdelavo zaupnih informacij EU do stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU
RESTRICTED ali enakovrednih nacionalnih stopenj tajnosti podatkov, ob
zagotovitvi, da se z zaupnimi informacijami ravna v ločenem in ustrezno
pooblaščenem delu komunikacijskega omrežja. 2. Agencija nudi tehnično
podporo in zagotavlja interoperabilnost komunikacijskega omrežja s katerim koli
drugim komunikacijskim in informacijskim sistemom, ki ga upravlja. 3. Agencija in nacionalni
koordinacijski centri v okviru komunikacijskega omrežja izmenjujejo, obdelujejo
in shranjujejo nezaupne občutljive in zaupne informacije v skladu s
pravili in standardi, ki uporabljajo temeljna načela in skupne standarde
iz Sklepa Komisije 2001/844/ES o spremembah njenega poslovnika[16], ali
pravili in standardi, ki so enakovredni tistim iz navedenega sklepa. 4. Organi, agencije in druga
telesa držav članic, ki uporabljajo komunikacijsko omrežje, zagotovijo
izpolnjevanje varnostnih pravil in standardov glede ravnanja z zaupnimi
informacijami, ki so enakovredni tistim, ki jih uporablja Agencija. POGLAVJE II Zavedanje
o razmerah Člen 8 Slike
o razmerah 1. Nacionalne slike o razmerah,
evropska slika o razmerah in skupna slika informacij o razmerah na območju
pred mejo se oblikujejo prek zbiranja, ocenjevanja, primerjave, analize,
razlage, ustvarjanja, prikazovanja in razširjanja informacij. 2. Slike iz odstavka 1 so
sestavljene iz naslednjih ravni: (a) ravni dogodkov, ki vsebuje
informacije o incidentih, povezanih z nezakonitimi migracijami, čezmejnimi
kaznivimi dejanji in kriznimi situacijami; (b) operativne ravni, ki vsebuje
informacije o statusu in položaju lastnih sil, območjih operacij ter
okoljske informacije; (c) ravni analize, ki vsebuje
strateške informacije, analitične izdelke, obveščevalne podatke, posnetke
in geografske podatke. Člen 9 Nacionalna
slika o razmerah 1. Nacionalni koordinacijski
center oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko o razmerah, da bi vsem organom, ki
so odgovorni za nadzorovanje meja na nacionalni ravni, zagotovil
učinkovite, natančne in pravočasne informacije, ki so pomembne
za preprečevanje nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj na
zunanjih mejah zadevne države članice. 2. Nacionalna slika o razmerah
je sestavljena iz informacij, zbranih od naslednjih virov: (a) nacionalnega sistema
nadzorovanja meja, po potrebi v skladu z nacionalno zakonodajo; (b) nepremičnih in
premičnih senzorjev, ki jih upravljajo nacionalni organi, ki so odgovorni
za nadzorovanje zunanjih meja; (c) patrulj, ki izvajajo misije
nadzorovanja meja in druge misije spremljanja; (d) lokalnih, regionalnih in
drugih koordinacijskih centrov; (e) drugih ustreznih nacionalnih
organov in sistemov; (f) Agencije; (g) nacionalnih koordinacijskih
centrov v drugih državah članicah in tretjih državah; (h) regionalnih omrežij s
sosednjimi tretjimi državami, kot so SEAHORSE Atlantic, SEAHORSE Mediterraneo,
omrežje CoastNet za sodelovanje pri nadzoru meja v baltski regiji, Center za
obveščanje in usklajevanje meja v črnomorski regiji ter druga
regionalna omrežja, vzpostavljena na zunanjih kopenskih mejah; (i) sistemov poročanja z
ladij, kot sta sistem samodejnega prepoznavanja (AIS) in sistem spremljanja
plovil (VMS). Podatki iz teh sistemov se na nacionalni ravni pridobijo od
pristojnih nacionalnih organov in centrov za spremljanje ribolova; (j) drugih ustreznih evropskih
in mednarodnih organizacij; (k) drugih virov. 3. Raven dogodkov nacionalne
slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni: (a) podravni v zvezi z
nezakonitimi migracijami, ki vsebuje informacije o incidentih, povezanih z
nezakonitimi prehodi meja s strani migrantov na zunanjih mejah zadevne države
članice ali v bližini njih, o možnostih nezakonitih prehodov meja in o
katerem koli drugem ustreznem incidentu, povezanem z nezakonitimi migracijami,
kot so iskalne in reševalne akcije v primeru oseb, ki poskušajo nezakonito
prestopiti mejo; (b) podravni v zvezi s
čezmejnimi kaznivimi dejanji, ki vsebuje informacije o incidentih,
povezanih s trgovino z ljudmi, tihotapljenjem prepovedanih drog in drugega nedovoljenega
blaga ter katerimi koli drugimi hudimi ali organiziranimi kaznivimi dejanji na
zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih; (c) podravni v zvezi s kriznimi
situacijami, ki vsebuje informacije o naravnih nesrečah in nesrečah,
ki jih je povzročil človek, nezgodah ter kateri koli drugi krizni
situaciji na zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih, ki
bi lahko znatno vplivala na nadzor zunanjih meja; (d) podravni v zvezi z drugimi
dogodki, ki vsebuje informacije o neprepoznanih in sumljivih objektih in osebah
na zunanjih mejah zadevne države članice ali v bližini njih ter o katerem
koli drugem dogodku, ki bi lahko znatno vplival na nadzor zunanjih meja. 4. Vsakemu incidentu na ravni
dogodkov nacionalne slike o razmerah je dodeljena enotna okvirna stopnja
učinka, ki je lahko nizka, srednja ali visoka. Vsi dogodki s srednjo do
visoko dodeljeno stopnjo učinka se delijo z Agencijo. 5. Operativna raven nacionalne
slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni: (a) podravni v zvezi z lastnimi
silami, ki vsebuje informacije o položaju, časovnem razporedu, smeri,
hitrosti, statusu in vrsti lastnih sil ter načrtu razporeditve,
vključno z navedbo geografskih koordinat operativnega območja,
časovnih razporedov patrulj in komunikacijskih kod. Kadar so lastne sile
odposlane na večnamensko misijo, ki vključuje vojaške naloge, se
lahko nacionalni koordinacijski center odloči, da takih informacij ne deli
z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo, razen če so
lastne sile odposlane na sosednji odsek meje druge države članice; (b) podravni v zvezi z
območji operacij, ki vsebuje informacije o misiji, lokaciji, statusu,
trajanju in organih, ki sodelujejo v operacijah; (c) podravni v zvezi z okoljskimi
informacijami, ki vsebuje ali omogoča dostop do informacij o terenu in
vremenskih razmerah na zunanjih mejah zadevne države članice. 6. Raven analize nacionalne
slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni: (a) podravni v zvezi z
informacijami, ki vsebuje informacije o razvoju ključnih dogodkov in
kazalnike, ki so pomembni za analizo nezakonitih migracij in čezmejnih
kaznivih dejanj; (b) podravni v zvezi z analizo,
ki vsebuje analitična poročila, informacije o trendih pri ocenjevanju
tveganj, regionalna opažanja in informativna sporočila, ki so pomembni za
zadevno državo članico; (c) podravni v zvezi s sliko
informacij, ki vsebuje profile migrantov, potovalne smeri, informacije o
stopnjah učinka, dodeljenih odsekom kopenskih in morskih zunanjih meja,
ter analizo možnosti nezakonitih prehodov meja; (d) podravni v zvezi s posnetki
in geografskimi podatki, ki vsebuje referenčne posnetke, osnovne
zemljevide, ocene na podlagi preverjenih informacij, analize o spremembah
(posnetki opazovanja Zemlje) in informacije o odkrivanju sprememb, geografske
podatke ter zemljevide prepustnosti meja. 7. Informacije na ravni analize
in okoljske informacije na operativni ravni nacionalne slike o razmerah lahko
temeljijo na informacijah iz evropske slike o razmerah in skupne slike informacij
o razmerah na območju pred mejo. 8. Informacije o lastnih silah
na operativni ravni so uvrščene pod oznako tajnosti EU RESTRICTED. 9. Nacionalni koordinacijski
centri sosednjih držav članic si med seboj neposredno in sproti
izmenjujejo informacije iz slike o razmerah na sosednjih odsekih zunanjih meja,
ki zadevajo: (a) vse incidente, povezane z
nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji, ter druge
pomembne dogodke na ravni dogodkov; (b) položaje lastnih patrulj na
operativni ravni, kadar je glavna naloga patrulje preprečevanje
nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj; (c) sheme načrtovanja,
časovne razporede in komunikacijske kode za naslednji dan za patrulje, ki
delujejo na sosednjih odsekih zunanjih meja; (d) poročila o taktični
analizi tveganja na ravni analize. Člen 10 Evropska
slika o razmerah 1. Agencija oblikuje in vzdržuje
evropsko sliko o razmerah, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovila
informacije in analize, ki so pomembne za preprečevanje nezakonitih migracij
in čezmejnih kaznivih dejanj na zunanjih mejah držav članic. 2. Evropska slika o razmerah je
sestavljena iz informacij, zbranih od naslednjih virov: (a) nacionalnih slik o razmerah,
vključno z osnovnimi informacijami, prejetimi v skladu s
členom 9(8); (b) Agencije; (c) drugih ustreznih evropskih in
mednarodnih organizacij; (d) drugih virov. 3. Raven dogodkov evropske slike
o razmerah vsebuje informacije, ki zadevajo: (a) incidente v zvezi z
nezakonitimi migracijami, čezmejnimi kaznivimi dejanji in kriznimi
situacijami ter druge dogodke na ravni dogodkov nacionalne slike o razmerah, ki
jim je nacionalni koordinacijski center dodelil srednjo ali visoko stopnjo
učinka; (b) incidente v zvezi z
nezakonitimi migracijami, čezmejnimi kaznivimi dejanji in kriznimi
situacijami ter druge dogodke iz skupne slike informacij o razmerah na
območju pred mejo, če imajo zmeren ali znaten učinek na zunanje
meje držav članic; (c) incidente v zvezi z
nezakonitimi migracijami in čezmejnimi kaznivimi dejanji na operativnem
območju skupne operacije, ki jo usklajuje Agencija. 4. Agencija v okviru evropske
slike o razmerah uporablja stopnjo učinka, ki jo je nacionalni
koordinacijski center dodelil posebnemu incidentu v okviru nacionalne slike o
razmerah. 5. Operativna raven
evropske slike o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni: (a) podravni v zvezi z lastnimi
silami, ki vsebuje informacije o položaju, časovnem razporedu, smeri,
hitrosti, statusu in vrsti lastnih sil, ki sodelujejo v skupnih operacijah
Agencije ali so ji na voljo, ter o načrtu razporeditve, vključno z
navedbo operativnega območja, časovnih razporedov patrulj in
komunikacijskih kod; (b) podravni v zvezi z
operacijami, ki vsebuje informacije o skupnih operacijah, ki jih usklajuje
Agencija, vključno z nalogo, lokacijo, statusom in trajanjem misije,
informacijami o državah članicah in drugih sodelujočih akterjih,
dnevnimi in tedenskimi poročili o razmerah, statističnimi podatki ter
informacijskimi paketi za medije; (c) podravni v zvezi z okoljskimi
informacijami, ki vsebuje informacije o terenu in vremenskih razmerah na
zunanjih mejah držav članic. 6. Raven analize evropske slike
o razmerah je sestavljena iz naslednjih podravni: (a) podravni v zvezi z
informacijami, ki vsebuje informacije o razvoju ključnih dogodkov in
kazalnike, ki so pomembni za analizo nezakonitih migracij in čezmejnih
kaznivih dejanj; (b) podravni v zvezi z analizo,
ki vsebuje zemljevide z ocenami tveganj za splošna in specifična tveganja,
informacije o trendih pri ocenjevanju tveganj, regionalna opažanja,
informativna sporočila, korelacijske kazalnike za ocene tveganj ter
kazalnike v okviru omrežja agencije Frontex za analizo tveganj; (c) podravni v zvezi s sliko
informacij, ki vsebuje profile migrantov, potovalne smeri, informacije o
stopnjah učinka, dodeljenih odsekom kopenskih in morskih zunanjih meja,
ter analizo možnosti nezakonitih prehodov meja; (d) podravni v zvezi s posnetki
in geografskimi podatki, ki vsebuje referenčne posnetke, osnovne
zemljevide, ocene na podlagi preverjenih informacij, analize o spremembah
(posnetki opazovanja Zemlje) in informacije o odkrivanju sprememb, geografske
podatke ter zemljevide prepustnosti meja. 6. Informacije o lastnih silah
na operativni ravni evropske slike o razmerah so uvrščene pod oznako
tajnosti EU RESTRICTED. Člen 11 Skupna
slika informacij o razmerah na območju pred mejo 1. Agencija oblikuje in vzdržuje
skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo, da bi nacionalnim
koordinacijskim centrom zagotovila informacije in analize, ki so pomembne za
preprečevanje nezakonitih migracij ter hudih ali organiziranih kaznivih
dejanj na zunanjih mejah držav članic in v sosednjih tretjih državah. 2. Skupna slika informacij o
razmerah na območju pred mejo je sestavljena iz informacij, zbranih od
naslednjih virov: (a) nacionalnih koordinacijskih
centrov; (b) informacij in poročil,
ki jih zagotovijo uradniki za zvezo na področju priseljevanja; (c) Agencije; (d) drugih ustreznih evropskih in
mednarodnih organizacij; (e) tretjih držav; (f) drugih virov. 3. Skupna slika informacij o
razmerah na območju pred mejo lahko vsebuje informacije, ki so pomembne za
dejavnosti nadzorovanja zračnih mej in kontrole na mejnih prehodih. 4. Raven dogodkov skupne slike
informacij o razmerah na območju pred mejo vsebuje informacije o vsakršnem
incidentu, krizni situaciji in katerem koli drugem dogodku na območju pred
mejo, ki bi lahko imel zmeren ali znaten učinek na nezakonite migracije in
čezmejna kazniva dejanja na zunanjih mejah držav članic. 5. Agencija dodeli enotno okvirno
stopnjo učinka vsakemu incidentu na ravni dogodkov skupne slike informacij
o razmerah na območju pred mejo. Agencija obvesti nacionalne
koordinacijske centre o vsakršnem incidentu na območju pred mejo, ki mu je
bila dodeljena srednja ali visoka stopnja učinka. 6. Operativna raven skupne slike
informacij o razmerah na območju pred mejo je strukturirana na enak
način kot operativna raven evropske slike o razmerah, pri čemer
vsebuje informacije o silah, ki delujejo na območju pred mejo, in operacijah,
ki se na njem izvajajo, ter okoljske informacije. 7. Raven analize skupne slike
informacij o razmerah na območju pred mejo je strukturirana na enak
način kot raven analize evropske slike o razmerah, pri čemer vsebuje
strateške informacije, analitične izdelke in storitve, obveščevalne
podatke ter posnetke in geografske podatke o območju pred mejo. Člen 12 Enotna
uporaba orodij nadzorovanja 1. Agencija spodbuja enotno
uporabo orodij nadzorovanja, kot so sateliti in sistemi poročanja z ladij,
s strani držav članic, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom in sebi
zagotovila redne, zanesljive in stroškovno učinkovite informacije o
nadzorovanju na zunanjih mejah in območju pred mejo. 2. Agencija lahko nacionalnemu
koordinacijskemu centru na zahtevo zagotovi informacije o zunanjih mejah države
članice, ki je vložila zahtevek, in informacije o območju pred mejo,
ki izvirajo iz: (a) selektivnega spremljanja
namembnih pristanišč in obal v tretjih državah, ki so bili prek analize
tveganja in obveščevalnih podatkov opredeljeni kot točke vkrcanja ali
tranzitne točke za plovila, ki se uporabljajo za nezakonite migracije in
čezmejna kazniva dejanja; (b) sledenja plovilu na odprtih
morjih, za katero obstaja sum ali je bilo ugotovljeno, da se uporablja za
nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja; (c) spremljanja namembnih
območij na področju pomorstva za odkrivanje, prepoznavanje in
sledenje plovilom, za katera obstaja sum ali ki se uporabljajo za nezakonite
migracije in čezmejna kazniva dejanja; (d) okoljske ocene namembnih
območij na področju pomorstva in na zunanji kopenski meji za
izboljšanje dejavnosti spremljanja in patruljiranja; (e) selektivnega spremljanja
namembnih območij pred mejo na zunanji kopenski meji, ki so bila prek
analize tveganj in obveščevalnih podatkov opredeljena kot morebitna
območja odhoda ali tranzitna območja za nezakonite migracije in
čezmejna kazniva dejanja. 3. Agencija lahko informacije iz
odstavka 1 zagotovi z združitvijo in analizo podatkov, zbranih od
naslednjih sistemov, senzorjev in platform: (a) sistemov poročanja z
ladij, kot sta sistem samodejnega prepoznavanja (AIS) in sistem spremljanja
plovil (VMS), v okviru danih pravnih omejitev; (b) satelitskih posnetkov; (c) senzorjev, nameščenih na
katere koli objekte, vključno z zračnimi plovili s posadko in brez
nje. 4. Agencija lahko zavrne
zahtevek nacionalnega koordinacijskega centra na podlagi tehničnih in
finančnih omejitev ter drugih utemeljenih razlogov. 5. Agencija lahko na lastno
pobudo uporablja orodja nadzorovanja iz odstavka 2 za zbiranje informacij,
ki so pomembne za skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo. POGLAVJE III Zmožnost
odzivanja Člen 13 Določitev
odsekov zunanjih meja Vsaka država članica razdeli svoje
kopenske in morske zunanje meje na odseke meja, pri čemer lokalni ali
regionalni koordinacijski center zagotavlja uspešno in učinkovito
upravljanje osebja in sredstev. Člen 14 Dodelitev
stopenj učinka odsekom zunanjih meja 1. Agencija na podlagi svoje
analize tveganja in po posvetovanju z zadevno državo članico vsakemu od
odsekov kopenskih in morskih zunanjih meja držav članic dodeli naslednje
stopnje učinka: (a) nizko stopnjo učinka,
če incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi
kaznivimi dejanji na zadevnem odseku meje nimajo znatnega učinka na
varnost meje; (b) srednjo stopnjo učinka,
če imajo incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi
kaznivimi dejanji na zadevnem odseku meje zmeren učinek na varnost meje; (c) visoko stopnjo učinka,
če imajo incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami in čezmejnimi
kaznivimi dejanji na zadevnem odseku meje znaten učinek na varnost meje. 2. Nacionalni koordinacijski
center redno ocenjuje, ali je treba prilagoditi stopnjo učinka katerega
koli od odsekov meja. Nacionalni koordinacijski center lahko Agencijo zaprosi
za spremembo stopnje učinka, tako da zagotovi utemeljene informacije o
spremenjenih razmerah na zadevnem odseku zunanje meje. 3. Agencija prikaže stopnje
učinka, dodeljene zunanjim mejam, v okviru evropske slike o razmerah. Člen 15 Ustrezen
odziv na stopnje učinka 1. Države članice
zagotovijo, da dejavnosti nadzorovanja in patruljiranja, ki se izvajajo na
odsekih zunanjih meja, ustrezajo dodeljenim stopnjam učinka na naslednji
način: (a) če je odseku zunanje
meje dodeljena nizka stopnja učinka, lokalni ali regionalni koordinacijski
center na podlagi analize tveganja organizira redno nadzorovanje in zagotovi
zadostno število patrulj na obmejnem območju, ki so pripravljene na
sledenje, prepoznavanje in prestrezanje; (b) če je odseku zunanje
meje dodeljena srednja stopnja učinka, nacionalni koordinacijski center
podpira lokalni ali regionalni koordinacijski center tako, da mu začasno
dodeli dodatno osebje in sredstva; (c) če je odseku zunanje
meje dodeljena visoka stopnja učinka, nacionalni koordinacijski center
zagotovi, da je lokalnemu ali regionalnemu koordinacijskemu centru zagotovljena
vsa podpora, ki je potrebna na nacionalni ravni, vključno z informacijami,
sredstvi in osebjem; nacionalni koordinacijski center lahko v skladu z določbami
Uredbe (ES) št. 2007/2004 za podporo zaprosi tudi Agencijo. 2. Nacionalni koordinacijski
center nemudoma obvesti Agencijo o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni v
skladu s točkama (b) in (c) odstavka 1. 3. Če je odseku zunanje
meje, ki meji na odsek meje druge države članice ali tretje države,
dodeljena srednja ali visoka stopnja učinka, nacionalni koordinacijski
center usklajuje ukrepe, sprejete v sodelovanju z nacionalnim koordinacijskim
centrom sosednje države. 4. Kadar nacionalni
koordinacijski center vloži zahtevek v skladu s točko (c)
odstavka 1, lahko Agencija podpre navedeni center, zlasti z: (a) zagotavljanjem prednostne
obravnave za enotno uporabo orodij nadzorovanja; (b) usklajevanjem razporeditve
evropskih mejnih patrulj v skladu z Uredbo ES št. 2007/2004; (c) zagotavljanjem razporeditve
tehnične opreme, ki je na voljo Agenciji, v skladu z Uredbo (ES)
št. 2007/2004; (d) usklajevanjem morebitne
dodatne podpore s strani držav članic. 5. Agencija v svojih poročilih
o analizi tveganja ocenjuje dodelitev stopenj učinka in ustrezne ukrepe,
sprejete na nacionalni ravni in ravni Unije. NASLOV IV POSEBNE
DOLOČBE Člen 16 Dodelitev
nalog drugim centrom v državah članicah 1. Države članice lahko
regionalne, lokalne, funkcionalne ali druge centre, ki so v položaju sprejemati
operativne odločitve, pooblastijo za zagotavljanje zavedanja o razmerah in
zmožnosti odzivanja na zadevnem področju pristojnosti, vključno z
nalogami in pristojnostmi iz točk (b), (d) in (e)
člena 5(3). 2. Odločitev države
članice iz odstavka 1 ne vpliva na zmožnost nacionalnega
koordinacijskega centra, da sodeluje ter izmenjuje informacije z drugimi
nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo. 3. V predhodno opredeljenih
primerih lahko nacionalni koordinacijski center dovoli centru iz
odstavka 1, da komunicira in izmenjuje informacije z regionalnim
koordinacijskim centrom ali nacionalnim koordinacijskim centrom druge države
članice ali tretje države, pod pogojem, da o komuniciranju in izmenjavi
informacij redno obvešča lasten nacionalni koordinacijski center. Člen 17 Sodelovanje
Agencije s tretjimi osebami 1. Agencija znotraj svojih
pravnih okvirov uporablja obstoječe informacije, zmožnosti in sisteme, ki
so na voljo drugim agencijam in subjektom EU. 2. Agencija v skladu z
odstavkom 1 sodeluje zlasti z naslednjimi subjekti: (a) Evropskim policijskim uradom
(Europol), Pomorskim analitičnim in operacijskim centrom za narkotike
(MAOC-N) ter Centrom za usklajevanje boja proti drogam na sredozemskem območju
(CeCLAD-M) za namene izmenjevanja informacij o čezmejnih kaznivih
dejanjih, ki jih je treba vključiti v evropski sliki o razmerah; (b) Satelitskim centrom EU,
Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva
pri zagotavljanju enotne uporabe orodij nadzorovanja; (c) Evropsko komisijo in
agencijami EU, ki lahko Agenciji zagotovijo informacije, ki so pomembne za
vzdrževanje evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na
območju pred mejo; (d) mednarodnimi organizacijami,
ki lahko Agenciji zagotovijo informacije, ki so pomembne za vzdrževanje
evropske slike o razmerah in skupne slike informacij o razmerah na območju
pred mejo. 3. Informacije se med Agencijo
in subjekti iz odstavka 2 izmenjujejo prek omrežja iz člena 7
ali drugih komunikacijskih omrežij, ki izpolnjujejo merila glede
razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti. 4. Sodelovanje med Agencijo in
subjekti iz odstavka 2 se ureja v okviru delovnih dogovorov v skladu z
Uredbo (ES) št. 2007/2004 in ustrezno pravno podlago posameznega
subjekta. Kar zadeva ravnanje z zaupnimi informacijami, ti dogovori
določajo, da morajo zadevne agencije EU in drugi subjekti izpolnjevati
varnostna pravila in standarde, ki so enakovredni tistim, ki jih uporablja
Agencija. 5. Agencije in centri iz
odstavka 2 lahko informacije, prejete v okviru sistema EUROSUR,
uporabljajo znotraj svojih pravnih okvirov in v skladu s temeljnimi pravicami. Člen 18 Sodelovanje
s sosednjimi tretjimi državami 1. Izmenjava informacij in
sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami v zvezi s preprečevanjem
nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj lahko potekata na
podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več
državami članicami in eno ali več zadevnimi sosednjimi tretjimi državami.
Nacionalni koordinacijski centri držav članic so kontaktne točke za
izmenjavo informacij med omrežjem iz člena 7 in regionalnimi omrežji
s sosednjimi tretjimi državami. 2. Kakršna koli izmenjava
informacij na podlagi odstavka 1 tega člena in točke (h)
člena 9(2), ki bi jih lahko tretja država uporabila za prepoznavanje
oseb ali skupin oseb, za katere obstaja resno tveganje, da bodo žrtve
mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
ali katere koli druge kršitve temeljnih pravic, je prepovedana. 3. Kakršna koli izmenjava
informacij na podlagi odstavka 1 tega člena in točke (h)
člena 9(2) poteka v skladu s pogoji iz dvostranskih in
večstranskih sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami. 4. Preden se lahko informacije,
ki jih je v okviru sistema EUROSUR zagotovila katera koli druga država
članica, ki ni del nobenega sporazuma iz odstavka 1 ali omrežja iz
točke (h) člena 9(2), delijo s katero koli tretjo državo v
okviru navedenega sporazuma ali omrežja, je potrebno predhodno dovoljenje
zadevne države članice. 5. Za kakršno koli izmenjavo
informacij, ki izvirajo iz storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja, s
tretjimi državami veljajo zakonodaja in pravila, ki urejajo navedena orodja in
sisteme, ter ustrezne določbe Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES)
št. 45/2001. Člen 19 Priročnik Evropska komisija v tesnem sodelovanju z
državami članicami in Agencijo da na voljo praktični priročnik
za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR (v nadaljnjem besedilu:
priročnik), ki vsebuje tehnične in operativne smernice,
priporočila ter najboljše prakse. Evropska komisija sprejme priročnik
v obliki priporočila. Člen 20 Spremljanje
in ocenjevanje 1. Agencija zagotovi, da so
glede na cilje v zvezi z doseganjem ustreznega zavedanja o razmerah in
zmožnosti odzivanja na zunanjih mejah uvedeni postopki za spremljanje
tehničnega in operativnega delovanja sistema EUROSUR. 2. Agencija
1. oktobra 2015 in nato vsaki dve leti predloži poročilo o
delovanju sistema EUROSUR. 3. Komisija
1. oktobra 2016 in nato vsaka štiri leta predloži Evropskemu
parlamentu in Svetu splošno oceno sistema EUROSUR. Ta ocena vključuje
pregled rezultatov, doseženih glede na zastavljene cilje, ter oceno nadaljnje
veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe v državah članicah in
s strani Agencije ter skladnosti s temeljnimi pravicami. Navedeni oceni se po
potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe. 4. Države članice
zagotovijo Agenciji informacije, potrebne za osnutek poročila iz
odstavka 2. Agencija zagotovi Komisiji vse informacije, potrebne za oceno
iz odstavka 3. Člen 21 Začetek veljavnosti in uporaba 1. Ta uredba začne veljati
dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. 2. Ta uredba se začne
uporabljati s 1. oktobrom 2013. 3. Člen 5(1) se s
1. oktobrom 2013 uporablja za države članice, ki se nahajajo na
južnih morskih in vzhodnih kopenskih zunanjih mejah Unije (Bolgarija, Ciper,
Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska,
Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija). 4. Člen 5(1) se s
1. oktobrom 2014 uporablja za preostale države članice, ki imajo
kopenske in morske zunanje meje (Belgija, Nemčija, Nizozemska in Švedska). Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik Priloga Pri vzpostavljanju, upravljanju in vzdrževanju
sestavnih delov okvira sistema EUROSUR se upoštevajo naslednja načela: (a) načelo interesnih
skupnosti: nacionalni koordinacijski centri in Agencija oblikujejo posebne
interesne skupnosti za izmenjavo informacij in sodelovanje v okviru sistema
EUROSUR. Interesne skupnosti se uporabljajo za povezovanje različnih
nacionalnih koordinacijskih centrov in Agencije za namene izmenjave informacij
ter izpolnjevanja skupnih ciljev, zahtev in interesov; (b) načeli usklajenega
upravljanja in uporabe obstoječih struktur: Agencija zagotovi
usklajenost različnih sestavnih delov okvira sistema EUROSUR,
vključno z zagotavljanjem navodil in podpore za nacionalne koordinacijske
centre ter spodbujanjem interoperabilnosti informacij in tehnologije. Okvir
sistema EUROSUR čim bolj uporablja obstoječe sisteme in zmožnosti. V
zvezi s tem je uvedba sistema EUROSUR popolnoma v skladu s pobudo za skupno
okolje za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU (CISE),
kar prispeva k usklajenemu in stroškovno učinkovitemu pristopu k
medsektorski izmenjavi informacij v Uniji, ki koristi sistemu; (c) načeli izmenjave in
varovanja informacij: informacije, ki so na voljo v okviru sistema EUROSUR,
so na voljo vsem nacionalnim koordinacijskim centrom in Agenciji, razen če
so bile določene ali dogovorjene posebne omejitve. Nacionalni
koordinacijski centri zagotovijo razpoložljivost, zaupnost in celovitost
informacij, ki se izmenjujejo na nacionalni in evropski ravni. Agencija
zagotovi razpoložljivost, zaupnost in celovitost informacij, ki se izmenjujejo
na evropski ravni; (d) načeli storitvene
usmerjenosti in standardizacije: različne zmožnosti sistema EUROSUR se
izvajajo z uporabo pristopa storitvene usmerjenosti. Agencija zagotovi, da
okvir sistema EUROSUR čim bolj temelji na mednarodno dogovorjenih
standardih; (e) načelo
prilagodljivosti: organizacija, informacije in tehnologija so zasnovane
tako, da omogočajo zainteresiranim stranem v sistemu EUROSUR, da se
odzivajo na spreminjajoče razmere na prilagodljiv in strukturiran
način. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja v okviru ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančni učinek 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UPRAVLJALNI UKREPI 2.1. Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2. Sistem
upravljanja in nadzora 2.3. Ukrepi
preprečevanja goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNEGA UČINKA
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjeni
učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke 3.2.2. Ocenjeni
učinek na odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjeni
učinek na odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba
tretjih oseb pri financiranju 3.3. Ocenjeni učinek na
prihodke OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA
PREDLOGA
1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.
Naslov predloga/pobude
Predlog
uredbe o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)
1.2.
Zadevna področja v okviru ABM/ABB[17]
Trenutno
razdelek 3a, naslov 18 – Notranje zadeve Prihodnji
večletni finančni okvir: razdelek 3 (Varnost in državljanstvo) Vrsta predloga/pobude þ Predlog/pobuda se nanaša
na nov ukrep (financiranje področja notranjih zadev za obdobje
2014–2020). ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega
ukrepa[18]. ¨ Predlog/pobuda je
namenjen(-a) podaljšanju obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.
1.3.
Cilji
1.3.1.
Večletni strateški cilji Komisije, ki jih obravnava
predlog/pobuda
Evropski svet
je v svojih sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 izjavil, da bo
„[n]adaljnji razvoj evropskega sistema nadzorovanja meja […] prednostna naloga,
tako da bo lahko začel delovati do leta 2013 in organom držav
članic, ki nadzorujejo meje, omogočil, da si izmenjujejo operativne
informacije in izboljšajo sodelovanje“. Kot je
navedeno v delovnem programu Komisije za leto 2011[19], je
„[n]amen sistema EUROSUR […] okrepiti nadzor zunanje schengenske meje, zlasti
južne morske in vzhodne kopenske meje. Sistem EUROSUR bo vzpostavil mehanizem,
s katerim bodo organi držav članic, ki izvajajo dejavnosti varovanja meja
(mejna straža, obalna straža, policija, carina, mornarica), lahko izmenjevali
operativne informacije ter sodelovali med seboj in z agencijo Frontex, da bi
zmanjšali izgubo življenj na morju in število priseljencev brez urejenega
statusa, ki neopaženo vstopijo v EU, pa tudi da bi povečali notranjo
varnost s preprečevanjem čezmejnega kriminala, kot so terorizem,
trgovina z ljudmi, tihotapljenje orožja in drog itd.“ Države
članice EU, agencija EU za nadzor meja Frontex in Evropska komisija že od
leta 2008 tesno sodelujejo, da bi opredelile in razvile okvir sistema
EUROSUR. Sestavni deli sistema EUROSUR se že od leta 2011 pilotno preskušajo
in postopno uvajajo z uporabo sredstev, zagotovljenih iz proračuna
agencije Frontex. Vzporedno s tem države članice že od leta 2008
uporabljajo Sklad za zunanje meje za vzpostavitev nacionalnih sestavnih delov
sistema EUROSUR, kot so nacionalni koordinacijski centri in nacionalni sistemi
nadzorovanja meja. Zato so
trenutno vključene naslednje dejavnosti ABB: 18.02 –
Solidarnost, zunanje meje, vračanje, vizumska politika in prosto gibanje
oseb – Cilj 1: omogočanje osebam, da prečkajo notranje meje brez
mejnih kontrol, spodbujanje varnih meja in preprečevanje nezakonitih
migracij z nadaljnjim razvojem integriranega sistema upravljanja meja in
visokih standardov mejnih kontrol, vključno z vzpostavitvijo sistema
SIS II in finančno podporo s strani Sklada za zunanje meje. Vzporedni
razvoj in izvajanje sistema EUROSUR znatno skrajšuje čas, potreben za
njegovo uvedbo, poleg tega pa omogoča preskušanje in prilagajanje
različnih sestavnih delov sistema EUROSUR pred njegovim začetkom
delovanja konec leta 2013. Dela, ki so
potekala v zvezi z razvojem, preskušanjem in postopno uvedbo sistema EUROSUR,
temeljijo na načrtu, ki je bil predstavljen v sporočilu Komisije iz
leta 2008.[20]
Ta načrt je bil potrjen v sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve
iz junija 2008 in februarja 2010 ter v stockholmskem programu in
akcijskem načrtu izvajanja stockholmskega programa.
1.3.2.
Posebni cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB
Sistem EUROSUR
ima dva posebna cilja, in sicer znatno povečati zavedanje o razmerah
in zmožnost odzivanja organov držav članic za nadzor meja in
agencije Frontex, tako da se v najboljšem primeru kakršna koli nova potovalna
smer ali metoda nezakonitih migracij in čezmejnih kaznivih dejanj ugotovi
in prepreči takoj po vzpostavitvi.
1.3.3.
Pričakovani rezultati in učinki
Navedite, kako naj bi
predlog/pobuda učinkoval(-a) na upravičence/ciljne skupine. 1. Zavedanje
o razmerah pomeni, koliko so organi zmožni odkrivati čezmejna gibanja
in najti utemeljene razloge za nadzorne ukrepe. To je mogoče doseči z
izpolnitvijo naslednjih operativnih ciljev na nacionalni in evropski ravni: a. izboljšano medagencijsko sodelovanje z
usklajevanjem struktur in povezovanjem sistemov na področju kazenskega
pregona; b. uporaba združevanja podatkov skupaj s
sodobnimi tehnološkimi zmožnostmi za odkrivanje in sledenje čezmejnim
gibanjem, zlasti (majhnim) plovilom; c. čezsektorska izmenjava informacij z
drugimi akterji na področju pomorstva, na primer na področju prometa,
carine, nadzora ribištva in obrambe; d. izboljšana izmenjava informacij s sosednjimi tretjimi
državami. 2. Zmožnost
odzivanja pomeni čas, potreben za dosego nadzora kakršnega koli
čezmejnega gibanja, ter čas in sredstvo za ustrezen odziv na
nenavadne okoliščine. Zato je treba na nacionalni in evropski ravni
izpolniti naslednje operativne cilje: a. sprotna in po potrebi varna izmenjava
podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov, kar omogoča prehod na
bolj obveščevalno usmerjen pristop, ki temelji na analizi tveganja; b. učinkovito upravljanje osebja in
sredstev, vključno s senzorji in patruljami; c. merjenje učinka, tj. ocenjevanje učinka dejavnosti
nadzorovanja meja, kar zagotavlja novo izhodišče za oceno tveganja in
preureditev prednostnih nalog. Preglednica v zvezi s težavami, cilji in
ukrepi Posebni cilji || Načrtovani ukrepi 1a – usklajevanje struktur in povezovanje sistemov na nacionalni ravni 2a – učinkovito upravljanje osebja in sredstev 2c – merjenje učinka || vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega centra in situacijskega centra agencije Frontex 2a – sprotna izmenjava podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov || vzpostavitev omrežja EUROSUR ter povezovanje nacionalnih koordinacijskih centrov in agencije Frontex oblikovanje skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo 1d – izboljšana izmenjava informacij s sosednjimi tretjimi državami || povezovanje sistema EUROSUR z regionalnimi omrežji, vzpostavljenimi med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami 1b – uporaba združevanja podatkov skupaj s tehnološkimi zmožnostmi za odkrivanje in sledenje čezmejnim gibanjem 1c – čezsektorska izmenjava informacij z drugimi akterji na področju pomorstva || vzpostavitev storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja na ravni EU
1.3.4.
Kazalniki rezultatov in učinkov
Navedite, s katerimi
kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude. Agencija Frontex zagotovi, da so uvedene
metode za spremljanje delovanja sistema EUROSUR glede na glavne cilje politike,
pri čemer upošteva naslednje kazalnike:[21] Kazalniki učinkov[22] Zmanjšano število nezakonitih migrantov,
ki neopaženo vstopajo v schengensko območje; zmanjšano število smrtnih žrtev med
migranti na morju; zmanjšano število čezmejnih
kaznivih dejanj, zlasti tihotapljenja prepovedanih drog čez zunanje meje. Kazalniki rezultatov in
realizacij[23] Povečano zavedanje o razmerah na
zunanjih mejah in območju pred mejo; izboljšano medagencijsko sodelovanje na
nacionalni ravni; izboljšano sodelovanje med državami
članicami in z agencijo Frontex; povečano sodelovanje s sosednjimi
tretjimi državami; povečana tehnična in
operativna zmožnost odkrivanja in sledenja majhnim čolnom; povečana sprotna izmenjava
nezaupnih in zaupnih informacij; povečana zmožnost odzivanja na
opozorila, incidente in druge dogodke na zunanjih mejah.
1.4.
Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.
Zahteve, ki jih je treba kratkoročno ali
dolgoročno izpolniti
EU se bo v
obdobju 2012–2020 na področju nadzorovanja meja še naprej
soočala s številnimi splošnimi in posebnimi težavami, ki jih obravnava
sistem EUROSUR.[24] EU se
sooča z znatnim številom nezakonitih migracij na svojih zunanjih mejah,
pri čemer se pričakuje, da se bo to v prihodnjih letih nadaljevalo.
Zaradi uporabe majhnih čolnov, nesposobnih za plovbo, se je število
utopitev migrantov v Sredozemskem morju zelo povečalo, kar predstavlja
velik izziv za organe kazenskega pregona, saj je take majhne čolne izjemno
težko odkriti in jim slediti na odprtem morju. Kriminalne mreže, ki so
vključene v tihotapljenje migrantov, pogosto uporabljajo iste potovalne
smeri in metode za čezmejna kazniva dejanja, kot je trgovina z ljudmi in
prepovedanimi drogami. Izboljšano medagencijsko sodelovanje med organi za
nadzor meja in policijskimi organi bi moralo znatno prispevati k boju proti
takim hudim kaznivim dejanjem na zunanjih mejah. Kriminalne
mreže so pri spreminjanju svojih potovalnih smeri in metod za nezakonite
migracije in čezmejna kazniva dejanja pogosto hitrejše in bolj
prilagodljive kot organi držav članic pri odzivanju na spremenjene
razmere. Eden od razlogov za ta zapozneli odziv je, da je v nekaterih državah
članicah v nadzorovanje morskih meja neposredno vključenih do šest
različnih organov, pri čemer ni jasnih pravil in postopkov dela v
zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij med njimi. Vendar usklajevanje ni
pomanjkljivo le znotraj nekaterih držav članic, temveč tudi med
njimi, saj ni primernih postopkov, omrežij ali komunikacijskih kanalov za
izmenjavo informacij. Migracijski pritisk predstavlja znatne izzive tudi za
tretje države, ki se nahajajo na južnih obalah Sredozemskega morja. Zato je
treba tesneje sodelovati z državami izvora in državami vkrcanja nezakonitih
migrantov.
1.4.2.
Dodana vrednost vključenosti EU
Sistem EUROSUR
temelji na decentraliziranem pristopu v skladu z načelom subsidiarnosti[25], pri
čemer nacionalni koordinacijski centri za nadzorovanje meja tvorijo temelj
sodelovanja v okviru sistema EUROSUR. Sistem EUROSUR s povezovanjem
obstoječih nacionalnih in evropskih sistemov ter razvijanjem novih
zmožnosti omogoča organom držav članic za nadzor meja in agenciji
Frontex, da komunicirajo in izmenjujejo informacije za boljše zavedanje o
razmerah na zunanjih mejah, s čimer zagotavlja resnično dodano
vrednost nadzorovanja meja. Boljša
izmenjava informacij bo prispevala k natančnejšemu prepoznavanju
tarč, kot so čolni, ki se uporabljajo za nezakonite migracije in
čezmejna kazniva dejanja, ter tako omogočila bolj usmerjeno,
pravočasno in stroškovno učinkovito uporabo razpoložljive opreme za
prestrezanje. To je cilj, ki ga države članice same ne morejo zadovoljivo
doseči, zato se lahko bolje doseže na ravni Unije.
1.4.3.
Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Pobuda v zvezi
s sistemom EUROSUR temelji na izkušnjah iz preteklosti, kot so izkušnje v
okviru evropske mreže patrulj, ki jo usklajuje agencija Frontex. Poleg tega je
cilj čim bolje uporabiti obstoječe nacionalne infrastrukture za
nadzor meja, delujoče mednarodne in evropske sisteme ter najnovejše
tehnološke dosežke (npr. uporaba satelitov). Sistem EUROSUR izkorišča
številne raziskovalne projekte, ki se izvajajo na podlagi sedmega okvirnega
programa za raziskave in razvoj[26],
zlasti kar zadeva uporabo sodobne tehnologije.
1.4.4.
Skladnost in možno dopolnjevanje z drugimi
ustreznimi instrumenti
Cilj sistema
EUROSUR je s čim boljšo uporabo obstoječih sistemov, zmožnosti in
programov financiranja, ki so na voljo na ravni Unije, zagotoviti čim
večjo skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi instrumenti.
1.5.
Trajanje ukrepa in finančni učinek
þ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda –
¨ Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL –
þ Finančni učinek od leta 2014 do 2020 ¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda –
Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve
med letoma LLLL in LLLL, –
ki mu sledi polno delovanje.
1.6.
Načrtovani načini upravljanja[27]
þ Neposredno centralizirano upravljanje s strani Komisije þ Posredno centralizirano upravljanje s prenosom izvedbenih nalog na: –
¨ izvajalske agencije –
þ organe, ki so jih ustanovile Skupnosti[28] –
¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve –
¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem
temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe þ Deljeno upravljanje
z državami članicami ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite) Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Različne
sestavne dele sistema EUROSUR bodo večinoma upravljale agencija Frontex in
države članice (deljeno upravljanje) na podlagi načrta za
vzpostavitev sistema EUROSUR iz leta 2008 (COM(2008) 68 konč.).
Kar zadeva vzpostavitev nacionalnih koordinacijskih centrov, bosta podporo
državam članicam nudila Sklad za zunanje meje v obdobju 2012–2013 in
instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v
okviru načrtovanega Sklada za notranjo varnost v obdobju 2014–2020.
Po drugi strani bo agencija Frontex uporabila lasten proračun za
vzpostavitev omrežja EUROSUR in drugih vzporednih sestavnih delov sistema
EUROSUR, kot je skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo,
po potrebi pa bo to dopolnjeno s podporo v okviru Sklada za notranjo varnost
(neposredno ali posredno centralizirano finančno upravljanje). Financiranje,
ki je zagotovljeno s sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj, bo
podprlo vzpostavitev predvidene storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja
v obdobju 2012–2013. Ukrepi v
sosednjih tretjih državah bodo v obdobju 2012–2013 podprti s tematskim
programom o azilu in migracijah kot delom instrumenta za financiranje
razvojnega sodelovanja.
2.
UPRAVLJALNI UKREPI
2.1.
Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje. Agencija Frontex dve leti po tem, ko
začne sistem EUROSUR delovati v celoti, in nato vsako leto predloži
Komisiji poročilo o tehničnem in operativnem delovanju sistema
EUROSUR, pri čemer upošteva navedene kazalnike.[29] Poleg
tega Komisija tri leta po začetku delovanja vseh operacij sistema EUROSUR
in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno sistema EUROSUR, vključno
s pregledom rezultatov glede na zastavljene cilje in oceno nadaljnje
veljavnosti temeljnih načel. Prva ocena se pričakuje v
letu 2016, če bo sistem EUROSUR začel delovati z
letom 2013. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti
poročila o oceni, h katerim bi po potrebi priložila ustrezne predloge o
spremembi uredbe o uvedbi sistema EUROSUR.
2.2.
Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1.
Ugotovljena tveganja
– Ocene stroškov iz priložene ocene učinka so bile določene na
podlagi podatkov, ki so jih zagotovili države članice, agencije EU in
zasebni sektor ter jih je preveril zunanji pogodbenik, ki je bil najet za
izvedbo tehnične študije za oceno finančnega učinka sistema
EUROSUR (GHK). Te pomenijo najboljšo oceno stroškov izvajanja obravnavanih
možnosti politike na podlagi njihovega opisa v načrtu o vzpostavitvi
sistema EUROSUR iz leta 2008 in poznejši tehnični dokumentaciji. Za
prilagoditve obsega, organizacijskih in ureditvenih struktur, tehničnih
zahtev, vrste storitev, ki se zagotavljajo, ter postopnega izvajanja
načrta o vzpostavitvi sistema EUROSUR se pričakuje, da bi prispevale
k spremembam stroškov zagotavljanja navedenih storitev. – Različni sestavni deli in koraki, opredeljeni v načrtu o
vzpostavitvi sistema EUROSUR iz leta 2008 (COM(2008) 68 konč.),
se istočasno razvijajo, preskušajo in izvajajo. Razlog za ta pristop je,
ker je običajno razvijanje sistema, pri katerem en korak temelji na
rezultatih prejšnjega in pri katerem izvajanje sistema sledi njegovemu razvoju,
preveč zamudno. Pri združevanju rezultatov različnih korakov v enoten
skupni okvir je treba biti previden. To usklajenost je mogoče najbolje
doseči z zakonodajo, ki bi jasno opredelila različno vsebino
sestavnih delov ter vloge in odgovornosti različnih akterjev.
2.2.2.
Načrtovani načini nadzora
Uporabljali se bodo sistemi upravljanja in nadzora, vzpostavljeni
v okviru različnih finančnih programov (npr. Sklad za notranjo
varnost). Poleg tega je predvidena uporaba notranjega (npr. skupno raziskovalno
središče) in zunanjega strokovnega znanja in izkušenj (npr. zunanji
pogodbeniki) za zagotovitev pravilnega in neoviranega izvajanja različnih
sestavnih delov sistema EUROSUR.
2.3.
Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti
Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Ukrepi proti goljufijam, vzpostavljeni na nacionalni
in evropski ravni, se uporabljajo v celoti.
3.
OCENA FINANČNEGA UČINKA PREDLOGA/POBUDE
3.1.
Zadevni razdelki večletnega finančnega
okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice[30] Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka || Dif.([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 3a || 18 02 03 02 – agencija Frontex || Dif. || NE || NE || NE || NE 3a || 18 02 06 – Sklad za zunanje meje || Dif. || NE || NE || DA || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka || Dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 3 || 18 02 cc – Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi || Dif. || NE || NE || DA || NE 3 || 18 02 05 02 – agencija Frontex || Dif. || NE || NE || NE || NE
3.2.
Ocenjeni učinek na odhodke za
obdobje 2014–2020[34]
3.2.1.
Povzetek ocenjenega učinka na odhodke
V milijonih EUR (na tri decimalna mesta
natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka 3 || Varnost in državljanstvo GD: HOME || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Naslednja leta || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || Sklad za notranjo varnost[35] || Obveznosti || (1) || 14,107 || 16,111 || 16,111 || 16,411 || 16,411 || 16,411 || 16,411 || || 111,973 Plačila || (2) || 1,915 || 3,997 || 7,720 || 12,130 || 15,751 || 16,266 || 16,347 || 37,848 || 1111,973 18 02 03 02[36] || Obveznosti || (1a) || 20,601 || 19,997 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || || 132,048 Plačila || (2a) || 10,301 || 20,299 || 19,144 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 18,290 || 9,145 || 132,048 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov[37] || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0 Odobritve za GD HOME SKUPAJ || Obveznosti || =1+1a +1b+1c || 34,708 || 36,108 || 34,401 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || || 244,021 Plačila || || 12,215 || 24,296 || 26,864 || 30,420 || 34,041 || 34,556 || 34,637 || 46,993 || 244,021 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (4) || 34,708 || 36,108 || 34,401 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || || 244,021 Plačila || (5) || 12,215 || 24,296 || 26,864 || 30,420 || 34,041 || 34,556 || 34,637 || 46,993 || 244,021 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov, SKUPAJ || (6) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0 Odobritve za RAZDELEK 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || Obveznosti || =4+ 6 || 34,708 || 36,108 || 34,401 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || 34,701 || || 244,021 Plačila || =5+ 6 || 12,215 || 24,296 || 26,864 || 30,420 || 34,041 || 34,556 || 34,637 || 46,993 || 244,021 Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Naslednja leta || SKUPAJ GD: HOME || Človeški viri || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || || 1,778 Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || || 0 GD HOME SKUPAJ || Odobritve || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || || 1,778 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (Obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || || 1,778 V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || 34,962 || 36,362 || 34,655 || 34,955 || 34,955 || 34,955 || 34,955 || || 245,799 Plačila || 12,469 || 24,550 || 27,118 || 30,674 || 34,295 || 34,810 || 34,891 || 46,993 || 245,799
3.2.2.
Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje
–
¨ Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za poslovanje. –
þ Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || TOTAL || OUTPUTS || Vrsta realizacije[38] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Skupno število realizacij || Skupni stroški || POSEBNI CILJI št. 1a, 2a in 2c[39] || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija[40] || center || 2,179 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 7,470 || 24 || 52,29 || – realizacija[41] || center || 75,765 || 1 || 11,316 || 1 || 12,164 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 10,457 || 1 || 75,765 || Vmesni seštevek za posebne cilje št. 1a, 2a in 2c || 25 || 18,786 || 25 || 19,634 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 17,927 || 25 || 128,055 || POSEBNI CILJ št. 2a[42] || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija[43] || omrežje || 33,071 || 1 || 5,969 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 4,517 || 1 || 33,071 || – realizacija[44] || slika || 23,212 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 3,316 || 1 || 23,212 || Vmesni seštevek za posebni cilj št. 2a || 2 || 9,285 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 7,833 || 2 || 56,283 || POSEBNI CILJ št. 1d[45] || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija[46] || omrežja || 537,75 || 4 || 951 || 4 || 0 || 4 || 0 || 4 || 300 || 4 || 300 || 4 || 300 || 4 || 300 || 4 || 2,151 || Vmesni seštevek za posebni cilj št. 1d || 4 || 0,951 || 4 || 0 || 4 || 0 || 4 || 0,300 || 4 || 0,300 || 4 || 0,300 || 4 || 0,300 || 4 || 2,151 POSEBNA CILJA št. 1b in 1c[47] || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija[48] || storitev || || 1 || 5,686 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 57,532 Vmesni seštevek za posebne cilje št. 1b in 1c || 1 || 5,686 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 8,641 || 1 || 57,532 SKUPNI STROŠKI || 32 || 37,198 || 32 || 38,688 || 32 || 36,891 || 32 || 37,191 || 32 || 37,191 || 32 || 37,191 || 32 || 37,191 || 32 || 244,021 ||
3.2.3.
Ocenjeni učinek na odobritve za upravne zadeve
3.2.3.1.
Povzetek
–
¨ Predlog/pobuda ne zahteva uporabe odobritev za upravne zadeve. –
þ Predlog/pobuda zahteva uporabo odobritev za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: V milijonih EUR (na
tri decimalna mesta natančno) || Leto 2014[49] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 1,778 Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Vmesni seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 1,778 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[50] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Vmesni seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 SKUPAJ || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 0,254 || 1,778
3.2.3.2.
Ocenjene potrebe po človeških virih
–
¨ Predlog/pobuda ne zahteva uporabe človeških virov. –
þ Predlog/pobuda zahteva uporabo človeških virov, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju:[51] Ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) 18 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polne zaposlitve: FTE)[52] XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || || XX 01 04 yy [53] || – na sedežu[54] || || || || || || || – v delegacijah || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || SKUPAJ || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD || 2 AD XX je zadevno
področje politike ali proračunski naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog, ki jih je
treba opraviti: Uradniki in začasno osebje || Spremljanje in podpora vsakdanjega upravljanja sistema EUROSUR. Zunanje osebje ||
3.2.4.
Skladnost z veljavnim in naslednjim večletnim
finančnim okvirom
–
þ Predlog/pobuda je skladen(-na) z veljavnim in naslednjim
večletnim finančnim okvirom. –
¨ Predlog/pobuda bo pomenil(-a) spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[55]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5.
Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–
þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno
v nadaljevanju: Odobritve v milijonih EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||
Ocenjeni učinek na prihodke –
þ Predlog/pobuda nima finančnega učinka na prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančni učinek na: ¨ lastna sredstva, ¨ različne prihodke. V milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[56] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne prihodke, na
katere bo vplival(-a) predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice
odhodkov. Navedite metodo
izračuna učinka na prihodke. [1] UL L 349,
25.11.2004, str. 1. [2] COM(2008) 68
konč. z dne 13. februarja 2008 (načrt za vzpostavitev
sistema EUROSUR). Za napredek v obdobju 2008–2010 glej SEC(2009) 1265
konč. z dne 24. septembra 2009 in SEC(2011) 145 konč.
z dne 28. januarja 2011. [3] Glej tudi
člen 77(1)(c) PDEU. [4] Glej
člen 11c Uredbe (ES) št. 2007/2004, ki je bil vstavljen z
Uredbo (EU) št. 1168/2011. [5] COM(2010) 385
konč. z dne 20. julija 2010. [6] UL L 349,
25.11.2004, str. 1. [7] UL L 281,
23.11.1995, str. 31. [8] UL L 8,
12.1.2001, str. 1. [9] UL L 350,
30.12.2008, str. 60. [10] UL L 131,
1.6.2000, str. 43. [11] UL L 64,
7.3.2002, str. 20. [12] UL L 176,
10.7.1999, str. 36. [13] UL L 53,
27.2.2008, str. 52. [14] UL L 160,
18.6.2011, str. 19. [15] UL L 111,
4.5.2010, str. 20. [16] UL L 317,
3.12.2001, str. 1. [17] ABM: upravljanje
proračuna na podlagi dejavnosti – ABB: oblikovanje proračuna na
podlagi dejavnosti. [18] Pilotni in
pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [19] COM(2010) 623
konč. z dne 27. oktobra 2010, ZVEZEK II, 43, 14. [20] COM(2008) 68
konč. z dne 13. februarja 2008 (načrt za vzpostavitev
sistema EUROSUR). [21] Glej
poglavje 8 priložene ocene učinka. [22] V primerjavi
s podatki za leto 2011, kot so navedeni v poročilih agencije Frontex
o analizi tveganja in ustreznih poročilih Europola. Ti kazalniki so
odvisni tudi od dejavnikov zunaj sistema EUROSUR, kot so spremembe
političnega in gospodarskega stanja v sosednjih tretjih državah. [23] V
primerjavi s trenutnim stanjem, kot je opisano v priloženi oceni učinka k
predlogu uredbe o sistemu EUROSUR. [24] Glej
poglavji 3.2 in 3.3 priložene ocene učinka. [25] Glej
poglavje 3.5 priložene ocene učinka. [26] Glej
seznam projektov v Prilogi 1.5. [27] Podrobnosti
o načinih upravljanja in sklicevanjih na finančno uredbo so na voljo
na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [28] Kot je navedeno
v členu 185 finančne uredbe. [29] Glej
poglavje 8 priložene ocene učinka. [30] Te
proračunske vrstice se uporabljajo za postopen razvoj in preskušanje
različnih sestavnih delov sistema EUROSUR do leta 2013. Ob
upoštevanju, da bi morala predlagana uredba o uvedbi sistema EUROSUR
začeti veljati konec leta 2013, je ocena finančnih posledic
zakonodajnega predloga omejena na obdobje 2014–2020. Pregled stroškov
razvoja sistema EUROSUR v obdobju 2008–2010 in ocenjenih stroškov sistema
EUROSUR v obdobju 2011–2020 je na voljo v priloženi oceni učinka. [31] Dif. =
diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva. [32] EFTA: Evropsko
združenje za prosto trgovino. [33] Države
kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega
Balkana. [34] Pregled
skupnih ocenjenih stroškov za obdobje 2011–2020 je na voljo v priloženi
oceni učinka. [35] Ta
proračunska vrstica zajema naslednje stroške: 1) sofinanciranje EU v
višini 75 % operativnih stroškov za nacionalne koordinacijske centre v
24 državah članicah, ki imajo kopenske in morske zunanje meje,
če so države članice te stroške upoštevale v okviru proračuna
Unije; 2) stroške storitve za enotno uporabo orodij nadzorovanja, ki bi jih
bilo prav tako treba sofinancirati iz ustreznih evropskih vesoljskih programov,
vključno z delujočim programom za globalno spremljanje okolja in
varnosti, v okviru razpoložljivih sredstev za obdobje 2014–2020; 3)
stroške povezovanja sistema EUROSUR z regionalnimi omrežji,
vzpostavljenimi med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami; 4)
kakršne koli druge stroške, potrebne za izvajanje sistema EUROSUR. [36] Za
operativne stroške situacijskega centra agencije Frontex, omrežja, ki povezuje
nacionalne koordinacijske centre in agencijo Frontex, in skupne slike
informacij o razmerah na območju pred mejo. Predvideno je, da bo letno 5
do 10 milijonov EUR teh ocenjenih stroškov kritih iz proračuna
agencije Frontex, 10 do 15 milijonov EUR pa iz Sklada za notranjo
varnost. Točni zneski, ki naj bi jih financirala agencija Frontex, bodo
opredeljeni v letnem proračunskem postopku. [37] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [38] Realizacije
se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število
financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.). [39] Glej
oddelek 1.4.2: 1a – usklajevanje struktur in povezovanje sistemov na
nacionalni ravni; 2a – učinkovito upravljanje osebja in sredstev; 2c –
merjenje učinkov. [40] Sofinanciranje
EU v višini 75 % operativnih stroškov za nacionalne koordinacijske centre
v 24 državah članicah, ki imajo kopenske in morske zunanje meje. [41] Operativni
stroški za situacijski center agencije Frontex. [42] 2a –
sprotna izmenjava podatkov, informacij in obveščevalnih podatkov. [43] Operativni
stroški za omrežje, ki povezuje nacionalne koordinacijske centre in agencijo
Frontex. [44] Operativni
stroški za skupno sliko informacij o razmerah na območju pred mejo. [45] 1d –
izboljšana izmenjava informacij s sosednjimi tretjimi državami. [46] Povezovanje
sistema EUROSUR z regionalnimi omrežji, vzpostavljenimi med državami
članicami in sosednjimi tretjimi državami. [47] 1b –
uporaba združevanja podatkov skupaj s tehnološkimi zmogljivostmi za odkrivanje
in sledenje čezmejnim gibanjem; 1c – čezsektorska izmenjava
informacij z drugimi akterji na področju pomorstva. [48] Operativni
stroški za storitev za enotno uporabo orodij nadzorovanja na ravni EU. [49] Leto N je
leto začetka izvajanja predloga/pobude. [50] Tehnična
in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali
ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. [51] Delovni
mesti kategorije AD iz preglednice sta vključeni v predlog uredbe o
ustanovitvi Sklada za notranjo varnost. [52] PU =
pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v
delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [53] V okviru
zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [54] V bistvu
za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in
Evropski sklad za ribištvo (ESR). [55] Glej
točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [56] Glede na
tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve, prelevmane za sladkor) morajo
biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja.