Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi /* COM/2011/0822 konč. - 2011/0387 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo
(EIT) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) 294/2008 z namenom prispevati k
trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske
zmogljivosti EU in njenih držav članic s pomočjo popolnega
povezovanja v okviru trikotnika znanja. V skladu z določbami Uredbe in na
podlagi osnutka predloga EIT bo Komisija pred koncem 2011 sprejela predlog, da
Evropski parlament in Svet sprejmeta strateški inovacijski program EIT, ki bo
opredelil dolgoročna prednostna področja za EIT, vključno s
pregledom načrtovanih dejavnosti na področju visokošolskega
izobraževanja, raziskav in inovacij, za obdobje sedmih let. EIT je svoj osnutek prvega strateškega
inovacijskega programa predložil Komisiji pred 30. junijem 2011. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN REZULTATI OCEN UČINKA Pri pripravi predloga so bili upoštevani
odgovori, prejeti na podlagi odprtega javnega posvetovanja o EIT, in rezultati
odprtega javnega posvetovanja o skupnem strateškem okviru za financiranje
raziskav in inovacij. Svoje mnenje so izrazile države članice in številne
zainteresirane strani iz industrije, akademskega sveta in civilne družbe.
Rezultati so pokazali močno podporo poslanstvu EIT, da spodbuja več
in boljše sodelovanje med visokošolskim, podjetniškim, raziskovalnim in
inovacijskim svetom. Glede na odgovore vprašanih bi moral EIT imeti vidno vlogo
v prihodnjem programu EU za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ in si
prizadevati za tesnejšo povezanost z drugimi evropskimi in nacionalnimi
prizadevanji. Večina vprašanih je hvalila način, kako EIT zagotavlja
sodelovanje podjetij pri svojem delu in je pozvala inštitut, da okrepi svoje
dejavnosti ozaveščanja in povezovanja. Poleg tega so vprašani menili, da
je sodelovanje podjetij zelo pomembno za prihodnji uspeh EIT. Prilagodljivost,
razumljivost pravil in jasna donosnost vlaganj so zato bistvenega pomena za
pritegnitev zasebnega sektorja k sodelovanju. Predlog se prav tako opira na zunanje
poročilo o oceni, v katerem se koncept povezovanja v okviru trikotnika
znanja in teme, okrog katerih je EIT zgrajen, obravnavajo kot zelo pomembni.
Model, ki ga je razvil EIT in temelji na dolgoročnih zelo povezanih mrežah
kolokacijskih centrov, uživa veliko podporo. Vprašani so bili prav tako
prepričani in dosledni v svojem stališču, da je pomen skupnosti
znanja in inovacij (SZI) v tem, da spodbujajo ustvarjanje dodatne vrednosti iz
dejavnosti, ki jih posamezne članice že izvajajo na bolj razdrobljeni
osnovi. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Predlog temelji na členu 173(3) Pogodbe o
delovanju Evropske unije (PDEU). Nadgrajuje določbe, opredeljene v Uredbi
o EIT, in dopolnjuje predloge, vključene v okviru svežnja Obzorje 2020. 4. POSLEDICE ZA PRORAČUN Ocena finančnih posledic zakonodajnega
predloga, ki je priložena predlogu o spremembi Uredbe o ustanovitvi EIT,
opredeljuje posledice za proračun, človeške in upravne vire. 2011/0387 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o strateškem inovacijskem programu Evropskega
inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni
Evropi (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije (PDEU) in zlasti člena 173(3) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega
inštituta za inovacije in tehnologijo[1], ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim
parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[2],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Uredba (ES) št. 294/2008 določa, da Komisija
predloži predlog prvega strateškega inovacijskega programa (v nadaljnjem
besedilu: SIP) na podlagi osnutka, ki ga pripravi Evropski inštitut za
inovacije in tehnologijo. (2)
V SIP je treba določiti dolgoročna
prednostna področja za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
in vključiti oceno njegovega gospodarskega učinka in sposobnosti
ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP je treba upoštevati
rezultate spremljanja in vrednotenja EIT. (3)
Prvi SIP mora vključevati podrobne
specifikacije in pogoje v zvezi z delovanjem EIT, načine sodelovanja med
upravnim odborom in skupnostmi znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu: SZI)
in načine financiranja SZI – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 Sprejme se strateški inovacijski program
Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, kakor je določen v
Prilogi. Člen 2 Ta sklep
začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA
STRATEŠKI INOVACIJSKI PROGRAM EIT
1.
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo:
inovacijski akter na ravni EU:
Strateški
inovacijski program (SIP) opredeljuje prednostne naloge za Evropski inštitut za
inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2014–2020 in načine njegovega
delovanja. Zato je ključno orodje evropskih oblikovalcev politike za
strateško usmerjanje EIT, ki inštitutu pušča znatno mero samostojnosti pri
opredeljevanju načinov in sredstev za doseganje zastavljenih ciljev. SIP je rezultat
poglobljenega procesa, ki si je prizadeval upoštevati dosedanje izkušnje EIT in
v polni meri odraziti dejansko stanje na področju evropskih inovacij.
Temelji na osnutku prvega SIP upravnega odbora EIT, ki je bil predložen
Evropski komisiji 15. junija 2011, v skladu z zahtevami iz Uredbe o
EIT. Opira se tudi na rezultate neodvisne ocene začetnega obdobja EIT in
na posvetovanja, namenjena vsem, ki že zdaj sodelujejo ali bi želeli sodelovati
v dejavnostih EIT, vključno s podjetji, visokošolskimi ustanovami in raziskovalnimi
organizacijami ter nacionalnimi in regionalnimi organi.
1.1.
EIT: reševanje družbenih izzivov s pomočjo
inovacij v trikotniku znanja
V hitro spreminjajočem se svetu temelji
pot Evrope v prihodnost na rasti, ki je pametna, trajnostna in
vključujoča. Da bi ta cilj dosegli in ohranili konkurenčnost v
globalnem gospodarstvu znanja, sta „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo
raziskave, izobraževanje in inovacije, in medsebojno delovanje med temi tremi
stranicami trikotnika bila priznana kot ključni gonilni sili. Evropska
unija je ukrepala v skladu s tem in je v svoji strategiji Evropa 2020 ta
področja opredelila kot prednostne naloge politike. Te prednostne naloge
se zlasti izvajajo prek vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Mladi in
mobilnost“, ki tvorita splošni politični okvir za ukrepanje EU na teh
področjih. Dopolnjujeta ju vodilni pobudi „Celostna industrijska politika
za dobo globalizacije“ in „Evropa, gospodarna z viri“. Evropski inštitut za
inovacije in tehnologijo bo v polni meri prispeval k doseganju ciljev teh
vodilnih pobud. Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja
in inovacij v središče pozornosti so neposredni. Ob naraščajoči
svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo
prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih
prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene
sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene. Čeprav obstajajo po
vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju
slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij.
Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene
iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu. Zato je v naših inovacijskih sistemih in
paradigmah potrebna resnična sprememba. Čeprav odličnost v
izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno
prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje
strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega
mora Evropa sprejeti pravo podjetniško kulturo, ki je bistvenega pomena za
zajemanje vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in
dejansko tržno uporabo inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah.
Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj
morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko
spodbujali inovacije. EIT je bil ustanovljen prav s tem ciljem –
prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo
inovacijske zmogljivosti Unije in njenih držav članic. Inštitut bo s
popolnim povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij v trikotniku
znanja prispeval k reševanju družbenih izzivov v okviru programa Obzorje 2020
in zagotovil sistemsko spremembo v načinu sodelovanja evropskih
inovacijskih akterjev. EIT za dosego tega cilja združuje strateško
usmeritev na ravni EIT s pristopom od spodaj navzgor prek svojih skupnosti
znanja in inovacij (SZI). SZI so močno povezana partnerstva, ki
dolgoročno združujejo odlične univerze, raziskovalne centre, mala in
velika podjetja ter druge inovacijske akterje okrog specifičnih družbenih
izzivov. Vsaka SZI je organizirana okoli manjšega števila med seboj povezanih
kolokacijskih centrov, v katerih partnerji tesno sodelujejo vsak dan in z največjo
stopnjo skupnih strateških ciljev. Kolokacijski centri nadgrajujejo
obstoječe centre odličnosti, jih razvijajo v lokalne inovacijske
ekosisteme in povezujejo v širšo mrežo inovacijskih stičišč po vsej
Evropi. Posamezne SZI v okviru EIT imajo visoko stopnjo samostojnosti pri
opredeljevanju svoje notranje organizacije, sestave, programa in načinov
dela, kar jim omogoča, da same izberejo najbolj ustrezen pristop za
doseganje ciljev. EIT na strateški ravni organizira postopek izbire SZI, jih usklajuje
s prilagodljivim okvirom in razširja najboljše modele upravljanja in
financiranja SZI. EIT prek SZI pomaga ustvarjati okolja, v
katerih je večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale in ustvarjale
preboje v načinih sodelovanja med visokošolskimi, raziskovalnimi in
poslovnimi področji. Ta pristop pomaga pri reševanju čedalje bolj
zapletenih družbenih izzivov, opredeljenih v programu Obzorje 2020, na celosten
način s povezovanjem odličnih ljudi iz različnih sektorjev,
ozadij in disciplin – ki se sicer ne bi nujno srečali – da skupaj najdejo
rešitve za izzive. Dosežki EIT je dokončal svojo začetno fazo,
katere namen je bil začeti dejavnosti EIT prek SZI in vzpostaviti funkcije
odločanja in izvrševanja EIT – upravni odbor in sedež. EIT je uspešno
dosegel tudi svoj glavni cilj, in sicer popolno povezavo celotne inovacijske
verige z združevanjem visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij in
podjetij v okviru prvih treh skupnosti znanja in inovacij, ustanovljenih v letu
2010 na področjih, ki sta jih Svet in Parlament opredelila kot bistvene za
prihodnji razvoj Evrope. Ta področja so trajnostna energija („SZI
InnoEnergy“), prilagajanje podnebnim spremembam in njihova ublažitev („SZI
Climate“) ter informacijska in komunikacijska družba prihodnosti („EIT ICT
Labs“). EIT se poleg tega zdaj konsolidira kot
inovacijska ustanova prek sedeža v Budimpešti. Prav tako je ustanovil fundacijo
EIT, pravno neodvisno organizacijo, namenjeno spodbujanju in podpiranju dela in
dejavnosti EIT ter povečevanju družbenega vpliva EIT. SZI na poti do povezanih partnerstev
svetovnega ranga Sedanje tri SZI so uspešno dosegle
kritično maso na svojih posameznih področjih, vključno z
uravnoteženim sodelovanjem različnih sestavnih delov trikotnika znanja.
Združena moč partnerjev v SZI tako v številu kot v pomenu, ki ga imajo na
svojih posameznih področjih, jim omogoča, da dosežejo raven
svetovnega ranga. Graf 1 –
kolokacija SZI SZI so pri
oblikovanju svojih strategij in struktur upravljanja uporabile različne
pristope, ki odražajo različna tematska področja. Ena SZI je bila
ustanovljena kot podjetje, drugi dve pa kot neprofitni združenji. Vse so
zgrajene okrog približno 30 osrednjih partnerjev in od pet do šest
kolokacijskih centrov, ki so običajno obdani z različnim številom
dodatnih pridruženih partnerjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji
(MSP). Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih
subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od
tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg
tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in
vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne
skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge
dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na
različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni. Dejavnosti SZI obsegajo celotno inovacijsko
verigo in med drugim vključujejo uvedbo magistrskih in doktorskih
študijskih programov z znakom EIT, ki združujejo odlično znanost z izobraževanjem
na področju podjetništva, storitvami ustanavljanja podjetij in projekti
mobilnosti. Z osredotočenjem začetnih dejavnosti SZI na nadarjenost
in ljudi so bili prvi rezultati doseženi na področju izobraževanja in
podjetništva, vključno z uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih
programov. Dve SZI sta združili sile in sodelujeta v skupnem programu
magistrskega študija v pametnih omrežjih. Dosežki SZI
v njihovem prvem letu (2010–2011) so obetavni: Skoraj 500
študentov je dokončalo usposabljanje v poletnih šolah in več kot 200
študentov je trenutno vpisanih v posebne programe magistrskega študija z znakom
SZI. Povpraševanje nadarjenih ljudi je veliko: SZI InnoEnergy na primer je
prejela 950 vlog za svoj magistrski program, sprejeli pa so lahko 155 študentov.
Študentje, ki so diplomirali v okviru programov SZI za podnebje (Climate KIC)
leta 2010 in 2011, so oblikovali združenje nekdanjih študentov s ciljem
ohraniti dolgoročno sodelovanje s SZI. Ustanovljeno
je bilo že šest novih podjetij z izhodiščnim kapitalom iz nagrad in
odlikovanj ali s podporo SZI. Trenutno je več kot 50 novih podjetij v fazi
inkubacije. Skupnost EIT ICT Labs podpira 18 malih podjetij s poslovnimi
inštruktorji. Povezave
znotraj trikotnika znanja so bile vzpostavljene na regionalni ravni prek
meddisciplinarnih programov za strokovno izpopolnjevanje, kot je program SZI za
podnebje (Climate KIC) „Pionirji v praksi“ (tega projekta za mobilnost se je do
zdaj udeležilo 59 posameznikov). Določena
so bila nova pravila intelektualne lastnine, ki določajo delitev
dobička iz pravic intelektualne lastnine med sodelujoče družbe in
pravno osebo SZI. Graf 2 – partnerji SZI 2011 (podjetništvo,
visoko šolstvo, raziskave)
1.2.
Dodana vrednost EIT: posebne značilnosti
Za pristop EIT so značilni številni elementi,
s katerimi prinaša resnično dodano vrednost na ravni Unije: ·
Odpravljanje razdrobljenosti z dolgoročnimi
povezanimi partnerstvi in doseganje kritične mase s pomočjo njegove
evropske razsežnosti: Na podlagi obstoječih pobud
za sodelovanje EIT privede izbrana partnerstva v SZI na bolj trajno in
strateško raven. SZI omogočajo, da se partnerji svetovnega ranga združijo
v nove konfiguracije, optimizirajo obstoječa sredstva, dostopajo do novi
poslovnih priložnosti prek novih vrednostnih verig, ki obravnavajo večja
tveganja in večje izzive. Poleg tega centri odličnosti, čeprav
jih je v vseh državah članicah EU veliko, pogosto posamično ne
dosegajo kritične mase, potrebne za globalno konkurenčnost.
Kolokacijski centri SZI nudijo močnim lokalnim akterjem priložnost za
tesno čezmejno povezovanje z drugimi odličnimi partnerji, s
čimer jim omogočajo, da delujejo in so priznani na svetovni ravni. ·
Povečanje učinka naložb na
izobraževanje, raziskave in inovacije ter preskušanje novih načinov za
upravljanje inovacij: EIT s pospeševanjem prevzemanja
in izkoriščanja tehnologij in izsledkov raziskav deluje kot pobudnik, ki
dodaja vrednost obstoječi raziskovalni bazi. Inovacijske dejavnosti
posledično prispevajo k uskladitvi in povečanju vlaganj v raziskave
ter k doseganju večje odzivnosti dejavnosti izobraževanja in usposabljanja
na potrebe podjetij. V ta namen je EIT opremljen s precejšno stopnjo
prilagodljivosti za preskušanje novih inovacijskih modelov, ki omogoča
resnično razlikovanje pri upravljanju SZI in financiranju modelov ter
hitro prilagajanje za boljše izkoriščanje novih priložnosti. ·
Razvijanje talenta preko meja in spodbujanje
podjetništva s povezovanjem v trikotniku znanja: EIT
razvija inovacije, ki temeljijo na interesih ljudi, in postavlja študente,
raziskovalce in podjetnike v središče svojih prizadevanj. Zagotavlja nove
poklicne poti med univerzami in zasebnim sektorjem ter inovativne projekte za
strokovni razvoj. Znak EIT, ki je podeljen inovativnim magistrskim in
doktorskim programom SZI, bo prispeval k oblikovanju mednarodno priznane znamke
odličnosti, ki bo pomagala pritegniti nadarjene iz Evrope in tujine.
Podjetništvo se spodbuja prek nove generacije študentov svetovnega ranga, ki
imajo znanje in nazore, potrebne za spreminjanje zamisli v nove poslovne
priložnosti. ·
Pametno financiranje na podlagi finančnih
vzvodov, združeno s pristopom, usmerjenim k rezultatom in podjetjem: EIT zagotavlja do 25 % proračuna SZI in pridobiva 75 %
finančnih sredstev iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev, s
čimer ustvarja precejšen učinek finančnega vzvoda z združevanjem
velikih vlaganj in usmerjanjem različnih javnih in zasebnih virov za
doseganje skupno dogovorjenih strategij. Poleg tega z osredotočanjem tako
na tržni kot družbeni učinek uporablja EIT pristop, usmerjen k rezultatom.
SZI delujejo po poslovni logiki na podlagi letnih poslovnih načrtov, ki
vključujejo ambiciozen portfelj dejavnosti od izobraževanja do
ustanavljanja podjetij, z jasnimi cilji, končnimi izsledki in
ključnimi kazalniki uspešnosti, s katerimi se ti merijo.
1.3.
Sinergije in dopolnjevanja z drugimi pobudami za
politike in financiranje
Medsebojne povezanosti med raziskavami,
inovacijami in izobraževanjem se v okviru pobud in programov EU vedno bolj
priznavajo. Na evropski, nacionalni in regionalni ravni obstaja veliko možnosti
za ukrepe, ki se medsebojno krepijo. Na ravni EU bo strateški okvir, ki ga
zagotavlja program Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020)
– dodatno zagotovil, da bodo te sinergije v celoti izkoriščene. EIT bo bistveno prispeval k ciljem,
opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov
na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru
programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo
ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k
„vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem
raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja hitro
rastočih inovativnih MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju
„odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja –
disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in
prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT bo s tem
znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za
uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje
dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Poleg tega EIT prinaša povsem razvito
izobraževalno razsežnost v politiko raziskav in inovacij EU. Prek inovativnega,
podjetniškega izobraževanja ima pomembno premostitveno vlogo med okvirom za
raziskave in inovacije ter politikami in programi izobraževanja ter zagotavlja
dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za doseganje trajnostnih sprememb v
visokošolskem izobraževanju. EIT zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi
stopnjami izobrazbe z znakom EIT vodi skupna prizadevanja v smeri izobraževanja
za inovacije z jasnimi učinki prelivanja na širši evropski program za posodobitev
visokošolskih institucij, s čimer spodbuja evropski visokošolski prostor. Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno
krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med
lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo
čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje
različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri
imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot
celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z
organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih
strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave
med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v
dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v
odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in
programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja
in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti
obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po
definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo.
SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih,
vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi
partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi. Pobude za skupno načrtovanje programov,
ključni instrument za odpravo razdrobljenosti na področju raziskav,
morajo zagotoviti jedro vseevropske raziskovalne baze SZI. SZI pa lahko
pospešijo in spodbudijo izkoriščanje odličnih javnih raziskav,
združenih v okviru pobud za skupno načrtovanje programov, in na ta
način obravnavajo razdrobljenost na področju inovacij. Skupne
tehnološke pobude in novoustanovljena javna in zasebna partnerstva zagotavljajo
platforme za spodbujanje raziskav velikega obsega, usmerjenih k industriji, in
izboljšujejo razvoj glavnih tehnologij. SZI lahko pomagajo izkoristiti te
velike naložbe v raziskave, da bi okrepili prenos tehnologije in
komercializacijo ter razvili nove projekte znotraj obstoječih podjetij s
podjetniškimi talenti. S svojim pristopom, ki temelji na trikotniku znanja, bo
EIT dopolnjeval vlaganje Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) na področju
pionirskih raziskovalnih dejavnosti svetovnega ranga z obravnavanjem celotne
inovacijske verige od zamisli do uporabe in izkoriščanja ter bo zagotovil
dodatne priložnosti na področju inovacij in pridobivanja podjetniških
znanj za raziskovalce v okviru programa „Marie Curie“ in študente v okviru
programa „Erasmus za vse“. Prihodnja evropska inovacijska partnerstva
bodo zagotavljala splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij
med raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami, ki temeljijo na
ponudbi in povpraševanju. SZI lahko prispevajo k evropskim partnerstvom za
inovacije s svojim distribuiranim značajem in praktičnimi izkušnjami
ter zlasti z razvojem potrebnega človeškega kapitala, izobraževanjem
ključnih akterjev, kot so podjetniki in raziskovalci, ter opredelitvijo
okvirnih pogojev in najboljše prakse glede vprašanj politike in regulativnih
ali standardizacijskih vprašanj v svojem zadevnem sektorju. V praksi se bodo priložnosti za sinergije
uresničile na različne načine od SZI do SZI in od izziva do
izziva. Danes se razvijajo povezave na ravni SZI z drugimi pobudami, ki se
razlikujejo glede na posebnosti vsake SZI in njeno tematsko področje. Primeri
sinergij med SZI in drugimi pobudami v praksi (od 9/2011) ·
EIT ICT Labs se povezuje in tesno sodeluje s
prihodnjim spletnim javno-zasebnim partnerstvom, skupno tehnološko pobudo
Artemis in pobudami EUREKA, kot so ITEA (Informacijska tehnologija za evropski
napredek) in partnerstvo Zaupanje v digitalno življenje. Z uporabo „pobudnikov“
SZI, kot so Inovacijski radar, Pospeševalnik patentov in Prenos tehnologije
vzdolž življenjskega cikla raziskovalnih projektov, ki jih financira EU, EIT
ICT Labs povečuje svoj vpliv na trgu. S ponujanjem dostopa do svojih
kolokacijskih centrov lahko izboljša mobilnost ljudi in zamisli po vsej Evropi. ·
SZI InnoEnergy prispeva k izvajanju Evropskega
strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET), med drugim
s svojim sodelovanjem v platformi SETIS za spremljanje in vzporejanje
tehnologij. Prav tako trenutno sodeluje s Skupnim raziskovalnim središčem
Komisije (JRC) za simulacijske sposobnosti pri oblikovanju scenarijev. ·
SZI Climate aktivno zagotavlja sinergije s
pobudami za skupno načrtovanje programov na območju, saj bosta
inovacijska agenda in izvedbeni načrt SZI delno temeljila na skupnem
strateškem programu, opredeljenem v skupnem načrtovanju raziskovalnih
programov za ohranitev podnebja (storitve za ohranitev podnebja in prilagajanje
podnebnim spremembam). Regionalne inovacijske in izvedbene skupnosti v okviru
SZI za ohranitev podnebja (Climate KIC) zagotavljajo izviren vseevropski
regionalni inovacijski model, ki uporablja regije kot preskuševališča, ki
povezujejo razvoj vodstvene zmogljivosti in regionalnih prednosti z globalnimi
izzivi.
2.
Poglobitev vloge EIT po letu 2013: prednostne
naloge
2.1.
Spodbujanje rasti, vpliva in trajnosti prek EIT
Izkušnje iz faze ustanavljanja Proces ustanavljanja prvih SZI je
vključeval precej „učenja skozi prakso“. Pokazal je, da so SZI novi
koncepti, in vse strani, vključene v proces, so podcenjevale izziv
pravnega organiziranja SZI in oblikovanja pogodbenih razmerij s SZI in
njihovimi partnerji. Nezadostno znanje glede primernosti različnih oblik
pravne osebe ni pomagalo olajšati procesa ustanavljanja. Medtem ko je treba ohraniti
pristop od spodaj navzgor, ki vsaki SZI daje precej prostora, da organizira
svoja partnerstva, je treba zagotoviti podrobna navodila za določitev
primernih pravnih oblik organiziranja. Poleg tega se ne sme podcenjevati
izziva, ki ga predstavlja združevanje različnih akademskih in poslovnih
kultur v eno pravno osebo; od tod torej pomembnost skupnih vrednot tako na
ravni SZI kot EIT. Poleg tega so SZI institucionalne inovacije velikega obsega
in nobena SZI ni enaka drugi. To nudi bogato paleto inovacijskih modelov,
vendar je zaradi tega splošno usklajevanje in spremljanje SZI bolj zahtevno. V prihodnosti bo treba zagotoviti jasnejše
smernice od procesa izbire naprej, da se zagotovi, da imajo vse SZI enake
bistvene strateške lastnosti, in hkrati omogočijo različni pristopi
na področju organizacije, izvajanja in financiranja SZI. Ne nazadnje,
sedanje skupno število treh SZI še ne zagotavlja potrebne kritične mase,
da bi EIT lahko razvil svoj polni potencial kot vodilni inovacijski inštitut. S
samo tremi SZI so možnosti za izkoriščanje povezanih priložnosti za
inovacije med SZI ter izkoriščanje ekonomije obsega pri uporabi in
razširjanju omejene. To prav tako pomeni, da obseg EIT ni dovolj velik, da bi
lahko sam po sebi deloval kot evropska institucija. Zato so potrebne dodatne
SZI, da lahko EIT pridobi kritično maso in da je lahko več kot samo
„vsota svojih delov“. Če naj EIT razišče nove modele vodenja in
upravljanja inovacij prek SZI, je treba vzpostaviti omejeno število dodatnih
partnerstev, da bi povečali vzorec, na katerem temeljijo izkušnje EIT. EIT kot vlagatelj v trikotnik znanja EIT namerava na podlagi teh izkušenj utrditi
in dalje razviti svojo vlogo „vlagatelja“, ki podpira obstoječe centre
odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v
Evropi, jim omogoča, da se združijo in prek SZI spodbuja dolgoročna
sistematska sodelovanja med njimi. Pristop „EIT kot vlagatelj“ pomeni
osredotočenost na prepoznavanje najboljših strateških priložnosti in
izbiro portfelja partnerstev svetovnega ranga – to je SZI – da te priložnosti
uresničijo. EIT kot del tega pristopa dodeli letna nepovratna sredstva za
SZI na podlagi njihove pretekle uspešnosti in predlaganih dejavnosti v njihovem
poslovnem načrtu. Pri oceni poslovnih načrtov bodo pomagali zunanji,
neodvisni strokovnjaki. Glede na to EIT ne sme samo določiti splošnih
usmeritev in vizij, temveč mora SZI zagotavljati ustrezno raven podpore in
spremljati njihovo uspešnost. Hkrati se SZI daje precejšna stopnja svobode za
opredelitev njihovih notranjih strategij in organizacije ter za izvajanje
njihovih dejavnosti in mobilizacijo potrebne nadarjenosti in sredstev. Donosnost vlaganja EIT v SZI bo merjena v
oprijemljivih koristih za evropsko gospodarstvo in družbo na sploh, kot so
ustvarjanje novih podjetij, izdelkov in storitev na obstoječih in
prihodnjih trgih, bolje usposobljeni podjetniki, nove in privlačnejše
priložnosti za zaposlitev ter pritegnitev in zadržanje nadarjenih ljudi iz vseh
držav EU in tujine. To zahteva, da se vzpostavi robusten sistem za
spremljanje in vrednotenje za EIT, ki se osredotoča na dosežke, rezultate
ter ustvarjanje gospodarskih in družbenih učinkov v primerjavi z
najboljšimi mednarodnimi praksami. Vzpostavitev uravnoteženega sistema
spremljanja uspešnosti za ocenjevanje vpliva EIT prek SZI, uspešnosti EIT kot
organizacije in prispevka EIT k programu Obzorje 2020 je prednostna naloga v
tej smeri. Pomemben element v tem pogledu je prav tako
razvoj, skupaj s SZI, resnične „identitete podjetja“ EIT okrog nabora
skupnih vrednot. Čeprav imajo vse SZI in njihovi posamezni partnerji
dejansko svoje lastne korporativne identitete in vrednote, pa so vsem skupne
vrednote, ki združujejo skupnost EIT/SZI. Te so: odličnost v trikotniku
znanja, usposobljeni in podjetni ljudje, dolgoročno sodelovanje preko
meja, med disciplinami in sektorji ter osredotočanje na družbeni in
gospodarski vpliv. Taka identiteta bo prav tako izboljšala zunanjo
prepoznavnost in ugled EIT in SZI.
2.1.1.
Konsolidacija ter spodbujanje rasti in vpliva
obstoječih SZI
EIT bo aktivno podpiral prve tri SZI za
izboljšanje njihovega potenciala in vpliva ter njihovega prispevka k ciljem
programa Obzorje 2020. Sčasoma bodo SZI razširile svoj prvotni portfelj
dejavnosti, da bi izkoristile nove tržne ali družbene priložnosti. Da bi ta
razvoj podprl, bo EIT v tesnem sodelovanju z vsako posamezno SZI svetoval in
določil strategije financiranja po meri, ki istočasno podpirajo
strateške dejavnosti z vidika EIT. SZI morajo ostati dinamična partnerstva
in zato biti odprta za nove partnerje, vendar morajo prav tako po potrebi
prekiniti obstoječa partnerstva. SZI morajo izkoristiti nove vire
obstoječe in potencialne odličnosti vedno, ko prinašajo dodano
vrednost, s sodelovanjem novih partnerjev v obstoječih kolokacijskih
centrih, boljšim delom med kolokacijskimi centri znotraj vsake SZI ali celo z
ustanovitvijo novega kolokacijskega centra, pri čemer morajo njihova
partnerstva s SZI še naprej ostati osredotočena, robustna in obvladljiva. Za doseganje
največje uspešnosti SZI je enako pomembno, da sta sodelovanje in
konkurenčnost dobro uravnotežena. EIT bo skupnostim SZI dajal pobude za
sodelovanje med SZI na področjih, ki nudijo velike možnosti za sinergije,
npr. prek skupnih programov za strokovno izpopolnjevanje, skupnih raziskovalnih
dejavnosti, magistrskih ali doktorskih programov ali mobilnosti med SZI, ki
poteka med univerzami in podjetji. Sočasno bo EIT zagotavljal spodbude za
določeno stopnjo konkurenčnosti, da SZI spodbudi, da ostanejo
osredotočene na rezultate in učinke ter sprejmejo ustrezne ukrepe v
primeru slabih rezultatov. SZI ne gradijo samo na obstoječi
odlični raziskovalni bazi svojih partnerjev, temveč so tudi na
čelu spodbujanja in izvajanja izobraževalnega poslanstva EIT. Namen je
izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in
miselnosti, potrebnih v globalnem gospodarstvu, ki temelji na znanju. V ta
namen EIT med drugim dejavno spodbuja programe izobraževanja z znakom EIT s
spremljanjem njihove kakovosti in skladnega izvajanja po vseh SZI. Pri tem delu
se bodo močno opirali na ocene kolegov in izvedencev ter vzpostavili
dialog z nacionalnimi organi in organi za zagotavljanje kakovosti. To bo
izboljšalo nacionalno in mednarodno priznavanje kvalifikacij z znakom EIT in
povečalo njihovo privlačnost v svetovnem merilu, hkrati pa bo
zagotovilo platformo za sodelovanje na mednarodni ravni. V prihodnosti se bo
SZI spodbujalo, da svoje izobraževalne dejavnosti razširijo preko podiplomskega
izobraževanja, ob večji izbiri različnih načinov študija, da bi
poskrbeli za širši nabor inovativnih dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja,
vključno z izobraževanjem vodilnih delavcev, programi usposabljanja po
meri in poletnimi šolami. Da bi povečale učinek svojih izobraževalnih
dejavnosti in dosegle širše občinstvo, lahko SZI predvidijo na
eksperimentalni podlagi oblikovanje modulov za dodiplomske programe ali
svežnje, namenjene šolskemu izobraževanju. EIT bo: ·
postopoma vzpostavil konkurenčne mehanizme
za pregled za dodeljevanje odstotnega deleža nepovratnih sredstev SZI, s
katerimi se bo upoštevalo, da SZI rastejo z različno hitrostjo; ·
dajal SZI pobude za razvoj skupnih dejavnosti o
medsektorskih vprašanjih; ·
vzpostavil sistem strokovnega vrednotenja za
kvalifikacije z znakom EIT in sodeloval v dialogu z nacionalnimi in
mednarodnimi organi za zagotavljanje kakovosti; ·
spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti
izobraževanja in usposabljanja.
2.1.2.
Ustanavljanje novih SZI
Da bi izboljšal učinke in dajal pobude za
inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT postopoma razširil
svoj portfelj SZI. Z zasledovanjem naraščajoče poti razvoja pri
ustanavljanju novih SZI bo EIT zagotovil, da bodo izkušnje, pridobljene iz
prejšnjih krogov, ustrezno upoštevane in da se SZI ustanovijo samo na
področjih, na katerih obstajata očiten inovacijski potencial in
vrhunska odličnost, na katerih se lahko gradi. V obdobju 2014–2020 bodo
zato nove SZI ustanovljene v dveh valovih, tj. tri nove SZI v letu 2014 in tri
v letu 2018, kar bo privedlo do portfelja devetih SZI v obdobju 2014–2020 (kar
pomeni vzpostavitev od 40 do 50 kolokacijskih centrov po vsej EU). Morebitni
novi postopek izbire za SZI v letu 2018 mora v veliki meri temeljiti na
rezultatih temeljitega zunanjega vrednotenja EIT in obstoječih SZI,
vključno z oceno gospodarskega in družbenega učinka SZI ter prispevka
EIT h krepitvi inovacijske zmogljivosti EU in držav članic, kakor tudi na
rezultatih iz vrednotenj programa Obzorje 2020. Nove SZI bodo vzpostavljene na področjih z veliki družbenimi
izzivi, ki imajo resničen potencial za inovacije. EIT
s tem v celoti prispeva k ciljem širšega programa politike EU in zlasti k
ciljem programa Obzorje 2020, ki opredeljuje številne velike družbene izzive,
ter k spodbujevalnim tehnologijam in industrijskim tehnologijam. Cilj je vzpostaviti SZI na tematskih področjih, ki se
lahko zaradi svoje velikosti in zapletene narave rešujejo samo z
meddisciplinarnim, čezmejnim in medsektorskim pristopom.
Izbira tematskih področij zato mora temeljiti na skrbni analizi, ali SZI
lahko prispeva resnično dodano vrednost in pozitivno vpliva na
gospodarstvo in družbo. Evropska komisija je izvedla to analizo v okviru procesa, katerega
namen je objektivno oceniti potencial tematskih področij prihodnjih SZI. Eno izhodišče je bil osnutek SIP, ki ga je upravni odbor
EIT predložil Komisiji junija 2011. Hkrati je bil razvit nabor
robustnih meril, da se omogoči objektivna ocena inovacijskega potenciala
vsake prihodnje teme. Veljavnost teh meril je bila preverjena s širšo
inovacijsko skupnostjo iz celotnega trikotnika znanja na podlagi odprtega
javnega posvetovanja. Rezultat tega postopka je naslednji seznam meril: ·
reševati pomembne
gospodarske in družbene izzive, s katerimi se sooča Evropa, in prispevati
k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020; ·
uskladiti z zadevnimi politikami EU in
obstoječimi pobudami v okviru programov Obzorje 2020 in Erasmus za vse; ·
sposobnost mobilizirati vlaganja in dolgoročno
zavezanost poslovnega sektorja, imeti obstoječi trg za svoje izdelke ali
sposobnost ustvariti nove; ·
ustvarjati trajnostni in
sistematski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih
tehnologijah in novih podjetjih; ·
združiti kritično maso
raziskav, izobraževanja in inovacijskih zainteresiranih strani svetovnega
ranga, ki se sicer ne bi povezale; ·
zahtevati naddisciplinarne
pristope in razvoj novih vrst izobraževanja prek meja disciplin; ·
obravnavati večje
inovacijske razlike, kot je evropski paradoks, tj. teme, pri katerih ima Evropa
močno raziskovalno bazo, vendar slabo inovacijsko uspešnost. Ocena tematskih področij, ki jih je EIT
predlagal v osnutku in ki jih je predlagala širša skupnost zainteresiranih
strani, je jasno pokazala nekatere razlike glede možnega učinka, ki bi ga
vzpostavitev SZI zagotavljala. Zaradi tega so bile številne teme povsem opuščene,
druge pa so bile na novo opredeljene, da bi bolje ustrezale posebnostim
evropskega in svetovnega okolja na tem področju. Naslednja tematska področja so bila
opredeljena kot področja, pri katerih ima vzpostavitev nove SZI
največje možnosti za dodajanje vrednosti obstoječim dejavnostim in
zagotavljanje resničnega pospeška inovacijam: ·
proizvodnja z dodano
vrednostjo; ·
hrana za prihodnost –
trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov; ·
inovacije za zdravo
življenje in dejavno staranje; ·
surovine – trajnostno
odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih
materialov; ·
pametne varne družbe; ·
mobilnost v mestih. Več podrobnosti o posameznih tematskih
področjih je v informativnih listih na koncu dokumenta[3]. Na podlagi teh tematskih področij
bo ETI lahko samostojno organiziral postopek izbora novih SZI. Uspeh prihodnjih razpisov za SZI bo v veliki meri odvisen od jasnih
usmeritev, kar zadeva pričakovanja in zahteve, kakor tudi od
časovnega okvira, ki bo prijaviteljem za SZI omogočil, da se pred
predložitvijo predloga pravno in finančno dobro organizirajo. SZI bodo izbrane na podlagi podrobnih pravil, opredeljenih v Uredbi o
EIT, ki bodo temeljila na splošnih načelih odličnosti in inovacijske
pomembnosti. Katera koli izbrana SZI bo morala pokazati, kako bo ustvarila
največji vpliv na danem področju in dokazati vitalnost svoje
strategije. Z ozirom na dva valova predvidenih izborov SZI, in
sicer leta 2014 in leta 2018, so bile za prvi val opredeljene tri teme. Glede
na potrebo po postopnem pristopu k ustanavljanju novih SZI je izbor prvih treh
tem temeljil na zrelosti področja, možnem družbenem in gospodarskem
učinku ter priložnostih za sinergije z drugimi pobudami. Te so: ·
inovacije za zdravo
življenje in dejavno staranje; ·
surovine – trajnostno
odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih
materialov; ·
hrana za prihodnost – trajnostna
oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov. Za drugi val v letu 2018 bodo preučene preostale teme (mobilnost v
mestih, proizvodnja z dodano vrednostjo in pametne varne družbe), ob
upoštevanju morebitnih prihodnjih novih in nepredvidenih izzivov. EIT bo ·
pravočasno pripravil izbirni postopek za
drugi val SZI za leto 2014 in po oceni Obzorja 2020, vključno z njegovim
posebnim programom in EIT tudi za tretji val v letu 2018; ·
zagotovil, da bodo okvirni pogoji prihodnjih
izbirnih postopkov za SZI privedli so optimalnega izida, zlasti z zagotovitvijo
jasnih usmeritev glede zahtev in postopkov in z zagotovitvijo zadostnega
časa, da lahko predlagatelji organizirajo partnerstvo.
2.2.
Povečanje vpliva EIT
Spodbujanje inovacij po vsej Uniji V začetnem obdobju je EIT svoja
prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen
cilj za EIT krepiti obstoječe centre odličnosti, bo EIT prav tako
moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo
neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja
širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno
kulturo izmenjave inovacij in znanja. EIT mora v prihodnje delati na tem, da
postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki
lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem
in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje
si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih
SZI, razširja in izkorišča v prid ljudi in institucij, vključno s
tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI. EIT ima lahko odločilno vlogo pri
združevanju različnih pristopov, ki jih uporabljajo SZI, in pri doseganju
njihove prenosljivosti na področja, na katerih je inovacijska zmogljivost
majhna in ki sicer ne bi bila sposobna izkoristiti izkušenj, ki jih je pridobil
EIT. Takšen obseg bo zagotovil, da bodo koristi izkušenj EIT spodbujale razvoj
inovacijske zmogljivosti na teh področjih. S to dejavnostjo je mogoče
ustvariti velike donose, če temelji na delu SZI. Glavna gonilna sila učenja na ravni EIT
so lahko: na inovacijah temelječe raziskave za oblikovanje novih podjetij
in novih poslovnih modelov, upravljanje portfeljev intelektualne lastnine in
novi pristopi k skupni uporabi intelektualne lastnine, podjetništvu in novim
celostnim oblikam večdisciplinarnega izobraževanja; inovativni
upravljavski in finančni modeli, ki temeljijo na konceptu odprtih inovacij
ali vključujejo javne organe. To bo pomagalo EIT biti vzornik in delovati
kot osrednja točka v evropskem inovacijskem okolju ter postal mednarodno
priznana inovacijska ustanova. Spodbujanje in privabljanje nadarjenih Nadarjeni ljudje so osrednjega pomena za
uspešne inovacije. Ena od najpomembnejših vlog EIT je dati nadarjenim ljudem
priložnost, da v polni meri izkoristijo svoje zmožnosti, in ustvariti okolja, v
katerih lahko uspevajo. EIT ustvarja taka okolja s pomočjo SZI, vendar jih
mora dopolniti s strategijami za privabljanje in vključevanje vrhunskih
talentov izven SZI. EIT bo zato vzpostavil posebno shemo za ljudi,
da bi zagotovil, da se nadarjeni ljudje – študenti, raziskovalci, učitelji
in podjetniki na vseh ravneh poklicne poti – izven kolokacijskih centrov v
celoti priključijo pobudi. Takšna shema vrhunskim talentom zunaj SZI ne bo
samo zagotavljala priložnosti, da izkoristijo inovacijska okolja, ustvarjena v
kolokacijskih centrih, temveč jim bo prav tako zagotovila spodbude, da v polni
meri izkoristijo svoje znanje in izkušnje, pridobljene na področjih izven
SZI. Praviloma bi lahko na tem področju odigrala pomembno vlogo sklad EIT.
Poleg tega mora EIT imeti jasno vlogo pri
privabljanju nadarjenih izven EU. Z oblikovanjem močne blagovne znamke in
navezovanjem strateških povezav s ključnimi partnerji po svetu lahko EIT
prispeva k privlačnosti partnerjev znotraj SZI. EIT mora v tesnem
sodelovanju s SZI razviti močno mednarodno strategijo, s katero bi
prepoznal in navezal stike z ustreznimi sogovorniki in morebitnimi partnerji. V
zvezi s tem morajo EIT in SZI v polni meri izkoristiti obstoječe pobude EU
na tem področju, kot so program „Erasmus za vse“ in dejavnosti „Marie
Curie“. EIT lahko poleg tega s spodbujanjem vzpostavitve mreže diplomantov EIT
podpira izmenjavo znanja, mentorstvo in povezovanje v mreže. EIT bo svoja prizadevanja za spodbujanje
nadarjenih ljudi in genialnih zamisli dopolnil z drugimi ukrepi, kot sta
organizacija natečajev za ideje ali podeljevanje nagrad, bodisi na lastno
pobudo ali v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi partnerji. EIT bo ·
v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo („EIT
fellows“), ki bo omogočila, da se vrhunsko nadarjeni ljudje iz celotne EU
in zunaj nje za omejeno obdobje vključijo v dejavnosti kolokacijskih centrov
SZI in na ta način ustvarijo vzajemne koristi za udeležence, pa tudi za
SZI; ·
vzpostavil/prilagodil potrebam spletno orodje,
da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT;
·
vzpostavil in podpiral funkcionalno in
močno mrežo diplomantov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v
okviru EIT/SZI („diplomanti EIT“); ·
omogočil sistematičen dostop širše
inovacijske skupnosti v EU in izven nje do izkušenj in zgodb o uspehu v okviru
SZI. To lahko vključuje razvoj repozitorija odprtih programov iz
dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI.
2.3.
Novi mehanizmi za izvajanje in k rezultatom
usmerjeno spremljanje
Da bi dosegel učinkovite rezultate ter
spodbujal inovacijske preboje in sodelovanje poslovne skupnosti, mora EIT
poenostavitve izvesti na odgovoren način. EIT svojo prilagodljivost še
vedno lahko izkoristi do polne mere, da bi lahko nadaljeval s poenostavljanjem.
EIT kot „vlagatelj“ v SZI obravnava
poenostavitev kot dinamičen proces, ki je vgrajen v delovanje EIT in je
sestavni del njegove vloge zagotavljanja podpore SZI. V ta namen si bo EIT
prizadeval za prilagoditev, izboljšanje in racionalizacijo svojih postopkov
spremljanja, poročanja in financiranja ter nenehno iskal poenostavljene
pristope, ki lahko pomagajo SZI obvladovati nove, nastajajoče potrebe in
njihov učinek. SZI bodo zagotavljale idealni preskusni
poligon za nove pristope k financiranju in upravljanju inovacij. Na podlagi
eksperimentov in izkušenj SZI bo EIT izdelal program poenostavitev na ključnih
področjih, kot so pogodbeni sporazumi, poenostavljeno poročanje,
pavšalni zneski in pavšalne stopnje. Komisija bo natančno spremljala zmožnost
EIT, da pripravi kar se da enostavne sporazume in načela za financiranje
in upravljanje dejavnosti SZI, ki temeljijo na lastnem programu EIT za
poenostavitev. Pridobljena spoznanja – vključno z neuspehi – bodo dana na
voljo prihodnjim SZI in programom EU ter projektom v okviru programa Obzorje 2020. Komisija je
okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega
in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno
odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam
programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v poslovni
dinamiki SZI. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in
analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede
na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami
na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv,
po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in
SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih
določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT
in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja
uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti: ·
raven programa Obzorje 2020: redno spremljanje prispevka EIT in SZI k doseganju ciljev programa
Obzorje 2020; ·
raven EIT: ocenjevanje
rezultatov EIT kot uspešnega in učinkovitega organa EU; to bo merjeno z
vidika podpore, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanja njegovih dejavnosti
ozaveščanja in povezovanja, razširjanja in mednarodnih dejavnosti ter
njegove sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov; ·
raven sodelovanja med SZI: spremljanje prispevka vseh SZI k doseganju strateških ciljev EIT, ki
so opredeljeni v zadevnem instrumentu, kot je kazalnik dosežkov EIT; ·
raven posameznih SZI:
spremljanje uspešnosti posameznih SZI na podlagi individualnih ciljev in
ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v poslovnih načrtih
posameznih SZI. SZI imajo različne poslovne modele in trge, zato imajo
tudi različne ključne industrijske kazalnike uspešnosti, ki so
bistvenega pomena za uspešno upravljanje posamezne SZI. EIT bo ·
vzpostavil program za poenostavitev,
vključno z merili za ocenjevanje napredka, ter poročal Komisiji o
napredku pri izvajanju tega programa na podlagi letnega poročila o
dejavnostih;zagotovil, da se po vsej EU razširjajo modeli za poenostavitev, in
obvestil druge pobude EU; ·
v sodelovanju s Komisijo in SZI bo vzpostavil
obsežen sistem spremljanja prispevka EIT k programu Obzorje 2020, vpliv EIT
prek lastnih dejavnosti in dejavnosti SZI ter rezultatov SZI. EIT bo
poročal o vseh svojih dejavnostih spremljanja v letnem poročilu o
dejavnostih.
3.
Učinkovito odločanje in ureditev dela
Upravljavska struktura EIT združuje pristop
skupnosti SZI od spodaj navzgor s strateškim usmerjanjem z ravni EIT. Za
odločanje na ravni EIT mora biti zato značilen resnično strateški
pogled, združen z učinkovitimi mehanizmi za izvajanje in sistematskim
vključevanjem akterjev v trikotniku znanja po vsej Evropi. Model vodenja EIT se je izkazal kot dober.
Vendar izkušnje iz začetnega obdobja kažejo, da je mogoče storiti še
več, da se izboljša učinkovitost mehanizmov EIT za sprejemanje
odločitev in izvajanje. Razmerje med upravnim odborom EIT, pristojnim za
strateške odločitve, in sedežem EIT, pristojnim za izvajanje, je treba
bolj jasno opredeliti in poenostaviti. Sedež EIT bo moral opredeliti
kritična področja, na katerih mora EIT zagotavljati podporo SZI, pri
čemer je treba doseči ustrezno ravnotežje med funkcijami
zagotavljanja podpore in spremljanja. Ne nazadnje pa mora upravni odbor
zagotoviti, da bodo strateške odločitve ustrezno utemeljene z izkušnjami
SZI in širše inovacijske skupnosti.
3.1.
Poenostavitev in razjasnitev odločanja EIT
Upravni odbor EIT določa strateško
usmeritev EIT in okvirne pogoje za SZI ter prek svojih članov povezuje EIT
z različnimi skupnostmi zainteresiranih strani na področju. V skladu
s poslovno naravnanim pristopom EIT mora biti odločanje učinkovito,
hitro in osredotočeno. V zvezi s tem so odločujoči
dejavniki velikost, sestava in postopki upravnega odbora. Načelo
neodvisnih članov, združeno z omejenim številom izvoljenih članov, ki
predstavljajo skupnost SZI, se je izkazalo kot dobro in omogoča zbiranje
strokovnega znanja iz celotnega trikotnika znanja. Vendar je prvotni model z 18
izvoljenimi člani plus v zadnjem času štirimi dodatnimi predstavniki
SZI pokazal svoje omejitve. Po velikosti manjši odbor bo privedel do bolj
učinkovitega odločanja in zmanjšal upravne stroške. Ne nazadnje se
lahko nadaljnja učinkovitost doseže s ponovnim osredotočanjem
upravnega odbora EIT na njegovo osrednjo vlogo, to je zagotavljanje strateškega
usmerjanja. Poleg tega se bo z okrepljenim posvetovanjem z Evropsko komisijo o
triletnem delovnem programu EIT še dodatno okrepila usklajenost z drugimi
pobudami EU. Informacije o EIT in SZI iz triletnega delovnega programa EIT bodo
omogočile oceno in zagotovitev dopolnjevanja z drugimi deli programa
Obzorje 2020 ter drugimi politikami in instrumenti Unije. Vse te spremembe so
bile vključene v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP. Odločitve upravnega odbora EIT izvaja
sedež EIT pod vodstvom direktorja, ki odgovarja za dejavnosti EIT. Pri tem
sedež odraža v rezultate usmerjeno naravo EIT in njegovih SZI in je gonilna
sila v ozadju poenostavljanja postopkov. Hkrati sedež EIT razvija zmogljivost
za sistematično predelavo znanja SZI in daje ta spoznanja na voljo v dobro
širše inovacijske skupnosti. Sčasoma bo sedež EIT postal bogat repozitorij
dobrih praks in resnični partner znanja za oblikovalce politik. Pritegnitev in zadržanje nadarjenih
strokovnjakov je za sedež EIT izziv. Da bi se EIT zagotovil kader iz vrst
najbolj nadarjenih ljudi z največ spretnostmi, bo opredelil jasno
strategijo človeških virov, vključno z možnostmi izven neposrednega
zaposlovanja, kot so začasno dodeljevanje strokovnjakov ali kratkotrajna
dodelitev, spodbujanje rednih izmenjav osebja in praktičnega usposabljanja
z odličnimi inovacijskimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami iz
EU in preostalega dela sveta. EIT bo ·
s pametno strategijo človeških virov,
vključno s sistematično uporabo notranjega in zunanjega strokovnega
znanja, in notranjimi postopki upravljanja zagotovil, da se bo EIT razvil v
referenčno ustanovo za inovativno upravljanje; ·
sprejel konkretne ukrepe za nadaljnje
spodbujanje kulture odprtosti in preglednosti
3.2.
Vlaganje v SZI: razmerja med EIT in SZI
Interakcije med EIT in SZI ne zagotavljajo
samo okvira za uspešno delovanje SZI, temveč so prav tako osrednjega
pomena za proces vzajemnega učenja, ki omogoča EIT, da igra svojo
vlogo kot preskuševališče za nove inovacijske modele. Da bi zagotovil SZI
ustrezne okvirne pogoje, mora EIT v vseh fazah procesa zagotavljati jasne in
usklajene usmeritve, ne da bi bil ob tem preveč predpisujoč. Da bi
dosegli največjo učinkovitost, morajo biti interakcije med sedežem
EIT in SZI sistematične in temeljiti na zaupanju. K temu morajo prispevati
pogodbena razmerja med EIT in SZI ter organizacijska ureditev sedeža EIT. Z oddaljitvijo od zgolj vloge upravitelja bo
sedež EIT optimiziral svoje operativne funkcije, da bo lahko vodil SZI do
maksimalne uspešnosti in dal dobre rezultate na voljo širši javnosti.
Večja učinkovitost se lahko doseže z zagotavljanjem številnih
centraliziranih storitev in funkcij, in ne na individualni ravni SZI. Medtem ko
vse SZI obravnavajo določene teme, pa so številni elementi medsektorske
narave in ravno pri teh lahko EIT zagotovi oprijemljivo dodano vrednost. Take
funkcije ponudnika znanja se lahko zlasti nanašajo na to, da sedež EIT postane
posrednik informacij in premišljen sogovornik, npr. pri spodbujanju izmenjave
in vzajemnega učenja SZI, olajševanju odnosov z institucijami EU in
drugimi ključnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (OECD), ali glede specifičnih medsektorskih
vprašanj, kot je svetovanje glede intelektualne lastnine, prenos tehnologije in
znanja, primerjanje z najboljšimi mednarodnimi praksami, ali izvajanje študij
predvidevanj za opredelitev prihodnjih usmeritev za EIT in SZI. EIT in SZI se
morajo skupaj odločiti, kje se lahko te naloge zelo učinkovito
obravnavajo. V tem pogledu bo bistvenega pomena za EIT in SZI, da vzpostavijo
trajne mehanizme za sistematično sodelovanje okrog medsektorskih vprašanj.
EIT bo ·
zagotovil jasno in usklajeno usmerjanje glede
pričakovanj, obveznosti in odgovornosti v celotnem življenjskem ciklu SZI; ·
razvijal v tesnem sodelovanju s SZI zmogljivost
znotraj sedeža EIT za olajšanje izmenjave in učenja med SZI; ·
zagotovil skupnostim SZI številne storitve glede
horizontalnih vprašanj, pri katerih se lahko doseže povečanje
učinkovitosti, ter izvajal druge skupne politike z enakim namenom.
3.3.
Sodelovanje z zainteresiranimi stranmi
Dejavna izmenjava in vzajemno učenje z
drugimi pobudami mora biti temelj prizadevanj EIT pri preskušanju novih
inovativnih modelov. EIT mora zato izkoriščati obstoječe dobre prakse
in zunanje strokovno znanje, da bi postal referenčni organ za inovacije,
za katere si prizadeva. Zato je nujno, da upravni odbor sprejema svoje
odločitve na podlagi poznavanja spoznanj in potreb inovacijskih akterjev
na terenu, in v okviru širšega evropskega okvira. S sprejemanjem kulture
odprtosti in zunanjega angažiranja lahko EIT dejavno spodbuja prevzemanje in
sprejemanje novih inovacij s strani širše družbe. V ta namen bo EIT neposredno sodeloval z
državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi iz celotne
inovacijske verige in s tem ustvarjal koristne učinke na obeh straneh. Da
bi tak dialog in izmenjava postala bolj sistematična, bi lahko bila
vzpostavitev foruma zainteresiranih strani v okviru EIT, ki bi združevala širšo
skupnost zainteresiranih strani okrog medsektorskih vprašanj, primerno orodje
za omogočanje dvosmerne, interaktivne komunikacije. Zainteresirane strani
bodo vključevale predstavnike nacionalnih in regionalnih organov,
organizirane interese in posamezne subjekte s področja podjetništva,
visokega šolstva in raziskav, organizacij grozdov ter druge zainteresirane
strani iz celotnega trikotnika znanja. Organizacija foruma zainteresiranih
strani je bila vključena v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP. Poleg tega bo aktivno posvetovanje z drugimi
institucijami EU, zlasti z zadevnimi službami Komisije, od samega začetka
v procesu pomagalo v največji meri povečati sinergije in vzajemno
učenje z drugimi pobudami EU. EIT bo ·
vzpostavil stalen forum zainteresiranih strani v
okviru EIT, da olajša interakcijo in vzajemno učenje s širšo inovacijsko
skupnostjo iz celotnega trikotnika znanja, in vključno z nacionalnimi in
regionalnimi organi. V zvezi s tem lahko spletna platforma dodatno pomaga
spodbujati interakcije med udeleženci; ·
sistematsko uporabljal obstoječa združenja
univerz, poslovnih in raziskovalnih organizacij ter organizacij grozdov kot
platformo za izmenjavo znanja in razširjanje rezultatov; ·
vzpostavil mehanizem za nadaljnjo
omogočanje sinergij med EIT/SZI in drugimi pobudami EU, kot je letno
srečanje med EIT, SZI in ustreznimi službami Evropske komisije.
4.
Ocena finančnih potreb in virov financiranja
za obdobje 2014–2020
4.1.
Konsolidacija pametnega modela financiranja za SZI
EIT je oblikoval izviren model financiranja,
ki gradi na skupnih prednostih in virih obstoječih odličnih
organizacij; financiranje EIT deluje kot pobudnik za spodbujanje in združevanje
dodatnih finančnih virov iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev.
Na tej podlagi zagotavlja EIT povprečno do 25 % skupnega financiranja SZI,
medtem ko bi moralo preostalih 75 % priti iz drugih virov, ki niso povezani z
EIT. To vključuje lastne prihodke in vire partnerjev SZI, pa tudi javno
financiranje na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU, zlasti sedanje in
prihodnje strukturne sklade in okvirni program za raziskave in inovacije. Pri
slednjem SZI (ali nekateri njihovi partnerji) zaprosijo za financiranje v
skladu s posameznimi pravili programov in enakopravno z drugimi prosilci.
Prispevek partnerjev SZI ni klasična zahteva za „sofinanciranje“ z
nepovratnimi sredstvi, temveč je predpogoj za najnižjo raven sodelovanja
obstoječih organizacij in njihovih finančnih obveznosti do SZI. Ta
pristop od spodaj navzgor jamči močno zavezanost partnerjev SZI,
spodbuja vlaganje in spodbuja strukturne in organizacijske spremembe med
partnerji SZI preko meja SZI. Izkušnje prvih SZI kažejo, da je industrija
finančno zavezana izvajanju poslovnih načrtov SZI in da delež
industrijskih partnerjev v proračunu SZI znaša od 20 % do 30 %
celotnega letnega proračuna SZI. Poleg tega so SZI uspele uskladiti in
združiti dodatne tokove nacionalnega financiranja, ki drugače ne bi bili
na voljo (na primer, nemška vlada se je odločila, da bo skupnosti ICT Labs
zaupala upravljanje pobude za izobraževanje „kampus za programsko opremo“
(„Software Campus“) s proračunom 50 milijonov EUR za petletno obdobje,
zagotovljenim iz javnih in zasebnih virov). Financiranje EIT je predvideno samo za
„dejavnosti SZI z dodano vrednostjo“, in sicer dejavnosti, ki omogočajo povezovanje
politik trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije) in partnerjev
znotraj SZI in med njimi, v skladu s cilji in prednostnimi nalogami iz
poslovnih načrtov SZI. Vključuje zlasti izobraževalne in podjetniške
projekte ter projekte ustanavljanja podjetij v okviru SZI, ki dopolnjujejo
naložbo v dobro utečene dejavnosti (npr. obstoječe raziskovalne
projekte). V finančnem prispevku EIT morajo biti prav tako vključene
upravne, upravljavske in usklajevalne dejavnosti SZI. SZI gredo skozi različne razvojne faze z
različnimi značilnostmi njihovih skupnih proračunov, preden
dosežejo raven ustaljenega delovanja. Absorpcijska zmogljivost SZI je na samem
začetku relativno omejena, vendar se v naslednjih letih znatno poveča.
Po začetni dveletni fazi vzpostavitve se
proračuni SZI eksponentno povečujejo in lahko mobilizirajo znatno
raven novih sredstev od obstoječih in novih partnerjev v sorazmerno
kratkem času. Da bi dosegli zadostno kritično maso in učinek na
evropski ravni, bodo letni proračuni SZI znašali od 250 do 450 milijonov
EUR pri ustaljenem delovanju (odvisno od strategije, partnerstva in tržnih
možnosti vsake posamezne SZI). Čeprav SZI ne bodo povsem finančno
neodvisne od EIT, se bodo spodbujale, da srednjeročno postanejo
trajnostne, tj. da zmanjšajo svojo odvisnost od financiranja EIT zaradi svoje
nadaljnje konsolidacije in širitve. Financiranje EIT se bo še naprej
zagotavljalo za nekatere dejavnosti SZI z dodano vrednostjo, pri katerih
naložba EIT prinaša precejšne donose, kot so izobraževanje, ustanavljanje
podjetij, kolokacija, dejavnosti ozaveščanja in povezovanja in
razširjanje. Trenutno EIT financira SZI izključno z
nepovratnimi sredstvi. V naslednjem večletnem finančnem okviru (2014–2020)
bodo verjetno vzpostavljeni novi finančni mehanizmi na podlagi dolžniških
ali lastniških instrumentov. Kot „vlagatelj“ v SZI bo EIT ta razvoj skrbno
spremljal in spodbujal SZI, da jih v polni meri izkoristijo, pri čemer bo
po trebi olajševal in usklajeval dostop do teh instrumentov.
4.2.
Proračunske potrebe EIT
Potrebe proračuna EIT v obdobju 2014–2020
znašajo 3,1 milijarde EUR in temeljijo na treh glavnih sestavnih delih, in
sicer potrebnih odhodkih za konsolidacijo obstoječih treh SZI, postopen
razvoj v smeri novih SZI v letu 2014 in 2018, dejavnosti razširjanja in
ozaveščanja in povezovanja ter upravnih odhodkih. Približno 1,69 milijard EUR (53,15 %
celotnega proračuna EIT) je predvideno za financiranje SZI, ki so bile
določene v letu 2009 in že v polni meri delujejo; 1,01 milijarde EUR (31,81 %)
je predvideno za drugi val SZI (ob tem času v fazah zagona in razvoja) in 259,75
milijonov EUR (8,16 %) za SZI, ustanovljene v okviru tretjega vala. Tako predvideni proračun EIT za SZI v
obdobju 2014–2020 znaša 2,9 milijarde EUR (93,13 % celotnega
proračuna EIT za obdobje 2014–2020). Z močnim spodbujevalnim
učinkom EIT se pričakuje, da bodo SZI mobilizirale 8,890 milijarde
EUR iz drugih javnih in zasebnih virov. EIT bo prav tako sodeloval v številnih
dejavnostih razširjanja ter ozaveščanja in povezovanja, kot je program EIT
za štipendije, ki bo znatno izboljšal učinke njegovih operacij po celotni
Evropi. Poleg tega bodo številne medsektorske podporne in spremljevalne
storitve zagotovile dodano vrednost in povečale učinkovitost
dejavnosti SZI. Pri razvijanju in izvajanju teh dejavnosti se bo EIT moral
ravnati po strategiji, katere cilj je visoko razmerje učinkovitosti, tj.
največji učinek, ki se doseže z neobvezujočimi mehanizmi. Za
izvedbo teh dejavnosti je potrebno okoli 141, 76 milijonov EUR (4,4 %)
proračuna EIT. Če naj EIT kot prvi razvije nove modele
odprtih inovacij in poenostavitev, mora to upoštevati v svojem pristopu k
upravljanju. Sedež EIT mora biti racionalizirana organizacija, ki uporablja
strateški pristop, usmerjen k izkoriščanju strokovnega znanja, kadar koli
je to potrebno, toda brez ustvarjanja prevelikih in trajnih struktur. Stroški
upravnih izdatkov, ki pokrivajo potrebno osebje, upravne, infrastrukturne in
poslovne stroške, sčasoma ne bodo presegli 2,4 % proračuna EIT.
Del upravnih izdatkov krije Madžarska kot država gostiteljica, ki zagotavlja
brezplačne pisarniške prostore do konca leta 2030, kakor tudi letni
prispevek 1,5 milijona EUR za stroške osebja do konca leta 2015. Na
podlagi tega bodo upravni izdatki za obdobje 2014–2020 zato znašali približno 77 milijonov EUR.
Graf 3: razčlenitev potreb
proračuna Natančna razčlenitev je dana v
finančnem izkazu, priloženem k predlogu za spremembo uredbe o EIT. V naslednjem večletnem finančnem
okviru bo EIT predvsem financiran s prispevki iz programa Obzorje 2020, za kar
je predviden znesek 2,8 milijard EUR. Poleg tega bo EIT prejel prispevek, ki
znaša okoli 2,5 % celotnega proračuna EIT, od Norveške, Islandije in
Lihtenštajna, ki so sodelujoče države, na podlagi odločitve
Evropskega gospodarskega prostora. Informativni list 1: proizvodnja z dodano
vrednostjo 1.
IZZIV Eden izmed glavnih izzivov, opredeljenih v
evropskem programu za inovacije, in ki ga je prav tako treba obravnavati v
okviru programa Obzorje 2020, je konkurenčnost držav članic EU na svetovnem
trgu. Eden izmed sektorjev, v katerih je problem posebej pereč, je
proizvodnja. Proizvodnja v
evropskih državah je izpostavljena precejšnim pritiskom: povečana
konkurenca iz drugih razvitih gospodarstev, nizkocenovna proizvodnja v državah
v razvoju in pomanjkanje surovin so pritiski, s katerimi se soočajo
evropska proizvodna podjetja. Hkrati s tem obstajajo dodatni dejavniki, ki
pogojujejo spremembe v proizvodnem sektorju: nove tržne in družbene potrebe,
hiter napredek v znanosti in tehnologiji, okoljske in trajnostne zahteve. En možen odgovor za reševanje teh izzivov je
razvoj „proizvodne industrije visoke vrednosti (ali dodane vrednosti)“. Ta
koncept opredeljuje celovit sistem, ki obsega celoten krog proizvodnje,
distribucije in obravnavanja blaga in izdelkov/storitev po izteku življenjske
dobe, ob uporabi inovacijskega sistema, ki temelji na interesih
potrošnikov/uporabnikov. Namesto da bi tekmovali predvsem pri ceni,
proizvajalci z dodano vrednostjo dosegajo vrednost z inovacijami na področju
izdelkov/storitev, z vzpostavitvijo odličnosti procesov, doseganjem visoke
ravni prepoznavnosti blagovne znamke in/ali prispevanjem k trajnostni družbi[4]. Proizvodni
sektor je znatnega gospodarskega, družbenega in okoljskega pomena. V letu 2010 je delež proizvodnega sektorja znašal 15,4 % BDP EU
in je zagotavljal več kot 33 milijonov delovnih mest[5]. Ta številka se zviša na 37 %,
če se upoštevajo proizvodnja energije, gradbeništvo in z njimi povezane
poslovne storitve. Sočasno je proizvodnja prav tako prispevala k okrog 25 %
odpadkov, 23 % toplogrednih plinov in 26 % NOx, ustvarjenih v Evropi. Ob upoštevanju navedenega je povsem jasno, da
morata biti splošna cilja na področju proizvodnje večja
konkurenčnost Evrope znotraj svetovnega trga ter razvoj bolj trajnostnih
in okolju prijaznih proizvodnih procesov. 2.
POMEN IN VPLIV SZI na področju proizvodnje z dodano
vrednostjo bo pomagala izpolniti prednostne naloge programa Obzorje 2020 v smislu napredne proizvodnje in predelave ter njegov posebni cilj
„spremeniti današnje industrijske oblike proizvodnje v smeri trajnostnih
nizkoogljičnih nadsektorskih tehnologij proizvodnje in predelave, ki
temeljijo na znanju, da bi uresničili inovativne izdelke, procese in
storitve“. Sposobna bo
mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter širiti in ustvarjati nove trge. Zlasti bi lahko imela pomembno
vlogo pri podpiranju ukrepov, opredeljenih v strateškem raziskovalnem programu
evropske tehnološke platforme „Manufuture“: ·
razvoj izdelkov in storitev z dodano vrednostjo; ·
razvoj novih poslovnih modelov; ·
razvoj naprednih proizvodnih tehnoloških procesov; ·
nove nastajajoče proizvodne znanosti in
tehnologije; ·
preoblikovanje obstoječih infrastruktur za
raziskave in izobraževanje, da bodo podpirale proizvodnjo svetovnega ranga. Hkrati s
podpiranjem razvoja novih izdelkov, storitev, poslovnih modelov in proizvodnih
procesov je treba dati poudarek trajnosti z zmanjšanjem negospodarnosti z viri
in energijo, čim večjim povečanjem pozitivnih učinkov na
okolje, pa tudi s prispevanjem h krepitvi pozitivnih gospodarskih in družbenih
učinkov. Konkretno bo tak čisti pristop zahteval energetsko in
materialno učinkovite procese in stroje, uporabo obnovljivih virov
energije in/ali uporabo pametnega upravljanja z energijo, kar bo
posledično privedlo do bistvenega zmanjšanja odpadkov in emisij. S
prispevanjem k razvoju in uporabi bolj trajnostne, z viri bolj gospodarne in
konkurenčne proizvodnje bi bila SZI sposobna sprožiti spremembo v
obnašanju industrije in potrošnikov ter ustvariti sistemske učinke. SZI na
področju proizvodnje z dodano vrednostjo bi prav tako lahko imela zelo
pomembno vlogo in vpliv na regionalni ravni:
spodbujanje ustvarjanja med seboj povezanih regionalnih grozdov z lokalnimi
prenosi in sodelovanjem, razvoj kompetenc v vrhunskih proizvodnih tehnologijah
in razvoj odličnosti v proizvodnih tehnologijah bi bile ključne
naloge SZI na regionalni ravni. V zvezi s tem bi lahko posebno pozornost
namenili tistim regijam, ki so bolj prizadete zaradi zmanjševanja proizvodnih
zmogljivosti, kakor tudi MSP. Eden izmed glavnih
izzivov pri doseganju zgoraj navedenih ciljev je razpoložljivost visoko
usposobljene delovne sile, ki zadošča tako po kakovosti kot po številu.
SZI bi zato morala imeti zelo pomembno vlogo pri preoblikovanju izobraževalnega
sistema na tem področju. Z vzpostavljanjem tesnejših povezav med
povpraševalci po znanju in spretnostih in ponudniki izobraževanja, bi SZI
spodbujala skupne podiplomske stopnje izobrazbe, podiplomsko strokovno
usposabljanje in industrijske programe usposabljanja za „resnično
življenje“. Krepitev
zmogljivosti bo prav tako osrednji element SZI v proizvodnji z dodano
vrednostjo. To se ne naša samo na zagotavljanje visoko usposobljene delovne
sile, temveč tudi na možnost, da postane SZI forum za interakcijo in
spodbujanje naddisciplinarnih spretnosti in kompetenc, zlasti za
združevanje več ključnih spodbujevalnih tehnologij, kakor predlaga
skupina na visoki ravni za ključne spodbujevalne tehnologije[6]. SZI na tem
področju bo imela možnost, da poveže različne akterje in
zainteresirane strani v tem zelo naddisciplinarnem sektorju, vključno s
ključnimi zgornjimi in spodnjimi deli vrednostne verige. To vključuje
predelovalne panoge (npr. industrijo jekla ali kemično industrijo), ki so
neposredno povezane z verigo vrednosti za proizvodnjo z dodano vrednostjo. 3.
SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI
POBUDAMI SZI, kakor je
opisana zgoraj, bi lahko dopolnjevala številne druge pobude EU, tudi na ravni
držav članic in industrijskih združenj. Poleg že omenjene
evropske tehnološke platforme „Manufuture“ bi prav tako lahko vzpostavljala
povezave z evropsko tehnološko platformo za integracijo inteligentnih sistemov
in skupno tehnološko pobudo za vgrajene računalniške sisteme.
Javno-zasebno partnerstvo za tovarne prihodnosti in številni projekti okvirnih
programov bi prav tako bili samoumevni partnerji sodelovanja. SZI bi upoštevale
raziskovalne prednostne naloge in akcijske načrte, opredeljene v okviru
evropske tehnološke platforme, in raziskovalno delo, ki je bilo do zdaj v zvezi
s tem področjem izvedeno v okviru projektov skupnih tehnoloških pobud,
javno-zasebnih partnerstev in okvirnih programov. Na podoben
način bi se prav tako povezovala z eko-inovacijskimi projekti replikacije
trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih so bile
pridobljene izkušnje na področju bolj trajnostne proizvodnje. Pridobivanje
takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v
okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in
„surovine“. Prav tako se lahko upoštevajo sinergije s pilotnim programom za
preverjanje okoljskih tehnologij, katerega cilj je spodbujanje okoljskih
tehnologij visoke vrednosti tako, da zagotovijo tretjo stran, ki preveri
njihovo uspešnost. SZI za proizvodnjo
z dodano vrednostjo bi prav tako lahko bila povezovalna točka za
sinergijske učinke z Evropskim svetom za tehnološke raziskave, ki ga
skupina na visoki ravni za ključne spodbujevalne tehnologije
priporoča za spodbujanje odličnosti v tehnoloških raziskavah in
inovacijah. SZI na tem
področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na
naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom
na podjetniškem izobraževanju. 4.
SKLEPNE UGOTOVITVE SZI, ki se osredotoča na povezovanje vseh
zainteresiranih strani, ki jih proizvodnja zadeva, in ki daje močan
poudarek preoblikovanju programa za izobraževanje na tem področju, bi bila
zelo primerna za reševanje zgoraj navedenih izzivov. Prav tako izpolnjuje
merila, predlagana za izbiro tem SZI v SIP. ·
Obravnava velik gospodarski in družbeni izziv, s
katerim se sooča Evropa (povečati konkurenčnost držav
članic EU na svetovnem trgu in prispevati k razvoju bolj trajnostnega in
okolju prijaznega proizvodnega procesa), in prispeva k uresničevanju
ciljev strategije Evropa 2020 za pametno in trajnostno rast. ·
Osredotočanje te SZI je usklajeno s
prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje
druge politike EU. ·
Gradi lahko na trdnem industrijskem sektorju, ki bo
privlačen za SZI. ·
Ponuja možnosti za različne nove izdelke,
storitve in poslovne modele in bo zlasti zelo primerna za obravnavanje nujne
potrebe po usposobljenih ljudeh v tem sektorju. ·
Uporablja sistemski pristop in tako zahteva
naddisciplinarno delo in razvoj novega izobraževanja preko meja disciplin. ·
Združila bo kritično maso odličnih
zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in
usposabljanja vzdolž vrednostne verige, ki se sicer ne bi povezali. ·
Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj bo
izkoriščala močno raziskovalno bazo EU in našla nove inovativne
pristope, da bi zagotovila bolj konkurenčen, trajnosten proizvodni sektor,
ki je gospodaren z viri. Informativni list 2: hrana za prihodnost –
trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov 1.
IZZIV Svetovna veriga oskrbe s hrano se sooča z
zapletenim nizom izzivov. Na strani
povpraševanja je za položaj značilno naraščajoče svetovno
prebivalstvo, naraščajoč življenjski standard (zlasti v novih
nastajajočih državah), ki ustvarjajo povpraševanje po bolj raznoliki,
visokokakovostni prehrani, kar zahteva dodatno proizvodnjo hrane. Zaradi tega
so Združeni narodi napovedali, da se bo do leta 2050 povpraševanje po hrani
povečalo za okoli 70 %[7].
Sočasno hitra rast sektorja bioenergije še dodatno povečuje
povpraševanje po stranskih proizvodih, pridobljenih iz procesa proizvodnje
hrane. Na strani dobave
bodo svetovne podnebne spremembe še povečale pritiske na proizvodnjo in
dobavo hrane. Poleg tega so številni sistemi za proizvodnjo hrane v svetu
netrajnostni. Brez sprememb bo svetovni prehranski sistem še naprej
uničeval okolje in ogrožal sposobnost sveta, da v prihodnosti proizvede
hrano. Te probleme je
treba zlasti videti v povezavi s stališči in skrbmi potrošnikov, saj so
gonilo proizvodnje potrošniki in trgi. V zadnjih dveh desetletjih se je
kompleksnost porabe hrane dramatično povečala. Potrošniki zahtevajo
cenovno sprejemljive, raznolike, visokokakovostne in že pripravljene prehranske
izdelke, ki ustrezajo njihovemu okusu in potrebam. Skrbi glede različnih
vprašanj od varnosti hrane in varovanja okolja do etičnih zadržkov, kot so
poštene trgovinske prakse ali dobro počutje živali, se nenehno
povečujejo in privedejo do naraščanja zahtev potrošniških skupin po
političnem ukrepanju. Končno imajo lahko navade pri uživanju hrane
(vključno z odpadki hrane) močan vpliv na zdravje in dobro
počutje potrošnikov ter na primarno proizvodnjo in okolje. Program Obzorje 2020 obravnava to kompleksnost
in opredeljuje izzive, ki se nanašajo na ta sektor: „Izziv je zagotoviti dobavo
varne in visokokakovostne hrane in bio izdelkov ter zagotoviti trajnostno
upravljanje bioloških virov ter s tem prispevati k razvoju podeželja in obalnih
območij ter h konkurenčnosti evropskih industrijskih panog, ki
temeljijo na bio izdelkih, ob hkratnem ohranjanju zemeljskih in morskih
ekosistemov, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, ublažitvi podnebnih
sprememb in prilagajanju nanje ter spodbujanju doseganja proizvodnje brez
odpadkov.“ 2.
POMEN IN VPLIV SZI za
trajnostno oskrbovalno verigo bo pomagala izpolniti prednostne naloge programa
Obzorje 2020, to je prednostne naloge, opredeljene v
okviru družbenega izziva „Varnost hrane, trajnostno kmetijstvo in
biogospodarstvo“. To tematsko
področje je poleg tega zelo pomembno z vidika gospodarskega in družbenega
vpliva. Vprašanja varnosti hrane in zanesljivosti
preskrbe s hrano vplivajo na skoraj vse sektorje našega gospodarstva in družbe
ter pogosto zahtevajo regulativno ukrepanje. Živilska
industrija je največji proizvodni sektor v Evropi in ima bistveno vlogo v
širšem gospodarskem razvoju Evrope. Kljub svoji pomembni vlogi pa je
konkurenčnost evropske industrije hrane in pijače postavljena pred
preizkušnje. V zadnjem desetletju se je delež Evrope na svetovnem trgu zmanjšal
s 25 % na 21 % zaradi konkurence iz gospodarstev v vzponu, kot so
Kitajska, Indija in Brazilija. Ker je čedalje manj sposobna biti
konkurenčna samo s ceno, mora biti evropska živilska industrija sposobna
dodati vrednost z ustvarjanjem bolj zdravih, trajnostnih izdelkov, pri katerih
se gospodari z viri, da bi lahko obrnila ta trend upadanja. Potrebno je
ukrepanje, da se zagotovi trajnosten svetovni sistem preskrbe s hrano, odporen
na podnebne spremembe, hkrati pa zadosti naraščajočemu povpraševanju
po hrani v okviru omejitev razpoložljivih površin za pridelavo in vse manjših
staležev rib, varovanja naravnega okolja in zdravja ljudi. SZI na tem
področju se bo osredotočala na verigo preskrbe s hrano. To
osredotočanje je zlasti primerno za holistični pristop SZI. Obsega
vložek virov na samem začetku verige (gnojila itd.), proizvodnjo,
predelavo, pakiranje in distribucijo hrane in se konča s potrošniki, kar
bi lahko bila posebna prednostna naloga SZI (zmanjšanje odpadkov hrane, zdrava
prehrana itd.). Cilj je zagotoviti učinkovitejši in uspešnejši sistem
verige za preskrbo s hrano ob hkratnem izboljšanju trajnosti in sledljivosti v vseh
delih te verige. Obravnavanje
verige preskrbe s hrano prek SZI bo tako dalo možnost za obravnavanje ne samo
nekaterih od glavnih gospodarsko in družbeno pomembnih izzivov, s katerimi se
Evropa sooča, pač pa tudi za mobilizacijo naložb in
dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja – in sicer pri uporabi novih
in inovativnih tehnologij, procesov in znanja za povečanje trajnostne
proizvodnje, predelave, pakiranja in distribucije hrane, da se zmanjšajo
odpadki in spodbuja boljša prehrana. S svojim celostnim pristopom bo SZI na tem
področju sposobna vplivati na to, da se bo pristop industrije bolj
osredotočil na inovacije, ki temeljijo na interesih potrošnikov. To bo
združeno s potencialom novih poslovnih modelov in tržnih strategij, ki se
osredotočajo na potrebe potrošnikov in trende ter gradijo na večji
ozaveščenosti prehranske verige, ki lahko ima potencial, da uskladi inovacije
in tehnološke možnosti z interesi potrošnikov in tako ustvari nove poslovne
priložnosti. SZI na tem
področju bo zelo pomembna za odpravo visoke stopnje razdrobljenosti
celotne verige preskrbe s hrano. Združila bo kritično maso odličnih
zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in
usposabljanja vzdolž celotne verige. Vsi elementi verige (primarni sektor,
proizvodnja hrane, predelovalci hrane, prodajalci na drobno, poti prehranskih
storitev in nenazadnje potrošnik) so neločljivo povezani med seboj za
snovanje prihodnjih inovacij. SZI bo zagotavljala potreben sistemski in
naddisciplinarni pristop za uspešno reševanje teh vprašanj. Glavna dodana
vrednost SZI na tem področju bo njena vloga pri reševanju sedanjega
pomanjkanja spretnosti ter človeških virov. Trenutno se verjetno kar
polovica evropskih panog za proizvodnjo hrane in pijače sooča s
pomanjkanjem znanstvenega in usposobljenega kadra. To je ovira za inovacije v
tem sektorju. SZI se bo tega vprašanja lotila s povezovanjem izobraževanja z
drugimi sektorji v trikotniku znanja. Hkrati bo zagotovila priložnost za
spodbujanje novih izobraženih podjetnikov, sposobnih razvijati nove inovativne
tehnologije in poslovne dejavnosti. Poudarek na podjetništvu bi bil zlasti
pomemben v živilskem sektorju, za katerega je značilno veliko število MSP.
Glavna tveganja za
uspeh SZI v okviru te teme so v glavnem povezana s potrebnimi
spremljajočimi inovacijskimi okvirnimi pogoji, ki jih SZI ne obravnavajo
neposredno. Za povečanje trajnosti po celotni verigi preskrbe s hrano bodo
morda potrebne nekatere spremembe v ureditvi, na primer internalizacija
stroškov za proizvodnjo hrane. Zato se morajo SZI glede teh zadev povezovati s
tekočimi inovacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi politike v EU in na
nacionalni ravni (glej naslednji oddelek). 3.
SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI
POBUDAMI EU je na tem
področju polno angažirana. SZI bi prispevala k reševanju družbenega izziva
„Varnost hrane, trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo“ programa Obzorje 2020.
Zlasti bi sodelovala s predlaganim evropskim partnerstvom za inovacije
„Kmetijska produktivnost in trajnost“. Medtem ko bo slednje dajalo poudarek
gradnji mostov med vrhunskimi raziskavami in praktičnimi inovacijami, bi
SZI zlasti zagotavljala komplementarnost pri izobraževanju ključnih
akterjev, kot so podjetniki in potrošniki. Prav tako je potrebno usklajevanje s
pobudo za skupno načrtovanje programov „Kmetijstvo, varnost hrane in
podnebne spremembe“, ki bo združilo nacionalna raziskovalna prizadevanja za
vključitev prilagajanja, ublažitve in prehranske varnosti v sektorje
kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Evropski sklad za pomorstvo in
ribištvo bo spodbujal okoljsko in socialno trajnost ribištva in akvakulture, s
čimer bo postavil v ospredje potrebo po tehničnem razvoju in novih
podjetniških spretnostih na teh področjih v skladu z razvojem vedenja
potrošnikov, kar bo zagotovilo možnosti za sinergije. Podobno bo usklajevanje
prav tako možno z nedavno začetima pobudama za skupno načrtovanje
programov „Zdrava hrana za zdravo življenje“ in „Povezovanje raziskav o
podnebnih spremembah v Evropi“ z evropskimi tehnološkimi platformami na
sorodnih področjih (zlasti platformo Hrana za življenje) ali
številnimi projekti okvirnega programa 7. Na podoben način bi se prav tako
povezovala z eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za
konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih sta hrana in pijača med
prednostnimi področji. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v
okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenega izziva „podnebne
spremembe in gospodarnost z viri“. SZI na tem
področju bi dopolnjevala te dejavnosti, saj bi se osredotočala na
naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom
na inovativnih izdelkih in storitvah ter na podjetniškem izobraževanju, kakor
tudi potrošniških vprašanjih. 4.
SKLEPNE UGOTOVITVE SZI, ki se osredotoča na verigo preskrbe
s hrano, je najprimernejša za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Prav tako
izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tematskih področij SZI. ·
Obravnava pomembne gospodarske in družbene izzive
(potrebo, da se zagotovi prožen in trajnosten globalni prehranski sistem,
hkrati pa zadosti naraščajočemu povpraševanju po hrani znotraj
omejitev glede razpoložljivosti površin za pridelavo, varovanja naravnega
okolja in zdravja ljudi) ter prispeva k uresničevanju programa Evropa 2020
in njegovih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem,
inovacijami in izobraževanjem. ·
Osredotočanje te SZI je usklajeno s
prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020 in dopolnjuje
druge dejavnosti EU v prehranskem sektorju, zlasti z evropskim partnerstvom za
inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“. ·
Sposobna je mobilizirati naložbe in dolgoročno
zavezanost poslovnega sektorja in zagotavlja možnosti za različne nove
izdelke in storitve, in sicer pri uporabi novih in inovativnih tehnologij,
procesov in znanja za povečanje trajnostne proizvodnje, predelave,
pakiranja in distribucije hrane, zmanjšanje odpadkov in spodbujanje boljše
prehrane. ·
Ustvarja trajnostni in sistemski učinek,
merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih
podjetjih. Spodbujala bo nov tehnološki razvoj ter bolj učinkovite in
trajnostne proizvodne sisteme. ·
Prizadeva si odpraviti visoko stopnjo
razdrobljenosti celotne verige za preskrbo s hrano, pri čemer zagovarja
sledljivost, in bo združila kritično maso odličnih zainteresiranih
strani s področja raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja
vzdolž celotne verige. ·
Zato zahteva naddisciplinarno delo, ki
vključuje različna področja znanja, kot so agronomija,
ekologija, biologija, kemija, prehrana in družbena ekonomija. ·
Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj bo
našla nove inovativne pristope, da bi zagotovila bolj trajnostno in
učinkovito oskrbovalno verigo in izboljšala prehransko varnost. Informativni list 3: inovacije za zdravo življenje in
dejavno staranje 1.
IZZIV Znanje, demografske spremembe in blaginja so
bili opredeljeni kot glavni družbeni izzivi, ki bodo obravnavani v okviru
programa Obzorje 2020. Glavni cilji katerega koli ukrepa za reševanje tega
izziva bi morali biti izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov
vseh starosti in ohranjanje ekonomske trajnosti sistemov zdravstvenega in
socialnega varstva kljub naraščajočim stroškom, zmanjševanju
človeških virov in pričakovanjem državljanov, da bodo deležni
najboljše možne oskrbe. Izzivi v zvezi s sektorjem zdravstvenega in
socialnega varstva so številni in med seboj tesno povezani. Segajo od
kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen),
vključno s preveliko telesno težo in debelostjo, nalezljivih bolezni
(HIV/AIDS, tuberkuloza) in degenerativnih bolezni živčevja (kar se slabša
zaradi čedalje bolj starajočega se prebivalstva) do socialne
izključenosti, slabšanja dobrega počutja, večje odvisnosti
bolnikov od formalne in neformalne nege in izpostavljenosti številnim okoljskim
dejavnikom z neznanimi dolgoročnimi posledicami za zdravje. Poleg tega
ovire za uporabo, izkoriščanje in uvajanje novih spoznanj, izdelkov in
storitev preprečujejo učinkovito odzivanje na navedene izzive. Cilj odziva na te izzive je opredeljen v
programu Obzorje 2020 kot „zagotoviti boljše zdravje, kakovost življenja in
splošno dobro počutje za vse s podpiranjem raziskovalnih in inovacijskih
dejavnosti. Te dejavnosti se bodo osredotočale na ohranjanje in
spodbujanje zdravja skozi naše celotno življenje in na preprečevanje
bolezni; na izboljšanje naše sposobnosti ozdraviti, zdraviti in obvladati
bolezni in invalidnost; podpiranje dejavnega staranja; in na zagotavljanje
prispevka k doseganju trajnostnega in učinkovitega sektorja nege“. 2.
POMEN IN VPLIV SZI na
področju inovacij za zdravo življenje in dejavno staranje bo pomagala
uresničiti prednostne naloge programa Obzorje 2020, to je prednostne naloge, opredeljene v okviru družbenega izziva
„Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje“. To tematsko
področje je z vidika družbene in javne politike zelo pomembno. Vprašanja zdravega življenja in dejavnega staranja vplivajo na skoraj
vsa področja našega življenja in družbe in pogosto zahtevajo regulativno
ukrepanje. Sektor zdravstvenega in socialnega varstva je prav tako zelo
pomemben z družbeno-gospodarskega vidika, saj je eden od sektorjev, za
katerega se porabi največ denarja (javnega in zasebnega)[8]; sektor pa ne nudi samo
priložnosti za gospodarske in tehnološke inovacije, temveč ima prav tako
velike možnosti za družbene inovacije. Družbenogospodarska
pomembnost se lahko dodatno poudari z dejstvom, da ima Evropa koristi od
trdnega farmacevtskega sektorja in dobro razvitih sistemov zdravstvenega in
socialnega varstva, ki zagotavljajo delovna mesta ljudem po vsej EU. Sektor
prav tako sodi med največje visokotehnološke proizvodne sektorje v EU.
Možnosti za rast na teh področjih so zelo velike, saj starajoča
družba pomeni povečanje skupnega povpraševanja po negi in izdelkih in
storitvah za samostojno življenje. Tudi drugi
sektorji pridejo v poštev, na primer turizem. Starajoče prebivalstvo v
veliki meri predstavlja generacija, ki je vajena in še vedno pripravljena
potovati, ima zahteve po visoki kakovosti in zato tudi vse večjo potrebo
po dostopnih storitvah (prevoz, hoteli, zabava itd.). Dostopnejše
turistične storitve lahko povečajo konkurenčnost celotnega
sektorja in spodbudijo nadaljnjo vključitev starajočega prebivalstva.
Ne nazadnje ima EU
koristi od raziskav in izobraževanja svetovnega ranga na tem področju.
V mnogih državah EU dejansko obstajajo odlične raziskovalne infrastrukture
in ustanove, ki zagotavljajo privlačno osnovo za sodelovanje industrije
v načrtovanih dejavnostih EIT. Izzivi, povezani z zdravim življenjem, veljajo
za vso Evropo. Odzivi, ki jih lahko zagotovi SZI, zahtevajo intenzivno
sodelovanje med odličnimi večdisciplinarnimi in večsektorskimi
skupinami z udeleženci iz vseh sektorjev trikotnika znanja (raziskave,
podjetja in izobraževanje). Dodana vrednost SZI na tem tematskem
področju bi bilo povezovanje dejavnosti inovacij in visokošolskega
izobraževanja z že obstoječo odlično raziskovalno bazo. Pri tem
bo SZI dajala poseben poudarek visokošolskim učnim načrtom,
razvoju novih spretnosti (potrebnih npr. za razvoj tehnologije, pa tudi pri
oskrbi starejših), in krepila podjetniške vidike za spodbujanje razvoja
zelo podjetne delovne sile na tem področju, za podporo razvoja novih
izdelkov in storitev ter za krepitev obstoječih ali celo
ustvarjanja novih vrednostnih verig. Primeri možnih izdelkov in storitev,
ki bi lahko bili ustvarjeni prek SZI, presegajo tehnološke aplikacije
(kot so aplikacije, ki obdelujejo, kodificirajo, standardizirajo in razlagajo
podatke na področjih, kot so rak, bolezni srca in ožilja ali orodja za
oceno tveganja in zgodnje odkrivanje) in bi lahko sprožili družbene
inovacije z novimi koncepti, ki na primer izboljšujejo upravljanje življenjskega
sloga in prehrano, spodbujajo dejavno in samostojno življenje v starostnikom
prijaznem okolju ali vzdržujejo ekonomsko trajnostne sisteme oskrbe. Z osredotočenjem na sistemske vidike
evropskih sistemov zdravstvenega in socialnega varstva in podpore dejavnemu
staranju, bi lahko SZI na tem tematskem področju prav tako
vključevala tesnejše sodelovanje med velikimi in malimi, bolj
specializiranimi podjetji zaradi večjega kroženja znanja. Poleg tega bi
lahko bila posebna dodana vrednost, ki bi jo lahko SZI zagotavljala na tem
področju, ustvarjanje inovativnih partnerstev na lokalni ravni, kar je
zlasti pomembno v sektorju storitev. SZI za zdravo življenje in dejavno staranje bi
s svojim celostnim pristopom k trikotniku znanja zato ključno
prispevala k reševanju „evropskega paradoksa“: dodajanje vrednosti
odličnemu položaju EU na področju znanstvenih raziskav in
preoblikovanje te prednosti v inovativne izdelke in storitve ter nove poslovne
priložnosti in trge. Glavna tveganja za uspeh SZI v okviru te teme
so v glavnem povezana s spremljajočimi pogoji inovacijskega in
političnega regulativnega okvira, ki bi lahko zahtevali nekatere
prilagoditve, ki jih SZI ne nameravajo obravnavati neposredno[9]. Zato se morajo SZI glede teh
zadev povezovati s tekočimi inovacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi
politike v EU in na nacionalni ravni (glej naslednji oddelek). 3.
SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI
POBUDAMI Vprašanja,
povezana z zdravjem in dejavnim staranjem, so močno povezana z mnogimi
pobudami EU. Take pobude zajemajo poleg zdravstvenega sektorja široko paleto
področij politike, kot so gospodarstvo, varnost in okolje. Zato neposredno
prispevajo k takšnim ciljem strategije Evropa 2020, kot so R in R/inovacije,
zaposlovanje in socialna vključenost. SZI na področju
inovacij za bolj zdravo življenje in dejavno staranje bo tesno sodelovala s
pilotnim evropskim partnerstvom za inovacije za dejavno in zdravo staranje.
Upoštevala bo konkretne ukrepe, predstavljene v strateškem inovacijskem
načrtu evropskega partnerstva za inovacije, in prispevala k izpolnjevanju
njegovih ciljev. To bo ustvarilo dopolnjevanje pri ključnih akterjih
izobraževanja in usposabljanja, prav tako pa pri zagotavljanju edinstvene
strukturirane mreže neposrednih izvajalcev dejavnosti, ki so primerni za
opredeljevanje okvirnih pogojev in najboljše prakse glede političnih,
regulativnih in standardizacijskih vprašanj, ki imajo vpliv v sektorju. V
okviru evropskega partnerstva za inovacije lahko SZI na tem področju prav
tako prispeva k vodilni tržni pobudi – eZdravje, ki si prizadeva spodbujati trg
za inovativne rešitve eZdravja s svojim osredotočanjem na politične
instrumente (standardizacija, sistemi izdajanja potrdil in javna
naročila). Usklajevanje bo
prav tako okrepljeno s pobudo za skupno načrtovanje programov za
pospešitev raziskav na področju Alzheimerjeve bolezni in drugih
degenerativnih bolezni živčevja, in s pobudo za skupno načrtovanje
programov „Daljše in boljše življenje“ – možnosti in izzivi, ki jih prinašajo
demografske spremembe. SZI na tem področju bo pospeševala in spodbujala
izkoriščanje odličnih javnih raziskav, ki jih združujejo te pobude za
skupno načrtovanje programov, in se na ta način lotevala
razdrobljenosti na področju inovacij. SZI bo prav tako
močno gradila na in izkoriščala pomembne rezultate raziskav skupne
tehnološke pobude za inovativna zdravila in številnih raziskovalnih projektov
okvirnega programa, ki obravnavajo to tematsko področje (kot so
zdravstveni raziskovalni program ali raziskovalne dejavnosti IKT na področju
zdravja in staranja), da bi spodbudila prenos in komercializacijo tehnologije
prek vrhunskih podjetniških talentov. Podobno se bo usklajevala z delom
skupnega programa Sosedska pomoč za samostojno življenje in programa za
konkurenčnost in inovacije. SZI na tem
področju bi torej dopolnjevala te dejavnosti, saj bi se osredotočala
na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim
poudarkom na inovativnih izdelkih in storitvah in podjetniškem izobraževanju. 4.
SKLEPNE UGOTOVITVE SZI, ki se osredotoča na širše vprašanje
inovacij za bolj zdravo življenje in dejavno staranje, izpolnjuje merila,
predlagana za izbor tem SZI. ·
Obravnava pomemben gospodarski in družbeni izziv
(vseživljenjsko zdravje in dobro počutje za vse ob ohranjanju ekonomsko
trajnostnih sistemov varstva) in prispeva k uresničevanju strategije
Evropa 2020 in njenih ciljev v zvezi z zaposlovanjem, inovacijami,
izobraževanjem in socialnim vključevanjem. ·
Osredotočanje te SZI je usklajeno s
prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje
druge dejavnosti EU na področjih zdravstvenega in socialnega varstva,
zlasti z evropskim partnerstvom za inovacije za dejavno in zdravo staranje. ·
Gradi lahko na močni raziskovalni bazi in na
trdnem industrijskem sektorju, ki bo pritegnil SZI. Sposobna je mobilizirati
naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter ponuja možnosti
za različne nove izdelke in storitve. ·
Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj bo
izkoristila močno raziskovalno bazo EU in našla nove inovativne pristope,
da bi izboljšala kakovost življenja evropskih državljanov in ohranjala
ekonomsko trajnost sistemov za zdravstveno in socialno varstvo. ·
Ustvarja trajnostni in sistemski učinek,
merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih
podjetjih. Spodbujala bo nov tehnološki razvoj in družbene inovacije. ·
Prizadeva si odpraviti visoko stopnjo
razdrobljenosti celotnega sektorja zdravstvenega in socialnega varstva in bo
združila kritično maso odličnih zainteresiranih strani na
področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja po vsem
sektorju. ·
Uporablja sistemski pristop in tako zahteva
naddiciplinarno delo, ki vključuje različna področja znanja, kot
so medicina, biologija, psihologija, ekonomija, sociologija, demografija, IKT. Informativni list 4: surovine[10] – trajnostno odkrivanje,
pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih surovin 1.
IZZIV Sodobna družba je povsem odvisna od dostopa do
surovin. Dostop do cenovno ugodnih surovin je bistvenega pomena za uspešno delovanje
gospodarstva EU. Vendar pa triptih zmanjševanja omejenih naravnih virov,
nenehnega naraščanja prebivalstva in hitro naraščajočih ravni
potrošnje v svetu v razvoju nenehno povečuje povpraševanje po surovinah in
naravnih virih planeta. Nekateri od teh dejavnikov so odgovorni za napovedano
povečanje porabe naravnih virov v naslednjih desetletjih. Kot je že bilo izpostavljeno v časovnem
načrtu za gospodarnost z viri in programu Obzorje 2020, moramo zagotoviti dostopnost
in razpoložljivost surovin, potrebnih za evropsko gospodarstvo in naše dobro
počutje, in hkrati doseči gospodarstvo z učinkovito rabo virov,
ki izpolnjuje potrebe naraščajočega prebivalstva v okviru ekoloških
omejitev planeta, ki ni neskončen. 2.
POMEN IN VPLIV To tematsko
področje je zelo pomembno v smislu gospodarskega in družbenega vpliva.
Surovine so ključnega pomena za svetovno gospodarstvo in kakovost
življenja; izboljšanje gospodarnosti z viri bo ključ za zagotavljanje
rasti in delovnih mest za Evropo. Prineslo bo pomembne gospodarske priložnosti,
izboljšalo produktivnost, znižalo stroške in povečalo konkurenčnost. Čeprav EU
dejansko ima odlično raziskovalno preteklost in obstajajo različni
centri odličnosti, bi bilo mogoče storiti mnogo več, da bi iz
tega potegnili koristi v okviru tega prednostnega področja. Za ta namen bi bila posebej primerna SZI. Ob uskladitvi z drugimi dejavnostmi EU se mora
SZI na tem področju osredotočati na krepitev vozlišča znanja
in centra strokovnega znanja na področju akademskega, tehničnega in
praktičnega izobraževanja in raziskav v trajnostnem rudarstvu
(površinski kop, podpovršinski kop, rudarjenje v globokem morju), upravljanju
materialov, tehnologijah recikliranja, uporabi nadomestnih materialov in
geopolitični trgovini s surovinami. Delovala bi kot posrednik in klirinška
hiša za evropske centre odličnosti za povezane teme in upravljala program
strateškega pomena za industrijo EU. Zaradi tega in zato, da se čim bolj
poveča vpliv ukrepov in prepreči podvajanje z dejavnostmi EU, vključno
z evropskim partnerstvom za inovacije za surovine, bo SZI zagotovila potrebne
dopolnitve na področjih človeškega kapitala (tj. usposabljanje,
izobraževanje) za tehnološko inovativne pilotne ukrepe (npr. predstavitveni
obrati) za raziskovanje kopnega in morja, pridobivanje in predelavo, zbiranje
in recikliranje. Hkrati bi to lahko vključevalo cilje okrog tega, da
postane tehnološki pionir z ustvarjanjem pilotnih projektov in demonstratorjev
inovativnih procesov in rešitev, ki na primer vključujejo uporabo gospodarsko
privlačnih in trajnostnih alternativnih materialov strateškega pomena za
EU. To lahko posledično sproži širitev obstoječih trgov in
nastanek novih, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in
predelave, upravljanja materialov, tehnologij recikliranja in uporabe
nadomestnih materialov. Potrebno bo oceniti učinke in pripraviti
inovativne, stroškovno učinkovite ukrepe za prilagoditev in
preprečevanje tveganj za posebej občutljive habitate, kot je Arktika. SZI na tem področju bo zelo pomembna za
odpravo pregrad, ki jih tvori pomanjkanje tehnologije. Potrebne so
tehnične inovacije, da se razvije cela vrsta komplementarnih tehnologij,
ki bi lahko spremenile obliko tradicionalnih vrednostnih verig mineralov in
surovin. To je področje, ki zahteva nadaljnje delo za razvoj novih
procesov in optimiziranje in komercializacijo obstoječega znanja na tem
področju. Podjetniški pristop SZI bi bil posebej primeren za obravnavanje
tega vprašanja. Drugi element dodane vrednosti SZI na
področju surovin je njen prispevek k reševanju omejenih priložnosti
sektorja za povezovanje v mreže. Pravzaprav, različna narava
različnih vpletenih raziskovalnih področij pomeni, da obstajajo
omejene priložnosti za srečanja z raziskovalci znotraj različnih tem
in za pridobivanje koristi od izmenjave zamisli in sodelovanja, ki bo potrebno
za spodbujanje stroškovno učinkovitih, nizkoogljičnih in okolju
primernih rešitev. Povezovanje v mreže znotraj SZI, ki združuje
zainteresirane strani iz treh sklopov trikotnika znanja po celotni vrednostni
verigi, bi prispevalo k premagovanju te slabosti. Omogočilo bo
izboljšanje tehnologije, znanja in prenosa znanja in izkušenj ter
raziskovalcem, študentom in podjetnikom zagotovilo spretnosti, potrebne za
uresničevanje inovativnih rešitev in njihovo spreminjanje v nove poslovne
priložnosti. 3.
SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI
POBUDAMI EU je opredelila to prednostno področje
kot enega od velikih izzivov. SZI bi prispevala k programu Obzorje 2020, in
sicer k družbenemu izzivu, povezanemu z dobavo surovin in gospodarnostjo z
viri. Prispevala bi k predlaganemu evropskemu partnerstvu za inovacije za
surovine. Evropsko partnerstva za inovacije za surovine bo zagotavljalo splošne
okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med obstoječimi
raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami na tem
področju, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. To bo zajemalo v
tehnologijo usmerjene dejavnosti in opredelitev okvirnih pogojev in najboljših
praks v zvezi s vprašanji politike, regulativnimi ali standardizacijskimi
vprašanji, ki vplivajo na inovacije v danem sektorju ali izzivu. SZI na tem
področju bi zagotovila dopolnitve pri izobraževanju ključnih akterjev
in pri zagotavljanju edinstvene strukturirane mreže izvajalcev dejavnosti.
Zagotovila bi trdno podlago v podporo drugim ukrepom, povezanim z inovacijami,
ki bodo izvedeni v okviru evropskega partnerstva za inovacije in za uspeh
katerih je človeški kapital nujno potreben. Prav tako bo primerna za
podporo evropskemu partnerstvu za inovacije pri opredeljevanju okvirnih pogojev
in najboljše prakse v zvezi z vprašanji politike, regulativnimi in
standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na sektor. SZI bi prav tako
močno gradila na in izkoriščala rezultate številnih raziskovalnih
projektov 7. okvirnega programa, ki obravnavajo to področje, zlasti
projektov, financiranih v okviru nanoznanosti nanotehnologij, materialov in
novih proizvodnih tehnologij in okoljskih tem. Na podoben
način bi se prav tako povezovala s eko-inovacijskimi projekti replikacije
trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih je
recikliranje materialov eno od prednostnih področij. Pridobivanje takih
izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru
družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „trajnostna
dobava surovin“. SZI na tem
področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na
naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom
na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju. 4.
SKLEPNE UGOTOVITVE SZI na tem
področju je zelo primerna za obravnavanje zgoraj opisanih izzivov. Prav
tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tem SZI v SIP. ·
Obravnava pomemben gospodarski in družben izziv, s
katerim se sooča Evropa (potrebo po razvoju inovativnih rešitev za
stroškovno učinkovito, nizkoogljično in okolju prijazno odkrivanje,
pridobivanje, predelavo in recikliranje surovin), ter prispeva k
uresničevanje programa Evropa 2020 in njegovih ciljev v zvezi s podnebnimi
spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in izobraževanjem. ·
Osredotočanje te SZI je usklajeno s
prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje
druge dejavnosti EU v sektorju surovin, zlasti z evropskim partnerstvom za
inovacije za surovine. ·
Sposobna je mobilizirati naložbe iz poslovnega
sektorja in nudi možnosti za različne nove izdelke in storitve, in sicer
na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja
materialov, tehnologij recikliranja in nadomestnih materialov. ·
Ustvarja trajnostni in sistemski učinek,
merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih
podjetjih. Zlasti ponuja priložnosti za ustvarjanje družbene vrednosti s
prizadevanji za obravnavanje trajnostnega cilja celotnega življenjskega cikla
izdelka: učinkovitejša uporaba surovin in učinkovito izboljšanje
recikliranja in ponovnega pridobivanja surovin. ·
Vključuje močno izobraževalno komponento,
ki manjka pri drugih pobudah, in jo bo združila s kritično maso
odličnih raziskovalnih in inovacijskih zainteresiranih strani. ·
Zahteva naddisiplinarno delo, ki vključuje
različna področja znanja, kot so geologija, ekonomika, okoljske
znanosti, kemija, mehanika in številna industrijska področja
(gradbeništvo, avtomobilska, letalska in vesoljska industrija, strojna industrija
in obnovljivi viri energije). ·
Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj ima
Evropa na tem področju močno raziskovalno bazo in nizko inovacijsko
uspešnost. Ponuja priložnosti za inovacije v trajnostnem rudarstvu in
upravljanju materialov. Nadomeščanje in recikliranje materialov lahko
pospešita nadaljnjo spremembo sektorja in povečata naložbene dejavnosti z
ustvarjanjem novih izdelkov, storitev in pristopov oskrbovalne verige. Informativni list 5: pametne varne družbe 1.
IZZIV Eden glavnih izzivov, ki ga je treba
obravnavati v okviru programa Obzorje 2020, je potreba po spodbujanju varnih
evropskih družb v okviru naraščajočih globalnih medsebojnih
odvisnosti in prehoda k digitalnim družbam. Današnje družbe se soočajo z resnimi
varnostnimi izzivi, ki naraščajo po obsegu in zapletenosti. Te izzive
sproža dogajanje na različnih področjih od organiziranega kriminala,
terorizma do čezmejnih nezakonitih dejavnosti ter naravnih nesreč in
nesreč, ki jih povzroči človek, ki ogrožajo in destabilizirajo
osnovna načela naših družb. Poleg tega kibernetski napadi in kršitve
zasebnosti ogrožajo celotno delovanje interneta in vseh storitev, ki so
povezane z njim. V podporo politik EU za reševanje teh vprašanj so potrebni
ukrepi za zagotavljanje inovacij v sektorju varnosti. Zlasti so potrebni ukrepi
za izkoriščanje potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij in
povezanih storitev za reševanje vprašanj varnosti. Cilj je obravnavati
varnostne vrzeli Evrope z razvijanjem in uporabo inovativnih rešitev IKT za boj
proti hujšim in organiziranim oblikam kriminala (vključno s kibernetskim
kriminalom), terorizma, za njihovo preprečevanje in ublažitev, za krepitev
upravljanja naših zunanjih meja na kopnem in na morju in vzpostavitev prožnega
odzivanja na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroča
človek, kot so gozdni požari, potresi, poplave in neurja. Ta cilj bo prav
tako vključeval razvoj tehnologij, naprav in storitev IKT za
preprečevanje, obvladovanje kibernetskih napadov, okvar IKT infrastruktur
in okrevanje po njih, povečevanje zaupanja in varnosti na spletu z
varovanjem zasebnosti, identitete in zasebnih podatkov. Kot prečno
prednostno nalogo je treba te cilje izpolniti ob spoštovanju etike, zasebnosti
in temeljnih pravic državljanov. 2.
POMEN IN VPLIV Varnost je z vidika politike in
družbeno-ekonomskega vidika zelo pomembna. Z vidika
javne politike se lahko vzdrževanje ustrezne ravni varnosti v kateri koli
družbi obravnava kot osnovni (pred)pogoj za ustvarjanje okolja, v katerem so
posamezniki in podjetja motivirani za izvajanje svojih nalog. Zlasti je širitev
digitalnega enotnega trga odvisna od zaupanja uporabnika v varnost transakcij,
integriteto njihovih podatkov in varovanja njihove zasebnosti in identitete.
Dogodki, povezani z „globalnim terorizmom“ in povečana škoda za
človeška življenja in dobrine, ki jo povzročijo naravne nesreče
in nesreče, ki jih povzroči človek, so v preteklih letih še
povečali pomembnost politike na tem področju. Poleg teh javnih interesov je to področje
prav tako pomembno z družbeno-ekonomskega vidika. Ocenjuje se, da je svetovni
varnostni trg za varnostne rešitve (izvzeta je obramba) leta 2009 znašal 45
milijard EUR, in pričakuje se, da bo leta 2020 narasel na več kot 87
milijard EUR (povprečna rast višja od 6 %/leto)[11]. Zaposluje okrog 250 000
delavcev na svetovni ravni in okoli 50 000 v Evropi. Če pogledamo
posredno zaposlenost, trg varnostnih storitev v EU zagotavlja delo več kot
1 700 000 zasebnim varnostnikom[12].
Poleg velikosti trga za IT varnost so nekatere ocene pokazale, da znašajo neposredni
stroški kibernetskega kriminala 350 milijard EUR na leto po vsem svetu in okrog
80 milijard EUR v EU. SZI za pametne varne družbe bo sposobna
mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter širiti in ustvarjati nove trge za svoje izdelke in storitve. V
okviru SZI bi poslovni sektor lahko pritegnile tržne priložnosti za inovativne
izdelke in storitve IKT, ki med drugim podpirajo inteligentnejše rešitve za
preprečevanje kriminala, višje varnostne standarde z elektronsko identifikacijo
in avtentifikacijo, pametnejše meje in opozorilne sisteme za boljšo
zaščito kritičnih infrastruktur. Zaradi horizontalne narave
varnostnih tehnologij dejavnosti te SZI ne bodo vplivale samo na varnostni
sektor IKT, temveč na celoten trg IKT za proizvajalce opreme in naprav za
dostop ter ponudnikov storitev. Celostni pristop SZI k inovacijam in njena
zmožnost spodbujati družbene inovacije bi lahko še okrepila družbeno
razsežnost varnosti. Gradeč na močni raziskovalni in znanstveni bazi,
bo SZI na tem področju sposobna povezati zainteresirane strani na
področju izobraževanja in inovacij, ki se sicer ne bi združile, da
razvijajo novo znanje, zamisli, poslovne modele, pristope in strategije za
uspešno reševanje varnostnih izzivov družb in spodbujanje blaginje državljanov.
Cilj je, da ti novi inovativni izdelki, storitve, procesi, modeli in pristopi,
razviti v okviru SZI, zadovoljijo pereče potrebe po bolj varnih evropskih
družbah, v katerih se državljani v svojem vsakdanjem življenju počutijo
varne (vključno s tistimi na bolj ranljivih položajih). Pozornost bi lahko
namenili varovanju posameznikove zasebnosti, zaščiti otrok na spletu in
zaščiti pred zlorabami identitete in osebnih podatkov ob hkratnem
povečevanju prijaznosti do uporabnika in sprejemanja rešitev. Družbena razsežnost SZI na področju
varnih družb bi lahko bila dodatno okrepljena s kolokacijskim modelom SZI, s
pomočjo katerega regionalni akterji tesno sodelujejo ob združevanju
kompetenc in spretnosti, razvitih na različnih področjih specializacije. Pomemben element dodane vrednosti SZI za
pametne varne družbe bo njen prispevek k odpravljanju sedanje ravni
razdrobljenosti in delitev, s katerim se sektor sooča po vsej Evropi.
S svojo povezovalno naravo in naddiciplinarnim pristopom bo ustvarila
priložnost za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med akterji v trikotniku
znanja (podjetji, raziskavami in univerzami), posamezniki in javnimi organi, ki
delujejo na različnih področjih znanja, in bo na ta način
zagotovila boljšo povezavo med tehnološkimi, družbenimi, političnimi in
regulativnimi vidiki in tržnim potencialom. SZI na področju pametnih varnih družb bo
prav tako pomagala pri odzivanju na potrebo po usposobljeni delovni sili.
SZI bo imela zelo pomembno vlogo pri preoblikovanju izobraževalnega sistema na
tem področju. Hkrati bo nudila priložnost za spodbujanje novih
izobraženih podjetnikov, sposobnih razvijati nove inovativne tehnologije,
storitve in poslovne dejavnosti. Poudarek na podjetništvu bi bil zlasti
pomemben v tem sektorju, ki ima potencial, da privabi veliko število MSP. V povezavi z inovacijskimi in izobraževalnimi
cilji SZI lahko SZI prav tako neposredno sproži boljše ozaveščanje
državljanov, zasebnega sektorja in institucionalnih končnih uporabnikov
(civilna družba, policija, obmejna straža itd.) ter vpliva na njihovo
sprejemanje novih inovativnih rešitev. Medtem ko ima SZI za pametne varne družbe
potencial, da ustvari trajnosten in sistemski učinek, merjen v
številu novih podjetnikov, novih tehnologij, podjetij, modelov in pristopov,
prav tako ponuja možnost za vplivanje na svetovni ravni. Varnostni
izzivi so po svoji naravi globalni in jih je treba obravnavati v sodelovanju s
tretjimi državami. Glavna tveganja za uspeh SZI na tem
področju so v glavnem povezana s pomanjkanjem potrebnih inovacijskih
okvirnih pogojev, kot so jasni regulativni pogoji, standardizacija in javna
naročila. Dejansko je bilo v nekaterih evropskih državah pomanjkanje jasne
javne politike in strategije na področju varnosti izpostavljeno kot
dejavnik, ki zmanjšuje jasnost glede stranskih razvojnih učinkov
povpraševanja in ponudbe. Druga težava, povezana s sektorjem varnosti, je
opredelitev njegovih meja glede na obrambne zahteve. Čeprav obramba ne bo
zajeta v okviru SZI na področju pametnih varnih družb, pa so meje
razlikovanja med varnostjo in obrambo glede njunih vsakokratnih tehnoloških in
sistemskih zahtev zabrisane. Nenazadnje je predpogoj za uspeh te SZI privabiti
končne uporabnike in zlasti javne organe. To je težavna naloga in bo
zahtevala tesno sodelovanje z zadevnimi pobudami politik Komisije na tem
področju. Pričakuje se, da bodo ta tveganja uspešno odpravljena prek
povezovanja SZI s sedanjimi inovacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi politike
na ravni EU in nacionalni ravni glede teh zadev (glej naslednji oddelek). 3.
SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI
POBUDAMI Zgoraj opisana SZI bi dopolnjevala številne
pobude EU na tem tematskem področju. SZI na področju pametnih varnih družb bo
prispevala k ciljem programa Obzorje 2020. Gradila bo na rezultatih številnih
raziskovalnih projektov okvirnega programa, ki obravnavajo to temo, zlasti na
rezultatih projektov, financiranih v okviru varnosti, zaupanja in varnosti IKT,
prihodnjih internetnih in družbeno-ekonomskih znanosti in humanističnih
ved. Upoštevala bo zadevne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča
(JRC). Prav tako se bo povezovala z delom ustreznih
agencij EU, kot so FRONTEX (na področju varnosti meja), Europol (na
področju boja proti hudim oblikam mednarodnega kriminala in terorizmu),
ENISA (na področju varnosti omrežij in informacij) in CEPOL (Evropsko
policijsko akademijo). SZI na tem
področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na
naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom
na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju. 4.
SKLEPNE UGOTOVITVE SZI, ki se osredotoča na vlogo IKT pri
zagotavljanju inovacij za varne družbe in daje močan poudarek
preoblikovanju programa za izobraževanje na tem področju, bi bila zelo
primerna za reševanje zgoraj navedenih vprašanj. Prav tako izpolnjuje merila,
predlagana za izbiro tem SZI v SIP. ·
Obravnava pomemben gospodarski in družbeni izziv
(potrebo po zmanjšanju varnostnih vrzeli in preprečevanju varnostnih
tveganj ob povezovanju družbenih vidikov) in prispeva k uresničevanju
strategije Evropa 2020 in njenih ciljev v zvezi z zaposlovanjem, inovacijami,
izobraževanjem in socialnim vključevanjem. ·
Osredotočanje te SZI je usklajeno s
prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje
druge politike EU. ·
Sposobna je mobilizirati naložbe in dolgoročno
zavezanost poslovnega sektorja ter ponuja možnosti za različne nove
izdelke in storitve. ·
Ustvarja trajnostni in sistemski učinek,
merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah, podjetjih in
storitvah. Spodbujala bo nov tehnološki razvoj in družbene inovacije. ·
Gradila bo na močni raziskovalni in znanstveni
bazi in bo povezala zainteresirane strani na področju izobraževanja in
inovacij, ki se sicer ne bi združile, da razvijejo novo znanje, zamisli,
poslovne modele, pristope in strategije za uspešno reševanje varnostnih izzivov
družb. ·
Prispeva k odpravi sedanjih ravni razdrobljenosti
in delitev, s katerimi se sektor sooča po vsej Evropi. ·
Uporablja sistemski pristop in tako zahteva
naddisciplinarno delo, ki vključuje različna področja znanja,
kot so med drugim IKT, družbeno-ekonomske znanosti in humanistične vede,
civilna zaščita, zdravje, promet, energija. Informativni list 6: mobilnost v mestih 1.
IZZIV Tema pametnega, zelenega in celostnega prometa
je opredeljena kot eden od glavnih družbenih izzivov, ki bodo obravnavani v
okviru programa Obzorje 2020. Bela knjiga o prometni politiki za leto 2011
nadalje krepi pomen sprejetja ukrepov na tem področju v naslednjem
desetletju. Mobilnost v mestih je posebej zahtevna naloga. Obravnava številne
teme, kot so promet (vključno z novimi koncepti mobilnosti, organizacijo
prometa, logistiko, varnostjo prometnih sistemov), okoljska vprašanja
(zmanjševanje toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka in hrup),
načrtovanje naselij (novi koncepti za zbliževanje dela in bivanja), in ima
pomemben vpliv na gospodarski in družbeni ravni (ustanavljanje novih podjetij,
zaposlovanje, socialna vključenost, stanovanja in lokacijske strategije).
Splošni cilj je izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov, ki v
čedalje večjem številu živijo v velikih mestnih konglomeratih, kjer
se ustvari večina gospodarskih dosežkov Evrope[13]. Trajnostna mobilnost v mestih se lahko doseže
samo, če bodo odkrite prodorne inovacije, ki vodijo do bolj zelenih, bolj
vključujočih, varnejših in pametnejših rešitev. Če to ne bo
doseženo, bo to dolgoročno gledano privedlo do visokih družbenih,
ekoloških in gospodarskih stroškov. Državljani pa morajo sprejeti nove
inovativne koncepte mobilnosti, zlasti ko gre za zamenjavo individualnih
prevoznih sredstev za javni prevoz in skupno rabo prevoznih sredstev. Doseganje
sprememb v obnašanju brez negativnih učinkov na kakovost življenja in
življenjske stroške na urbanih območjih bo eden izmed velikih izzivov, ki
jih bo treba obravnavati na tem področju. 2.
POMEN IN VPLIV Ključni cilj
SZI za mobilnost v mestih bo zagotoviti bolj zelen, bolj vključujoč,
varnejši in pametnejši mobilnosti sistem v mestih. Kakor je že
opisano zgoraj, je to tematsko področje z vidika družbene in javne
politike zelo pomembno. Prav tako je zelo pomembno z družbeno-ekonomskega
vidika, saj vključuje gospodarske sektorje, ki so pomembni glede BDP in
zaposlovanja, kot so avtomobilski ali gradbeni sektor. Mobilnost v mestih je
poleg tega povezana s strategijami varovanja okolja in je v celoti vgrajena v
politike na področju socialne vključenosti, lokacije, stanovanj in
načrtovanja mest. SZI na
področju mobilnosti v mestih je v skladu s prednostnimi nalogami,
opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in s cilji strategije Evropa 2020 za
doseganje pametnejšega, bolj trajnostnega, nizkoogljičnega in
vključujočega razvoja mest. SZI na tem tematskem področju bi
lahko prispevala k vsakemu od ciljev strategije Evropa 2020, na primer k
spodbujanju ekološko učinkovitih rešitev, inteligentnih IKT sistemov za
upravljanje prometa in zagotavljanje učinkovitejših in cenovno
dostopnejših prevoznih storitev. Ker je mobilnost v
mestih po svoji naravi sistemska, bi lahko SZI na tem področju
zagotovila številne možnosti za inovacije vzdolž inovacijske verige, kot so
razvoj multimodalnih prometnih sistemov in pametnejše in bolj trajnostne
prometne rešitve. SZI za mobilnost v
mestih črpa iz trdne tehnološke in industrijske baze in zagotavlja
možnosti za nove izdelke in storitve[14],
zlasti na področjih trajnostnega načrtovanja in eko industrije. Poleg tega bo
razvoj inovativnih modelov mobilnosti v mestih prav tako užival močno
pozornost in podporo politike, kar je v korist tej tematski prednostni nalogi.
Ti inovativni modeli ureditve mest bi poleg tega lahko imeli vpliv na
svetovni ravni, če bi se prenesli na hitro rastoče mestne
konglomerate v drugih delih sveta, zlasti v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. SZI na tem
področju bi mobilnost v mestih in načrtovanje mestnega prometa
umestila v širši okvir trajnostnega načrtovanja mest in prostorskega
razvoja na lokalni in regionalni ravni. SZI bi tako imela prednost delati na
večdisciplinarnem in medsektorskem področju ter prispevati k
premagovanju sedanjih ravni organizacijske razdrobljenosti, s katerimi se
sektor sooča. Ustvarila bi priložnosti za vzpostavitev tesnejšega
sodelovanja med javnimi organi (v glavnem na lokalnih, regionalnih ravneh),
lokalnimi združenji in zasebnim sektorjem (kot so razvijalci in infrastrukturni
akterji), raziskovalnimi inštituti in univerzami (s povezovanjem v trikotniku
znanja). Povezovanje partnerjev svetovnega ranga v nove konfiguracije bo dalo
SZI za mobilnost v mestih možnost za optimiziranje obstoječih virov in
izkoriščanje poslovnih priložnosti, ustvarjenih v okviru teh novih
vrednostnih verig. SZI na
področju mobilnosti v mestih se bo osredotočila na tiste dejavnosti
trikotnika inovacij, ki so lahko upravičene do dodatne podpore EU, zlasti
prek EIT. Dejansko bo glavna dodana vrednost SZI na tem področju njena
vloga pri povezovanju treh sklopov trikotnika znanja in doseganju sistemske
spremembe v načinu, kako inovacijski igralci sodelujejo. Podobno bo
osredotočanje SZI na inovacije, temelječe na interesu ljudi, ki
postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče prizadevanj SZI,
bistvenega pomena za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Posledično bo dan
velik poudarek izobraževanju/usposabljanju, podjetništvu in uporabi rezultatov,
npr. razvoj spretnosti in znanja strokovnjakov za mestni promet v lokalnih in
regionalnih upravah (vseživljenjsko učenje/programi izmenjave
osebja/strokovno usposabljanje), predlaganje posebnih visokošolskih programov
na področju mobilnosti v mestih (poletne šole/programi izmenjav), uspešno
dajanje inovativnih prometnih konceptov na trg (pomoč univerz in
raziskovalnih institucij za odcepljene dele podjetij in novo ustanovljena
podjetja itd.). Poleg tega bi se lahko znotraj SZI, ki se osredotoča na
to temo, okrepil koncept kolokacije, saj ima to tematsko področje
močno lokalno in regionalno razsežnost. 3.
SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI
POBUDAMI Teme, povezane z
mobilnostjo, so deležne močne podpore v mnogih pobudah EU. EU je na tem
področju polno angažirana. Povezave z drugimi
dejavnostmi EU obstajajo in bodo okrepljene. SZI na področju mobilnosti v
mestih bo upoštevala ukrepe, pripravljene v okviru akcijskega načrta o
mobilnosti v mestih in akcijskega načrta o inteligentnem prometnem
sistemu. Zlasti bo
sodelovala z načrtovanim evropskimi pobudami za pametna mesta in skupnosti,
ki vključuje energetsko učinkovitost, IKT in mestni promet. SZI bi
zlasti dopolnjevala dejavnosti izobraževanja ključnih akterjev, prav tako
pa pri zagotavljanju strukturirane mreže izvajalcev dejavnosti, ki so najbolj
primerni za opredelitev okvirnih pogojev in najboljše prakse glede
političnih in regulativnih vprašanj, ki vplivajo na sektor. Prav tako je
potrebno usklajevanje s pobudo za skupno načrtovanje programov „Urbana
Evropa“, ki bo združilo nacionalna raziskovalna prizadevanja, da se spremenijo
mestna območja v inovacijske in tehnološke centre, uresničijo okolju
prijazni in inteligentni logistični prometni sistemi med mesti in v mestu,
zmanjšajo posledice za okolje in poveča nevtralnost za podnebje. SZI na
tem področju bo pospeševala in spodbujala izkoriščanje odličnih
javnih raziskav, ki jih združujejo te pobude za skupno načrtovanje
programov, in se na ta način lotevala razdrobljenosti na področju
inovacij. Pobuda CIVITAS, ki
podpira predstavitvene in raziskovalne projekte za izvajanje inovativnih
ukrepov v čistem mestnem prometu, in evropska industrijska pobuda za
pametna mesta in skupnosti, ki si prizadeva za večjo trajnost in
učinkovitost pri proizvodnji in rabi energije v mestih, bosta prav tako tipični
pobudi za sodelovanje SZI na področju mobilnosti v mestih. SZI na tem
področju bi lahko prav tako vzpostavila povezave z evropskimi tehnološkimi
platformami za promet in energijo, javno-zasebnim partnerstvom za evropske
zelene avtomobile in s številnimi projekti okvirnega programa na tem
področju. SZI bi upoštevala raziskovalne prednostne naloge in akcijske
načrte, opredeljene v okviru evropskih tehnoloških platform, in
raziskovalno delo, ki je bilo do zdaj opravljeno v okviru projektov
javno-zasebnih partnerstev in okvirnega programa, da bi izboljšala in pospešila
prevzemanje in izkoriščanje teh rezultatov raziskovanj. Dopolnjevala se bo
z „Evropsko zvezo za mobilnost in industrije mobilnosti“. Namen Evropske zveze
za mobilnost in industrije mobilnosti, sofinancirane v okviru programa za
konkurenčnost in inovacije, je združiti regionalne in nacionalne
oblikovalce politike, ki podpirajo inovativne rešitve glede storitev na
področju mobilnosti in industrij mobilnosti, da se mobilizira večja
in boljša podpora za MSP za inovativne storitve v takih industrijah. Prav tako se bo
usklajevala s programom Inteligentna energija za Evropo, replikacijo
eko-inovacijskega trga, ter storitvami in pilotnimi projekti, ki temeljijo na
IKT, za pametno mobilnost v mestih v okviru programa za konkurenčnost in
inovacije. SZI na tem
področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na
naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom
na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju. SZI, ki se osredotoča
na mobilnost v mestih, bi prav tako dopolnjevala nekatere specifične
dejavnosti, ki jih že izvajata dve obstoječi skupnosti SZI. In sicer,
dejavnosti SZI za podnebne spremembe v okviru teme prehoda k prilagodljivim
mestom z nizkimi izpusti ogljika in dejavnosti EIT IKT Labs v okviru
inteligentnih prometnih sistemov in digitalnih mest prihodnosti. SZI za
mobilnost v mestih bo prevzela dejavnosti, ki se izvajajo v okviru navedenih
dveh SZI in jih umestila v širši okvir bolj zelenega, bolj vključujočega,
varnejšega in pametnejšega sistema mobilnosti v mestih. 4.
SKLEPNE UGOTOVITVE SZI, ki se
osredotoča na mobilnost v mestih, je najprimernejša za reševanje zgoraj
opisanih izzivov. Prav tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tematskih
področij SZI. ·
Obravnava pomemben gospodarski in družbeni izziv
(doseči evropski prometni sistem, ki je gospodaren z viri, okolju
prijazen, varen in brezhiben v dobro državljanov, gospodarstva in družbe), in
prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 in njenih ciljev v zvezi s
podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in
izobraževanjem. ·
Osredotočanje te SZI je usklajeno s
prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje
druge dejavnosti EU na področju prometa, okolja in energije. ·
S krepitvijo podjetniške miselnosti povezuje nove
nastajajoče tehnologije z novimi vrednostnimi verigami in podpira
preoblikovanje akademskih raziskav v izdelke in storitve. ·
Prizadevala si bo torej rešiti evropski paradoks,
saj bo izkoristila močno raziskovalno bazo EU in našla nove inovativne
pristope za zagotovitev bolj zelenega, bolj vključujočega, varnejšega
in pametnejšega sistema mobilnosti v mestih. ·
Združila bo kritično maso odličnih
zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in
usposabljanja, ki se sicer ne bi združili. ·
Uporablja medsektorski pristop in zato povezuje
različne ravni odgovornosti od zasebnih subjektov do javne uprave, zlasti
na lokalni ravni, do posameznih državljanov. ·
Zahteva naddisciplinarne pristope, ki
vključujejo različna področja znanja, in razvoj novih
načinov izobraževanja preko meja disciplin. [1] UL L 97, 9.4.2008, str. 1. [2] UL C, , str. . [3] Informativni listi so povzetek opravljene analize
pomembnosti in dodane vrednosti ustvarjanja novih SZI na predlaganih tematskih
področjih. Navajajo okvirne informacije o delu SZI na specifičnem
področju, vendar ne določajo dejavnosti in delovnih metod prihodnjih
SZI. [4] Koncept, predstavljen v oceni lorda Sainsburyja: Tekma
za vrh – Pregled politik na področju znanosti in inovacij vlade Združenega
kraljestva, lord Sainsbury, 5. oktober 2007. [5] Eurostat. [6] http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ict/files/kets/hlg_report_final_en.pdf. [7] Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov
(FAO). 2009. Svetovno kmetijstvo do leta 2050. [8] Poraba za zdravstvo se razlikuje od države do države.
Delež v BDP je v razponu od 1,1 do 9,7 % in od 4 % do več kot 18 % skupne
javne porabe. Sektorji, povezani z zdravjem, imajo visoko intenzivnost raziskav
in razvoja: farmacevtski izdelki in biotehnologija so po številkah daleč
pred katerim koli drugim sektorjem (15,9 %); oprema in storitve za zdravstveno
oskrbo so prav tako zelo visoko (6,8 %). [9] Na primer glede dostopa bolnika do zdravil visoke
kakovosti, obdobje katerega se podaljša zaradi zakonodaje za odobritev novih
zdravil na trgu, pri čemer je več časa namenjeno preskusom in
potrjevanju in za določitev cen in načinov povračila stroškov. [10] V tem dokumentu se bo uporabljala ožja opredelitev
„neenergetske, nekmetijske surovine“, da se zmanjša možnost za prekrivanje z
obstoječimi SZI za podnebne spremembe in energijo, kakor tudi z drugimi
prihodnjimi prednostnimi področji SZI, kot je hrana. [11] Podatki Evropske organizacije za varnost. [12] Podatki Konfederacije evropskih varnostnih služb. [13] Več kot 70 % Evropejcev živi na urbanih
območjih, kar predstavlja več kot 25 % ozemlja EU. Okoli 85 %
BDP v EU se ustvari na urbanih območjih. Pričakuje se, da bo do leta 2050
urbanizacija v Evropi narasla na okrog 83 %. [14] Nekateri primeri novih možnih trgov: nove storitve za
potnike, vzdrževanje in upravljanje prometa in cestnih zastojev, nove
aplikacije v vozilih, imerzivne komunikacijske storitve za podporo
komunikacijam in izogibanje potovanju (JRC 65426 EN).