OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) 294/2008 z namenom prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske zmogljivosti EU in njenih držav članic s pomočjo popolnega povezovanja v okviru trikotnika znanja. V skladu z določbami Uredbe in na podlagi osnutka predloga EIT bo Komisija pred koncem 2011 sprejela predlog, da Evropski parlament in Svet sprejmeta strateški inovacijski program EIT, ki bo opredelil dolgoročna prednostna področja za EIT, vključno s pregledom načrtovanih dejavnosti na področju visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij, za obdobje sedmih let.

EIT je svoj osnutek prvega strateškega inovacijskega programa predložil Komisiji pred 30. junijem 2011.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN REZULTATI OCEN UČINKA

Pri pripravi predloga so bili upoštevani odgovori, prejeti na podlagi odprtega javnega posvetovanja o EIT, in rezultati odprtega javnega posvetovanja o skupnem strateškem okviru za financiranje raziskav in inovacij. Svoje mnenje so izrazile države članice in številne zainteresirane strani iz industrije, akademskega sveta in civilne družbe. Rezultati so pokazali močno podporo poslanstvu EIT, da spodbuja več in boljše sodelovanje med visokošolskim, podjetniškim, raziskovalnim in inovacijskim svetom. Glede na odgovore vprašanih bi moral EIT imeti vidno vlogo v prihodnjem programu EU za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ in si prizadevati za tesnejšo povezanost z drugimi evropskimi in nacionalnimi prizadevanji. Večina vprašanih je hvalila način, kako EIT zagotavlja sodelovanje podjetij pri svojem delu in je pozvala inštitut, da okrepi svoje dejavnosti ozaveščanja in povezovanja. Poleg tega so vprašani menili, da je sodelovanje podjetij zelo pomembno za prihodnji uspeh EIT. Prilagodljivost, razumljivost pravil in jasna donosnost vlaganj so zato bistvenega pomena za pritegnitev zasebnega sektorja k sodelovanju.

Predlog se prav tako opira na zunanje poročilo o oceni, v katerem se koncept povezovanja v okviru trikotnika znanja in teme, okrog katerih je EIT zgrajen, obravnavajo kot zelo pomembni. Model, ki ga je razvil EIT in temelji na dolgoročnih zelo povezanih mrežah kolokacijskih centrov, uživa veliko podporo. Vprašani so bili prav tako prepričani in dosledni v svojem stališču, da je pomen skupnosti znanja in inovacij (SZI) v tem, da spodbujajo ustvarjanje dodatne vrednosti iz dejavnosti, ki jih posamezne članice že izvajajo na bolj razdrobljeni osnovi.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog temelji na členu 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Nadgrajuje določbe, opredeljene v Uredbi o EIT, in dopolnjuje predloge, vključene v okviru svežnja Obzorje 2020.

4.           POSLEDICE ZA PRORAČUN

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu o spremembi Uredbe o ustanovitvi EIT, opredeljuje posledice za proračun, človeške in upravne vire.

2011/0387 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo[1],

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 294/2008 določa, da Komisija predloži predlog prvega strateškega inovacijskega programa (v nadaljnjem besedilu: SIP) na podlagi osnutka, ki ga pripravi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo.

(2) V SIP je treba določiti dolgoročna prednostna področja za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in vključiti oceno njegovega gospodarskega učinka in sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP je treba upoštevati rezultate spremljanja in vrednotenja EIT.

(3) Prvi SIP mora vključevati podrobne specifikacije in pogoje v zvezi z delovanjem EIT, načine sodelovanja med upravnim odborom in skupnostmi znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu: SZI) in načine financiranja SZI –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejme se strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, kakor je določen v Prilogi.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA STRATEŠKI INOVACIJSKI PROGRAM EIT

1. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo: inovacijski akter na ravni EU:

Strateški inovacijski program (SIP) opredeljuje prednostne naloge za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2014–2020 in načine njegovega delovanja. Zato je ključno orodje evropskih oblikovalcev politike za strateško usmerjanje EIT, ki inštitutu pušča znatno mero samostojnosti pri opredeljevanju načinov in sredstev za doseganje zastavljenih ciljev.

SIP je rezultat poglobljenega procesa, ki si je prizadeval upoštevati dosedanje izkušnje EIT in v polni meri odraziti dejansko stanje na področju evropskih inovacij. Temelji na osnutku prvega SIP upravnega odbora EIT, ki je bil predložen Evropski komisiji 15. junija 2011, v skladu z zahtevami iz Uredbe o EIT. Opira se tudi na rezultate neodvisne ocene začetnega obdobja EIT in na posvetovanja, namenjena vsem, ki že zdaj sodelujejo ali bi želeli sodelovati v dejavnostih EIT, vključno s podjetji, visokošolskimi ustanovami in raziskovalnimi organizacijami ter nacionalnimi in regionalnimi organi.

1.1. EIT: reševanje družbenih izzivov s pomočjo inovacij v trikotniku znanja

V hitro spreminjajočem se svetu temelji pot Evrope v prihodnost na rasti, ki je pametna, trajnostna in vključujoča. Da bi ta cilj dosegli in ohranili konkurenčnost v globalnem gospodarstvu znanja, sta „trikotnik znanja“, ki ga sestavljajo raziskave, izobraževanje in inovacije, in medsebojno delovanje med temi tremi stranicami trikotnika bila priznana kot ključni gonilni sili. Evropska unija je ukrepala v skladu s tem in je v svoji strategiji Evropa 2020 ta področja opredelila kot prednostne naloge politike. Te prednostne naloge se zlasti izvajajo prek vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Mladi in mobilnost“, ki tvorita splošni politični okvir za ukrepanje EU na teh področjih. Dopolnjujeta ju vodilni pobudi „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ in „Evropa, gospodarna z viri“. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo v polni meri prispeval k doseganju ciljev teh vodilnih pobud.

Razlogi za umestitev raziskav, izobraževanja in inovacij v središče pozornosti so neposredni. Ob naraščajoči svetovni konkurenci in ob soočanju z demografskimi izzivi doma bodo prihodnja rast in delovna mesta v Evropi vedno bolj odvisna od inovacijskih prebojev na področju izdelkov, storitev in poslovnih modelov ter od njene sposobnosti, da razvija, pritegne in zadrži nadarjene. Čeprav obstajajo po vsej Evropi posamezne zgodbe o uspehu, pa se države članice EU v povprečju slabše odrežejo v primerjavi z vodilnimi v svetu na področju inovacij. Poleg tega se EU sooča s čedalje večjo konkurenco za nadarjene iz novih centrov odličnosti v gospodarstvih v vzponu.

Zato je v naših inovacijskih sistemih in paradigmah potrebna resnična sprememba. Čeprav odličnost v izobraževanju, raziskavah in inovacijah v EU nedvomno obstaja, pa še vedno prepogosto ostaja razdrobljena. Evropa mora premagati to pomanjkanje strateškega sodelovanja preko meja – držav, sektorjev in disciplin. Poleg tega mora Evropa sprejeti pravo podjetniško kulturo, ki je bistvenega pomena za zajemanje vrednosti iz raziskav in inovacij, za ustanavljanje novih podjetij in dejansko tržno uporabo inovacij v potencialnih hitro rastočih panogah. Evropa mora krepiti vlogo visokošolskih ustanov kot motorjev inovacij, saj morajo nadarjeni imeti prave veščine, znanje in nazore, da bi lahko spodbujali inovacije.

EIT je bil ustanovljen prav s tem ciljem – prispevati k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske zmogljivosti Unije in njenih držav članic. Inštitut bo s popolnim povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij v trikotniku znanja prispeval k reševanju družbenih izzivov v okviru programa Obzorje 2020 in zagotovil sistemsko spremembo v načinu sodelovanja evropskih inovacijskih akterjev.

EIT za dosego tega cilja združuje strateško usmeritev na ravni EIT s pristopom od spodaj navzgor prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI). SZI so močno povezana partnerstva, ki dolgoročno združujejo odlične univerze, raziskovalne centre, mala in velika podjetja ter druge inovacijske akterje okrog specifičnih družbenih izzivov. Vsaka SZI je organizirana okoli manjšega števila med seboj povezanih kolokacijskih centrov, v katerih partnerji tesno sodelujejo vsak dan in z največjo stopnjo skupnih strateških ciljev. Kolokacijski centri nadgrajujejo obstoječe centre odličnosti, jih razvijajo v lokalne inovacijske ekosisteme in povezujejo v širšo mrežo inovacijskih stičišč po vsej Evropi. Posamezne SZI v okviru EIT imajo visoko stopnjo samostojnosti pri opredeljevanju svoje notranje organizacije, sestave, programa in načinov dela, kar jim omogoča, da same izberejo najbolj ustrezen pristop za doseganje ciljev. EIT na strateški ravni organizira postopek izbire SZI, jih usklajuje s prilagodljivim okvirom in razširja najboljše modele upravljanja in financiranja SZI.

EIT prek SZI pomaga ustvarjati okolja, v katerih je večja verjetnost, da bodo inovacije uspevale in ustvarjale preboje v načinih sodelovanja med visokošolskimi, raziskovalnimi in poslovnimi področji. Ta pristop pomaga pri reševanju čedalje bolj zapletenih družbenih izzivov, opredeljenih v programu Obzorje 2020, na celosten način s povezovanjem odličnih ljudi iz različnih sektorjev, ozadij in disciplin – ki se sicer ne bi nujno srečali – da skupaj najdejo rešitve za izzive.

Dosežki

EIT je dokončal svojo začetno fazo, katere namen je bil začeti dejavnosti EIT prek SZI in vzpostaviti funkcije odločanja in izvrševanja EIT – upravni odbor in sedež. EIT je uspešno dosegel tudi svoj glavni cilj, in sicer popolno povezavo celotne inovacijske verige z združevanjem visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij in podjetij v okviru prvih treh skupnosti znanja in inovacij, ustanovljenih v letu 2010 na področjih, ki sta jih Svet in Parlament opredelila kot bistvene za prihodnji razvoj Evrope. Ta področja so trajnostna energija („SZI InnoEnergy“), prilagajanje podnebnim spremembam in njihova ublažitev („SZI Climate“) ter informacijska in komunikacijska družba prihodnosti („EIT ICT Labs“).

EIT se poleg tega zdaj konsolidira kot inovacijska ustanova prek sedeža v Budimpešti. Prav tako je ustanovil fundacijo EIT, pravno neodvisno organizacijo, namenjeno spodbujanju in podpiranju dela in dejavnosti EIT ter povečevanju družbenega vpliva EIT.

SZI na poti do povezanih partnerstev svetovnega ranga

Sedanje tri SZI so uspešno dosegle kritično maso na svojih posameznih področjih, vključno z uravnoteženim sodelovanjem različnih sestavnih delov trikotnika znanja. Združena moč partnerjev v SZI tako v številu kot v pomenu, ki ga imajo na svojih posameznih področjih, jim omogoča, da dosežejo raven svetovnega ranga.

Graf 1 – kolokacija SZI

SZI so pri oblikovanju svojih strategij in struktur upravljanja uporabile različne pristope, ki odražajo različna tematska področja. Ena SZI je bila ustanovljena kot podjetje, drugi dve pa kot neprofitni združenji. Vse so zgrajene okrog približno 30 osrednjih partnerjev in od pet do šest kolokacijskih centrov, ki so običajno obdani z različnim številom dodatnih pridruženih partnerjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP).

Vzpostavitev SZI kot posameznih pravnih subjektov, ki jih vodi glavni izvršni direktor, je jasno odstopanje od tradicionalnega pristopa na osnovi več upravičencev. Vse SZI poleg tega sledijo poslovni logiki za strateško načrtovanje svojih dejavnosti in vse SZI izvajajo kolokacijski koncept, in sicer povezujejo različne skupine na enem fizičnem kraju, ki deluje kot klirinška hiša za mnoge dejavnosti SZI, ter združujejo kompetence in spretnosti, razvite na različnih specializiranih področjih na vseevropski ravni.

Dejavnosti SZI obsegajo celotno inovacijsko verigo in med drugim vključujejo uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih programov z znakom EIT, ki združujejo odlično znanost z izobraževanjem na področju podjetništva, storitvami ustanavljanja podjetij in projekti mobilnosti. Z osredotočenjem začetnih dejavnosti SZI na nadarjenost in ljudi so bili prvi rezultati doseženi na področju izobraževanja in podjetništva, vključno z uvedbo magistrskih in doktorskih študijskih programov. Dve SZI sta združili sile in sodelujeta v skupnem programu magistrskega študija v pametnih omrežjih.

Dosežki SZI v njihovem prvem letu (2010–2011) so obetavni:

Skoraj 500 študentov je dokončalo usposabljanje v poletnih šolah in več kot 200 študentov je trenutno vpisanih v posebne programe magistrskega študija z znakom SZI. Povpraševanje nadarjenih ljudi je veliko: SZI InnoEnergy na primer je prejela 950 vlog za svoj magistrski program, sprejeli pa so lahko 155 študentov. Študentje, ki so diplomirali v okviru programov SZI za podnebje (Climate KIC) leta 2010 in 2011, so oblikovali združenje nekdanjih študentov s ciljem ohraniti dolgoročno sodelovanje s SZI.

Ustanovljeno je bilo že šest novih podjetij z izhodiščnim kapitalom iz nagrad in odlikovanj ali s podporo SZI. Trenutno je več kot 50 novih podjetij v fazi inkubacije. Skupnost EIT ICT Labs podpira 18 malih podjetij s poslovnimi inštruktorji.

Povezave znotraj trikotnika znanja so bile vzpostavljene na regionalni ravni prek meddisciplinarnih programov za strokovno izpopolnjevanje, kot je program SZI za podnebje (Climate KIC) „Pionirji v praksi“ (tega projekta za mobilnost se je do zdaj udeležilo 59 posameznikov).

Določena so bila nova pravila intelektualne lastnine, ki določajo delitev dobička iz pravic intelektualne lastnine med sodelujoče družbe in pravno osebo SZI.

Graf 2 – partnerji SZI 2011 (podjetništvo, visoko šolstvo, raziskave)

1.2. Dodana vrednost EIT: posebne značilnosti

Za pristop EIT so značilni številni elementi, s katerimi prinaša resnično dodano vrednost na ravni Unije:

· Odpravljanje razdrobljenosti z dolgoročnimi povezanimi partnerstvi in doseganje kritične mase s pomočjo njegove evropske razsežnosti: Na podlagi obstoječih pobud za sodelovanje EIT privede izbrana partnerstva v SZI na bolj trajno in strateško raven. SZI omogočajo, da se partnerji svetovnega ranga združijo v nove konfiguracije, optimizirajo obstoječa sredstva, dostopajo do novi poslovnih priložnosti prek novih vrednostnih verig, ki obravnavajo večja tveganja in večje izzive. Poleg tega centri odličnosti, čeprav jih je v vseh državah članicah EU veliko, pogosto posamično ne dosegajo kritične mase, potrebne za globalno konkurenčnost. Kolokacijski centri SZI nudijo močnim lokalnim akterjem priložnost za tesno čezmejno povezovanje z drugimi odličnimi partnerji, s čimer jim omogočajo, da delujejo in so priznani na svetovni ravni.

· Povečanje učinka naložb na izobraževanje, raziskave in inovacije ter preskušanje novih načinov za upravljanje inovacij: EIT s pospeševanjem prevzemanja in izkoriščanja tehnologij in izsledkov raziskav deluje kot pobudnik, ki dodaja vrednost obstoječi raziskovalni bazi. Inovacijske dejavnosti posledično prispevajo k uskladitvi in povečanju vlaganj v raziskave ter k doseganju večje odzivnosti dejavnosti izobraževanja in usposabljanja na potrebe podjetij. V ta namen je EIT opremljen s precejšno stopnjo prilagodljivosti za preskušanje novih inovacijskih modelov, ki omogoča resnično razlikovanje pri upravljanju SZI in financiranju modelov ter hitro prilagajanje za boljše izkoriščanje novih priložnosti.

· Razvijanje talenta preko meja in spodbujanje podjetništva s povezovanjem v trikotniku znanja: EIT razvija inovacije, ki temeljijo na interesih ljudi, in postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče svojih prizadevanj. Zagotavlja nove poklicne poti med univerzami in zasebnim sektorjem ter inovativne projekte za strokovni razvoj. Znak EIT, ki je podeljen inovativnim magistrskim in doktorskim programom SZI, bo prispeval k oblikovanju mednarodno priznane znamke odličnosti, ki bo pomagala pritegniti nadarjene iz Evrope in tujine. Podjetništvo se spodbuja prek nove generacije študentov svetovnega ranga, ki imajo znanje in nazore, potrebne za spreminjanje zamisli v nove poslovne priložnosti.

· Pametno financiranje na podlagi finančnih vzvodov, združeno s pristopom, usmerjenim k rezultatom in podjetjem: EIT zagotavlja do 25 % proračuna SZI in pridobiva 75 % finančnih sredstev iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev, s čimer ustvarja precejšen učinek finančnega vzvoda z združevanjem velikih vlaganj in usmerjanjem različnih javnih in zasebnih virov za doseganje skupno dogovorjenih strategij. Poleg tega z osredotočanjem tako na tržni kot družbeni učinek uporablja EIT pristop, usmerjen k rezultatom. SZI delujejo po poslovni logiki na podlagi letnih poslovnih načrtov, ki vključujejo ambiciozen portfelj dejavnosti od izobraževanja do ustanavljanja podjetij, z jasnimi cilji, končnimi izsledki in ključnimi kazalniki uspešnosti, s katerimi se ti merijo.

1.3. Sinergije in dopolnjevanja z drugimi pobudami za politike in financiranje

Medsebojne povezanosti med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem se v okviru pobud in programov EU vedno bolj priznavajo. Na evropski, nacionalni in regionalni ravni obstaja veliko možnosti za ukrepe, ki se medsebojno krepijo. Na ravni EU bo strateški okvir, ki ga zagotavlja program Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – dodatno zagotovil, da bodo te sinergije v celoti izkoriščene.

EIT bo bistveno prispeval k ciljem, opredeljenim v programu Obzorje 2020, zlasti z obravnavanjem družbenih izzivov na način, ki dopolnjuje druge pobude na teh področjih. V okviru programa Obzorje 2020 bo EIT del cilja „reševanje družbenih izzivov“, vendar bo ob uporabi pristopa neprekinjene interakcije po ciljih prav tako prispeval k „vodilnemu položaju industrije in konkurenčnim okvirom“ s spodbujanjem raziskav, ki temeljijo na rezultatih, in spodbujanjem ustanavljanja hitro rastočih inovativnih MSP. Ne nazadnje, prispeval bo k oblikovanju „odlične znanstvene baze“ s spodbujanjem mobilnosti preko meja – disciplin, sektorjev in držav – in z vključevanjem kulture podjetništva in prevzemanja tveganj v inovativne podiplomske stopnje izobrazbe. EIT bo s tem znatno prispeval k spodbujanju okvirnih pogojev, ki so potrebni za uresničitev inovativnega potenciala raziskav EU in za spodbujanje dokončanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERP).

Poleg tega EIT prinaša povsem razvito izobraževalno razsežnost v politiko raziskav in inovacij EU. Prek inovativnega, podjetniškega izobraževanja ima pomembno premostitveno vlogo med okvirom za raziskave in inovacije ter politikami in programi izobraževanja ter zagotavlja dolgoročno zavezanost, ki je potrebna za doseganje trajnostnih sprememb v visokošolskem izobraževanju. EIT zlasti z novimi, nad- in meddisciplinarnimi stopnjami izobrazbe z znakom EIT vodi skupna prizadevanja v smeri izobraževanja za inovacije z jasnimi učinki prelivanja na širši evropski program za posodobitev visokošolskih institucij, s čimer spodbuja evropski visokošolski prostor.

Poleg tega obstajajo priložnosti za vzajemno krepitev interakcije s kohezijsko politiko Unije z obravnavanjem povezav med lokalnimi in globalnimi vidiki inovacij. Kolokacijski centri zagotavljajo čezmejno sodelovanje in imajo dobre možnosti za izkoriščanje različnih shem financiranja iz svojih zadevnih regij. Kolokacijski centri imajo pomembno vlogo pri krepitvi lokalno-globalne povezljivosti SZI kot celote, vključno s tesnim sodelovanjem z regionalnimi organi, zlasti z organi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju regionalnih inovacijskih strategij za pametno specializacijo. Poleg tega bi se lahko okrepile povezave med SZI in lokalnimi organizacijami grozdov, da se poveča udeležba MSP v dejavnostih SZI. Čeprav se priložnosti za sinergije razlikujejo v odvisnosti od tematskega področja SZI, pa se zdi, da so mnoge pobude in programi na ravni EU posebej primerni za zagotavljanje koristi iz sodelovanja in usklajevanja. Ker temelji sam koncept EIT/SZI na dodajanju vrednosti obstoječi evropski odličnosti, si bodo sedanje in prihodnje SZI po definiciji prizadevale, da te sinergije v največji meri raziščejo. SZI bodo dodale vrednost pobudam, ki lahko obstajajo na ustreznih področjih, vključno s pobudami za skupno načrtovanje programov, evropskimi partnerstvi za inovacije in javno-zasebnimi partnerstvi.

Pobude za skupno načrtovanje programov, ključni instrument za odpravo razdrobljenosti na področju raziskav, morajo zagotoviti jedro vseevropske raziskovalne baze SZI. SZI pa lahko pospešijo in spodbudijo izkoriščanje odličnih javnih raziskav, združenih v okviru pobud za skupno načrtovanje programov, in na ta način obravnavajo razdrobljenost na področju inovacij. Skupne tehnološke pobude in novoustanovljena javna in zasebna partnerstva zagotavljajo platforme za spodbujanje raziskav velikega obsega, usmerjenih k industriji, in izboljšujejo razvoj glavnih tehnologij. SZI lahko pomagajo izkoristiti te velike naložbe v raziskave, da bi okrepili prenos tehnologije in komercializacijo ter razvili nove projekte znotraj obstoječih podjetij s podjetniškimi talenti. S svojim pristopom, ki temelji na trikotniku znanja, bo EIT dopolnjeval vlaganje Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) na področju pionirskih raziskovalnih dejavnosti svetovnega ranga z obravnavanjem celotne inovacijske verige od zamisli do uporabe in izkoriščanja ter bo zagotovil dodatne priložnosti na področju inovacij in pridobivanja podjetniških znanj za raziskovalce v okviru programa „Marie Curie“ in študente v okviru programa „Erasmus za vse“.

Prihodnja evropska inovacijska partnerstva bodo zagotavljala splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. SZI lahko prispevajo k evropskim partnerstvom za inovacije s svojim distribuiranim značajem in praktičnimi izkušnjami ter zlasti z razvojem potrebnega človeškega kapitala, izobraževanjem ključnih akterjev, kot so podjetniki in raziskovalci, ter opredelitvijo okvirnih pogojev in najboljše prakse glede vprašanj politike in regulativnih ali standardizacijskih vprašanj v svojem zadevnem sektorju.

V praksi se bodo priložnosti za sinergije uresničile na različne načine od SZI do SZI in od izziva do izziva. Danes se razvijajo povezave na ravni SZI z drugimi pobudami, ki se razlikujejo glede na posebnosti vsake SZI in njeno tematsko področje.

Primeri sinergij med SZI in drugimi pobudami v praksi (od 9/2011)

· EIT ICT Labs se povezuje in tesno sodeluje s prihodnjim spletnim javno-zasebnim partnerstvom, skupno tehnološko pobudo Artemis in pobudami EUREKA, kot so ITEA (Informacijska tehnologija za evropski napredek) in partnerstvo Zaupanje v digitalno življenje. Z uporabo „pobudnikov“ SZI, kot so Inovacijski radar, Pospeševalnik patentov in Prenos tehnologije vzdolž življenjskega cikla raziskovalnih projektov, ki jih financira EU, EIT ICT Labs povečuje svoj vpliv na trgu. S ponujanjem dostopa do svojih kolokacijskih centrov lahko izboljša mobilnost ljudi in zamisli po vsej Evropi.

· SZI InnoEnergy prispeva k izvajanju Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET), med drugim s svojim sodelovanjem v platformi SETIS za spremljanje in vzporejanje tehnologij. Prav tako trenutno sodeluje s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije (JRC) za simulacijske sposobnosti pri oblikovanju scenarijev.

· SZI Climate aktivno zagotavlja sinergije s pobudami za skupno načrtovanje programov na območju, saj bosta inovacijska agenda in izvedbeni načrt SZI delno temeljila na skupnem strateškem programu, opredeljenem v skupnem načrtovanju raziskovalnih programov za ohranitev podnebja (storitve za ohranitev podnebja in prilagajanje podnebnim spremembam). Regionalne inovacijske in izvedbene skupnosti v okviru SZI za ohranitev podnebja (Climate KIC) zagotavljajo izviren vseevropski regionalni inovacijski model, ki uporablja regije kot preskuševališča, ki povezujejo razvoj vodstvene zmogljivosti in regionalnih prednosti z globalnimi izzivi.

2. Poglobitev vloge EIT po letu 2013: prednostne naloge 2.1. Spodbujanje rasti, vpliva in trajnosti prek EIT

Izkušnje iz faze ustanavljanja

Proces ustanavljanja prvih SZI je vključeval precej „učenja skozi prakso“. Pokazal je, da so SZI novi koncepti, in vse strani, vključene v proces, so podcenjevale izziv pravnega organiziranja SZI in oblikovanja pogodbenih razmerij s SZI in njihovimi partnerji. Nezadostno znanje glede primernosti različnih oblik pravne osebe ni pomagalo olajšati procesa ustanavljanja. Medtem ko je treba ohraniti pristop od spodaj navzgor, ki vsaki SZI daje precej prostora, da organizira svoja partnerstva, je treba zagotoviti podrobna navodila za določitev primernih pravnih oblik organiziranja. Poleg tega se ne sme podcenjevati izziva, ki ga predstavlja združevanje različnih akademskih in poslovnih kultur v eno pravno osebo; od tod torej pomembnost skupnih vrednot tako na ravni SZI kot EIT. Poleg tega so SZI institucionalne inovacije velikega obsega in nobena SZI ni enaka drugi. To nudi bogato paleto inovacijskih modelov, vendar je zaradi tega splošno usklajevanje in spremljanje SZI bolj zahtevno.

V prihodnosti bo treba zagotoviti jasnejše smernice od procesa izbire naprej, da se zagotovi, da imajo vse SZI enake bistvene strateške lastnosti, in hkrati omogočijo različni pristopi na področju organizacije, izvajanja in financiranja SZI. Ne nazadnje, sedanje skupno število treh SZI še ne zagotavlja potrebne kritične mase, da bi EIT lahko razvil svoj polni potencial kot vodilni inovacijski inštitut. S samo tremi SZI so možnosti za izkoriščanje povezanih priložnosti za inovacije med SZI ter izkoriščanje ekonomije obsega pri uporabi in razširjanju omejene. To prav tako pomeni, da obseg EIT ni dovolj velik, da bi lahko sam po sebi deloval kot evropska institucija. Zato so potrebne dodatne SZI, da lahko EIT pridobi kritično maso in da je lahko več kot samo „vsota svojih delov“. Če naj EIT razišče nove modele vodenja in upravljanja inovacij prek SZI, je treba vzpostaviti omejeno število dodatnih partnerstev, da bi povečali vzorec, na katerem temeljijo izkušnje EIT.

EIT kot vlagatelj v trikotnik znanja

EIT namerava na podlagi teh izkušenj utrditi in dalje razviti svojo vlogo „vlagatelja“, ki podpira obstoječe centre odličnosti na področju raziskav, podjetništva in visokega šolstva v Evropi, jim omogoča, da se združijo in prek SZI spodbuja dolgoročna sistematska sodelovanja med njimi.

Pristop „EIT kot vlagatelj“ pomeni osredotočenost na prepoznavanje najboljših strateških priložnosti in izbiro portfelja partnerstev svetovnega ranga – to je SZI – da te priložnosti uresničijo. EIT kot del tega pristopa dodeli letna nepovratna sredstva za SZI na podlagi njihove pretekle uspešnosti in predlaganih dejavnosti v njihovem poslovnem načrtu. Pri oceni poslovnih načrtov bodo pomagali zunanji, neodvisni strokovnjaki. Glede na to EIT ne sme samo določiti splošnih usmeritev in vizij, temveč mora SZI zagotavljati ustrezno raven podpore in spremljati njihovo uspešnost. Hkrati se SZI daje precejšna stopnja svobode za opredelitev njihovih notranjih strategij in organizacije ter za izvajanje njihovih dejavnosti in mobilizacijo potrebne nadarjenosti in sredstev.

Donosnost vlaganja EIT v SZI bo merjena v oprijemljivih koristih za evropsko gospodarstvo in družbo na sploh, kot so ustvarjanje novih podjetij, izdelkov in storitev na obstoječih in prihodnjih trgih, bolje usposobljeni podjetniki, nove in privlačnejše priložnosti za zaposlitev ter pritegnitev in zadržanje nadarjenih ljudi iz vseh držav EU in tujine.

To zahteva, da se vzpostavi robusten sistem za spremljanje in vrednotenje za EIT, ki se osredotoča na dosežke, rezultate ter ustvarjanje gospodarskih in družbenih učinkov v primerjavi z najboljšimi mednarodnimi praksami. Vzpostavitev uravnoteženega sistema spremljanja uspešnosti za ocenjevanje vpliva EIT prek SZI, uspešnosti EIT kot organizacije in prispevka EIT k programu Obzorje 2020 je prednostna naloga v tej smeri.

Pomemben element v tem pogledu je prav tako razvoj, skupaj s SZI, resnične „identitete podjetja“ EIT okrog nabora skupnih vrednot. Čeprav imajo vse SZI in njihovi posamezni partnerji dejansko svoje lastne korporativne identitete in vrednote, pa so vsem skupne vrednote, ki združujejo skupnost EIT/SZI. Te so: odličnost v trikotniku znanja, usposobljeni in podjetni ljudje, dolgoročno sodelovanje preko meja, med disciplinami in sektorji ter osredotočanje na družbeni in gospodarski vpliv. Taka identiteta bo prav tako izboljšala zunanjo prepoznavnost in ugled EIT in SZI.

2.1.1. Konsolidacija ter spodbujanje rasti in vpliva obstoječih SZI

EIT bo aktivno podpiral prve tri SZI za izboljšanje njihovega potenciala in vpliva ter njihovega prispevka k ciljem programa Obzorje 2020. Sčasoma bodo SZI razširile svoj prvotni portfelj dejavnosti, da bi izkoristile nove tržne ali družbene priložnosti. Da bi ta razvoj podprl, bo EIT v tesnem sodelovanju z vsako posamezno SZI svetoval in določil strategije financiranja po meri, ki istočasno podpirajo strateške dejavnosti z vidika EIT.

SZI morajo ostati dinamična partnerstva in zato biti odprta za nove partnerje, vendar morajo prav tako po potrebi prekiniti obstoječa partnerstva. SZI morajo izkoristiti nove vire obstoječe in potencialne odličnosti vedno, ko prinašajo dodano vrednost, s sodelovanjem novih partnerjev v obstoječih kolokacijskih centrih, boljšim delom med kolokacijskimi centri znotraj vsake SZI ali celo z ustanovitvijo novega kolokacijskega centra, pri čemer morajo njihova partnerstva s SZI še naprej ostati osredotočena, robustna in obvladljiva.

Za doseganje največje uspešnosti SZI je enako pomembno, da sta sodelovanje in konkurenčnost dobro uravnotežena. EIT bo skupnostim SZI dajal pobude za sodelovanje med SZI na področjih, ki nudijo velike možnosti za sinergije, npr. prek skupnih programov za strokovno izpopolnjevanje, skupnih raziskovalnih dejavnosti, magistrskih ali doktorskih programov ali mobilnosti med SZI, ki poteka med univerzami in podjetji. Sočasno bo EIT zagotavljal spodbude za določeno stopnjo konkurenčnosti, da SZI spodbudi, da ostanejo osredotočene na rezultate in učinke ter sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru slabih rezultatov.

SZI ne gradijo samo na obstoječi odlični raziskovalni bazi svojih partnerjev, temveč so tudi na čelu spodbujanja in izvajanja izobraževalnega poslanstva EIT. Namen je izobraževati in usposabljati nadarjene ljudi v spretnostnih, znanju in miselnosti, potrebnih v globalnem gospodarstvu, ki temelji na znanju. V ta namen EIT med drugim dejavno spodbuja programe izobraževanja z znakom EIT s spremljanjem njihove kakovosti in skladnega izvajanja po vseh SZI. Pri tem delu se bodo močno opirali na ocene kolegov in izvedencev ter vzpostavili dialog z nacionalnimi organi in organi za zagotavljanje kakovosti. To bo izboljšalo nacionalno in mednarodno priznavanje kvalifikacij z znakom EIT in povečalo njihovo privlačnost v svetovnem merilu, hkrati pa bo zagotovilo platformo za sodelovanje na mednarodni ravni. V prihodnosti se bo SZI spodbujalo, da svoje izobraževalne dejavnosti razširijo preko podiplomskega izobraževanja, ob večji izbiri različnih načinov študija, da bi poskrbeli za širši nabor inovativnih dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja, vključno z izobraževanjem vodilnih delavcev, programi usposabljanja po meri in poletnimi šolami. Da bi povečale učinek svojih izobraževalnih dejavnosti in dosegle širše občinstvo, lahko SZI predvidijo na eksperimentalni podlagi oblikovanje modulov za dodiplomske programe ali svežnje, namenjene šolskemu izobraževanju.

EIT bo:

· postopoma vzpostavil konkurenčne mehanizme za pregled za dodeljevanje odstotnega deleža nepovratnih sredstev SZI, s katerimi se bo upoštevalo, da SZI rastejo z različno hitrostjo;

· dajal SZI pobude za razvoj skupnih dejavnosti o medsektorskih vprašanjih;

· vzpostavil sistem strokovnega vrednotenja za kvalifikacije z znakom EIT in sodeloval v dialogu z nacionalnimi in mednarodnimi organi za zagotavljanje kakovosti;

· spodbujal SZI k razširitvi izbire dejavnosti izobraževanja in usposabljanja.

2.1.2. Ustanavljanje novih SZI

Da bi izboljšal učinke in dajal pobude za inovacije na novih področjih družbenih izzivov, bo EIT postopoma razširil svoj portfelj SZI. Z zasledovanjem naraščajoče poti razvoja pri ustanavljanju novih SZI bo EIT zagotovil, da bodo izkušnje, pridobljene iz prejšnjih krogov, ustrezno upoštevane in da se SZI ustanovijo samo na področjih, na katerih obstajata očiten inovacijski potencial in vrhunska odličnost, na katerih se lahko gradi. V obdobju 2014–2020 bodo zato nove SZI ustanovljene v dveh valovih, tj. tri nove SZI v letu 2014 in tri v letu 2018, kar bo privedlo do portfelja devetih SZI v obdobju 2014–2020 (kar pomeni vzpostavitev od 40 do 50 kolokacijskih centrov po vsej EU). Morebitni novi postopek izbire za SZI v letu 2018 mora v veliki meri temeljiti na rezultatih temeljitega zunanjega vrednotenja EIT in obstoječih SZI, vključno z oceno gospodarskega in družbenega učinka SZI ter prispevka EIT h krepitvi inovacijske zmogljivosti EU in držav članic, kakor tudi na rezultatih iz vrednotenj programa Obzorje 2020.

Nove SZI bodo vzpostavljene na področjih z veliki družbenimi izzivi, ki imajo resničen potencial za inovacije. EIT s tem v celoti prispeva k ciljem širšega programa politike EU in zlasti k ciljem programa Obzorje 2020, ki opredeljuje številne velike družbene izzive, ter k spodbujevalnim tehnologijam in industrijskim tehnologijam. Cilj je vzpostaviti SZI na tematskih področjih, ki se lahko zaradi svoje velikosti in zapletene narave rešujejo samo z meddisciplinarnim, čezmejnim in medsektorskim pristopom. Izbira tematskih področij zato mora temeljiti na skrbni analizi, ali SZI lahko prispeva resnično dodano vrednost in pozitivno vpliva na gospodarstvo in družbo.

Evropska komisija je izvedla to analizo v okviru procesa, katerega namen je objektivno oceniti potencial tematskih področij prihodnjih SZI. Eno izhodišče je bil osnutek SIP, ki ga je upravni odbor EIT predložil Komisiji junija 2011. Hkrati je bil razvit nabor robustnih meril, da se omogoči objektivna ocena inovacijskega potenciala vsake prihodnje teme. Veljavnost teh meril je bila preverjena s širšo inovacijsko skupnostjo iz celotnega trikotnika znanja na podlagi odprtega javnega posvetovanja. Rezultat tega postopka je naslednji seznam meril:

· reševati pomembne gospodarske in družbene izzive, s katerimi se sooča Evropa, in prispevati k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

· uskladiti z zadevnimi politikami EU in obstoječimi pobudami v okviru programov Obzorje 2020 in Erasmus za vse;

· sposobnost mobilizirati vlaganja in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja, imeti obstoječi trg za svoje izdelke ali sposobnost ustvariti nove;

· ustvarjati trajnostni in sistematski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih podjetjih;

· združiti kritično maso raziskav, izobraževanja in inovacijskih zainteresiranih strani svetovnega ranga, ki se sicer ne bi povezale;

· zahtevati naddisciplinarne pristope in razvoj novih vrst izobraževanja prek meja disciplin;

· obravnavati večje inovacijske razlike, kot je evropski paradoks, tj. teme, pri katerih ima Evropa močno raziskovalno bazo, vendar slabo inovacijsko uspešnost.

Ocena tematskih področij, ki jih je EIT predlagal v osnutku in ki jih je predlagala širša skupnost zainteresiranih strani, je jasno pokazala nekatere razlike glede možnega učinka, ki bi ga vzpostavitev SZI zagotavljala. Zaradi tega so bile številne teme povsem opuščene, druge pa so bile na novo opredeljene, da bi bolje ustrezale posebnostim evropskega in svetovnega okolja na tem področju.

Naslednja tematska področja so bila opredeljena kot področja, pri katerih ima vzpostavitev nove SZI največje možnosti za dodajanje vrednosti obstoječim dejavnostim in zagotavljanje resničnega pospeška inovacijam:

· proizvodnja z dodano vrednostjo;

· hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov;

· inovacije za zdravo življenje in dejavno staranje;

· surovine – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih materialov;

· pametne varne družbe;

· mobilnost v mestih.

Več podrobnosti o posameznih tematskih področjih je v informativnih listih na koncu dokumenta[3].

Na podlagi teh tematskih področij bo ETI lahko samostojno organiziral postopek izbora novih SZI. Uspeh prihodnjih razpisov za SZI bo v veliki meri odvisen od jasnih usmeritev, kar zadeva pričakovanja in zahteve, kakor tudi od časovnega okvira, ki bo prijaviteljem za SZI omogočil, da se pred predložitvijo predloga pravno in finančno dobro organizirajo. SZI bodo izbrane na podlagi podrobnih pravil, opredeljenih v Uredbi o EIT, ki bodo temeljila na splošnih načelih odličnosti in inovacijske pomembnosti. Katera koli izbrana SZI bo morala pokazati, kako bo ustvarila največji vpliv na danem področju in dokazati vitalnost svoje strategije.

Z ozirom na dva valova predvidenih izborov SZI, in sicer leta 2014 in leta 2018, so bile za prvi val opredeljene tri teme. Glede na potrebo po postopnem pristopu k ustanavljanju novih SZI je izbor prvih treh tem temeljil na zrelosti področja, možnem družbenem in gospodarskem učinku ter priložnostih za sinergije z drugimi pobudami. Te so:

· inovacije za zdravo življenje in dejavno staranje;

· surovine – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih materialov;

· hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov.

Za drugi val v letu 2018 bodo preučene preostale teme (mobilnost v mestih, proizvodnja z dodano vrednostjo in pametne varne družbe), ob upoštevanju morebitnih prihodnjih novih in nepredvidenih izzivov.

EIT bo

· pravočasno pripravil izbirni postopek za drugi val SZI za leto 2014 in po oceni Obzorja 2020, vključno z njegovim posebnim programom in EIT tudi za tretji val v letu 2018;

· zagotovil, da bodo okvirni pogoji prihodnjih izbirnih postopkov za SZI privedli so optimalnega izida, zlasti z zagotovitvijo jasnih usmeritev glede zahtev in postopkov in z zagotovitvijo zadostnega časa, da lahko predlagatelji organizirajo partnerstvo.

2.2. Povečanje vpliva EIT

Spodbujanje inovacij po vsej Uniji

V začetnem obdobju je EIT svoja prizadevanja v glavnem osredotočal na ustanovitev SZI. Medtem ko je jasen cilj za EIT krepiti obstoječe centre odličnosti, bo EIT prav tako moral zagotoviti koristi za območja Unije, ki v SZI ne sodelujejo neposredno. Zaradi tega je bistvenega pomena za EIT, da dejavno spodbuja širjenje dobrih praks za povezovanje trikotnika znanja, da bi razvil skupno kulturo izmenjave inovacij in znanja.

EIT mora v prihodnje delati na tem, da postanejo izkušnje SZI razumljive in ponovljive ter jih vgraditi v kulturo, ki lahko deluje kot vzornik v Evropi in zunaj nje. S prepoznavanjem, analiziranjem in izmenjavo dobrih praks ter novimi modeli SZI za upravljanje in financiranje si EIT prizadeva zagotoviti, da se znanje, ustvarjeno znotraj EIT in njegovih SZI, razširja in izkorišča v prid ljudi in institucij, vključno s tistimi, ki ne sodelujejo neposredno v SZI.

EIT ima lahko odločilno vlogo pri združevanju različnih pristopov, ki jih uporabljajo SZI, in pri doseganju njihove prenosljivosti na področja, na katerih je inovacijska zmogljivost majhna in ki sicer ne bi bila sposobna izkoristiti izkušenj, ki jih je pridobil EIT. Takšen obseg bo zagotovil, da bodo koristi izkušenj EIT spodbujale razvoj inovacijske zmogljivosti na teh področjih. S to dejavnostjo je mogoče ustvariti velike donose, če temelji na delu SZI.

Glavna gonilna sila učenja na ravni EIT so lahko: na inovacijah temelječe raziskave za oblikovanje novih podjetij in novih poslovnih modelov, upravljanje portfeljev intelektualne lastnine in novi pristopi k skupni uporabi intelektualne lastnine, podjetništvu in novim celostnim oblikam večdisciplinarnega izobraževanja; inovativni upravljavski in finančni modeli, ki temeljijo na konceptu odprtih inovacij ali vključujejo javne organe. To bo pomagalo EIT biti vzornik in delovati kot osrednja točka v evropskem inovacijskem okolju ter postal mednarodno priznana inovacijska ustanova.

Spodbujanje in privabljanje nadarjenih

Nadarjeni ljudje so osrednjega pomena za uspešne inovacije. Ena od najpomembnejših vlog EIT je dati nadarjenim ljudem priložnost, da v polni meri izkoristijo svoje zmožnosti, in ustvariti okolja, v katerih lahko uspevajo. EIT ustvarja taka okolja s pomočjo SZI, vendar jih mora dopolniti s strategijami za privabljanje in vključevanje vrhunskih talentov izven SZI.

EIT bo zato vzpostavil posebno shemo za ljudi, da bi zagotovil, da se nadarjeni ljudje – študenti, raziskovalci, učitelji in podjetniki na vseh ravneh poklicne poti – izven kolokacijskih centrov v celoti priključijo pobudi. Takšna shema vrhunskim talentom zunaj SZI ne bo samo zagotavljala priložnosti, da izkoristijo inovacijska okolja, ustvarjena v kolokacijskih centrih, temveč jim bo prav tako zagotovila spodbude, da v polni meri izkoristijo svoje znanje in izkušnje, pridobljene na področjih izven SZI. Praviloma bi lahko na tem področju odigrala pomembno vlogo sklad EIT.

Poleg tega mora EIT imeti jasno vlogo pri privabljanju nadarjenih izven EU. Z oblikovanjem močne blagovne znamke in navezovanjem strateških povezav s ključnimi partnerji po svetu lahko EIT prispeva k privlačnosti partnerjev znotraj SZI. EIT mora v tesnem sodelovanju s SZI razviti močno mednarodno strategijo, s katero bi prepoznal in navezal stike z ustreznimi sogovorniki in morebitnimi partnerji. V zvezi s tem morajo EIT in SZI v polni meri izkoristiti obstoječe pobude EU na tem področju, kot so program „Erasmus za vse“ in dejavnosti „Marie Curie“. EIT lahko poleg tega s spodbujanjem vzpostavitve mreže diplomantov EIT podpira izmenjavo znanja, mentorstvo in povezovanje v mreže.

EIT bo svoja prizadevanja za spodbujanje nadarjenih ljudi in genialnih zamisli dopolnil z drugimi ukrepi, kot sta organizacija natečajev za ideje ali podeljevanje nagrad, bodisi na lastno pobudo ali v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi partnerji.

EIT bo

· v tesnem sodelovanju s SZI uvedel shemo („EIT fellows“), ki bo omogočila, da se vrhunsko nadarjeni ljudje iz celotne EU in zunaj nje za omejeno obdobje vključijo v dejavnosti kolokacijskih centrov SZI in na ta način ustvarijo vzajemne koristi za udeležence, pa tudi za SZI;

· vzpostavil/prilagodil potrebam spletno orodje, da bi zagotovil platformo za izmenjavo znanja in povezovanje v mreže okrog EIT;

· vzpostavil in podpiral funkcionalno in močno mrežo diplomantov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT/SZI („diplomanti EIT“);

· omogočil sistematičen dostop širše inovacijske skupnosti v EU in izven nje do izkušenj in zgodb o uspehu v okviru SZI. To lahko vključuje razvoj repozitorija odprtih programov iz dejavnosti izobraževanja in usposabljanja v okviru EIT in SZI.

2.3. Novi mehanizmi za izvajanje in k rezultatom usmerjeno spremljanje

Da bi dosegel učinkovite rezultate ter spodbujal inovacijske preboje in sodelovanje poslovne skupnosti, mora EIT poenostavitve izvesti na odgovoren način. EIT svojo prilagodljivost še vedno lahko izkoristi do polne mere, da bi lahko nadaljeval s poenostavljanjem.

EIT kot „vlagatelj“ v SZI obravnava poenostavitev kot dinamičen proces, ki je vgrajen v delovanje EIT in je sestavni del njegove vloge zagotavljanja podpore SZI. V ta namen si bo EIT prizadeval za prilagoditev, izboljšanje in racionalizacijo svojih postopkov spremljanja, poročanja in financiranja ter nenehno iskal poenostavljene pristope, ki lahko pomagajo SZI obvladovati nove, nastajajoče potrebe in njihov učinek.

SZI bodo zagotavljale idealni preskusni poligon za nove pristope k financiranju in upravljanju inovacij. Na podlagi eksperimentov in izkušenj SZI bo EIT izdelal program poenostavitev na ključnih področjih, kot so pogodbeni sporazumi, poenostavljeno poročanje, pavšalni zneski in pavšalne stopnje.

Komisija bo natančno spremljala zmožnost EIT, da pripravi kar se da enostavne sporazume in načela za financiranje in upravljanje dejavnosti SZI, ki temeljijo na lastnem programu EIT za poenostavitev. Pridobljena spoznanja – vključno z neuspehi – bodo dana na voljo prihodnjim SZI in programom EU ter projektom v okviru programa Obzorje 2020.

Komisija je okrepila podporo EIT pri vzpostavljanju k rezultatom usmerjenega zanesljivega in stabilnega sistema spremljanja. Ta sistem spremljanja bo zagotovil polno odgovornost EIT in SZI, kakovost rezultatov in prispevek k prednostnim nalogam programa Obzorje 2020 ter hkrati omogočil dovolj prilagodljivosti v poslovni dinamiki SZI. Omogočil bo razvoj zmogljivosti EIT za zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov, prejetih od SZI, merjenje uspešnosti EIT glede na njegove lastne cilje ter primerjavo praks EIT in SZI z najboljšimi praksami na evropski in svetovni ravni. Ta sistem bo oblikovan tako, da bo prilagodljiv, po potrebi pa bo upoštevan tudi razvijajoči se portfelj dejavnosti EIT in SZI. Na podlagi priporočil neodvisnega zunanjega ocenjevanja in splošnih določb o spremljanju iz programa Obzorje 2020 je Komisija v povezavi z EIT in SZI predlagala vzpostavitev k rezultatom usmerjenega sistema spremljanja uspešnosti EIT, ki bo obravnaval štiri ravni dejavnosti:

· raven programa Obzorje 2020: redno spremljanje prispevka EIT in SZI k doseganju ciljev programa Obzorje 2020;

· raven EIT: ocenjevanje rezultatov EIT kot uspešnega in učinkovitega organa EU; to bo merjeno z vidika podpore, ki jo nudi SZI, intenzivnosti in pokrivanja njegovih dejavnosti ozaveščanja in povezovanja, razširjanja in mednarodnih dejavnosti ter njegove sposobnosti zagotavljanja poenostavljenih postopkov;

· raven sodelovanja med SZI: spremljanje prispevka vseh SZI k doseganju strateških ciljev EIT, ki so opredeljeni v zadevnem instrumentu, kot je kazalnik dosežkov EIT;

· raven posameznih SZI: spremljanje uspešnosti posameznih SZI na podlagi individualnih ciljev in ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v poslovnih načrtih posameznih SZI. SZI imajo različne poslovne modele in trge, zato imajo tudi različne ključne industrijske kazalnike uspešnosti, ki so bistvenega pomena za uspešno upravljanje posamezne SZI.

EIT bo

· vzpostavil program za poenostavitev, vključno z merili za ocenjevanje napredka, ter poročal Komisiji o napredku pri izvajanju tega programa na podlagi letnega poročila o dejavnostih;zagotovil, da se po vsej EU razširjajo modeli za poenostavitev, in obvestil druge pobude EU;

· v sodelovanju s Komisijo in SZI bo vzpostavil obsežen sistem spremljanja prispevka EIT k programu Obzorje 2020, vpliv EIT prek lastnih dejavnosti in dejavnosti SZI ter rezultatov SZI. EIT bo poročal o vseh svojih dejavnostih spremljanja v letnem poročilu o dejavnostih.

3. Učinkovito odločanje in ureditev dela

Upravljavska struktura EIT združuje pristop skupnosti SZI od spodaj navzgor s strateškim usmerjanjem z ravni EIT. Za odločanje na ravni EIT mora biti zato značilen resnično strateški pogled, združen z učinkovitimi mehanizmi za izvajanje in sistematskim vključevanjem akterjev v trikotniku znanja po vsej Evropi.

Model vodenja EIT se je izkazal kot dober. Vendar izkušnje iz začetnega obdobja kažejo, da je mogoče storiti še več, da se izboljša učinkovitost mehanizmov EIT za sprejemanje odločitev in izvajanje. Razmerje med upravnim odborom EIT, pristojnim za strateške odločitve, in sedežem EIT, pristojnim za izvajanje, je treba bolj jasno opredeliti in poenostaviti. Sedež EIT bo moral opredeliti kritična področja, na katerih mora EIT zagotavljati podporo SZI, pri čemer je treba doseči ustrezno ravnotežje med funkcijami zagotavljanja podpore in spremljanja. Ne nazadnje pa mora upravni odbor zagotoviti, da bodo strateške odločitve ustrezno utemeljene z izkušnjami SZI in širše inovacijske skupnosti.

3.1. Poenostavitev in razjasnitev odločanja EIT

Upravni odbor EIT določa strateško usmeritev EIT in okvirne pogoje za SZI ter prek svojih članov povezuje EIT z različnimi skupnostmi zainteresiranih strani na področju. V skladu s poslovno naravnanim pristopom EIT mora biti odločanje učinkovito, hitro in osredotočeno.

V zvezi s tem so odločujoči dejavniki velikost, sestava in postopki upravnega odbora. Načelo neodvisnih članov, združeno z omejenim številom izvoljenih članov, ki predstavljajo skupnost SZI, se je izkazalo kot dobro in omogoča zbiranje strokovnega znanja iz celotnega trikotnika znanja. Vendar je prvotni model z 18 izvoljenimi člani plus v zadnjem času štirimi dodatnimi predstavniki SZI pokazal svoje omejitve. Po velikosti manjši odbor bo privedel do bolj učinkovitega odločanja in zmanjšal upravne stroške. Ne nazadnje se lahko nadaljnja učinkovitost doseže s ponovnim osredotočanjem upravnega odbora EIT na njegovo osrednjo vlogo, to je zagotavljanje strateškega usmerjanja. Poleg tega se bo z okrepljenim posvetovanjem z Evropsko komisijo o triletnem delovnem programu EIT še dodatno okrepila usklajenost z drugimi pobudami EU. Informacije o EIT in SZI iz triletnega delovnega programa EIT bodo omogočile oceno in zagotovitev dopolnjevanja z drugimi deli programa Obzorje 2020 ter drugimi politikami in instrumenti Unije. Vse te spremembe so bile vključene v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP.

Odločitve upravnega odbora EIT izvaja sedež EIT pod vodstvom direktorja, ki odgovarja za dejavnosti EIT. Pri tem sedež odraža v rezultate usmerjeno naravo EIT in njegovih SZI in je gonilna sila v ozadju poenostavljanja postopkov. Hkrati sedež EIT razvija zmogljivost za sistematično predelavo znanja SZI in daje ta spoznanja na voljo v dobro širše inovacijske skupnosti. Sčasoma bo sedež EIT postal bogat repozitorij dobrih praks in resnični partner znanja za oblikovalce politik.

Pritegnitev in zadržanje nadarjenih strokovnjakov je za sedež EIT izziv. Da bi se EIT zagotovil kader iz vrst najbolj nadarjenih ljudi z največ spretnostmi, bo opredelil jasno strategijo človeških virov, vključno z možnostmi izven neposrednega zaposlovanja, kot so začasno dodeljevanje strokovnjakov ali kratkotrajna dodelitev, spodbujanje rednih izmenjav osebja in praktičnega usposabljanja z odličnimi inovacijskimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami iz EU in preostalega dela sveta.

EIT bo

· s pametno strategijo človeških virov, vključno s sistematično uporabo notranjega in zunanjega strokovnega znanja, in notranjimi postopki upravljanja zagotovil, da se bo EIT razvil v referenčno ustanovo za inovativno upravljanje;

· sprejel konkretne ukrepe za nadaljnje spodbujanje kulture odprtosti in preglednosti

3.2. Vlaganje v SZI: razmerja med EIT in SZI

Interakcije med EIT in SZI ne zagotavljajo samo okvira za uspešno delovanje SZI, temveč so prav tako osrednjega pomena za proces vzajemnega učenja, ki omogoča EIT, da igra svojo vlogo kot preskuševališče za nove inovacijske modele. Da bi zagotovil SZI ustrezne okvirne pogoje, mora EIT v vseh fazah procesa zagotavljati jasne in usklajene usmeritve, ne da bi bil ob tem preveč predpisujoč. Da bi dosegli največjo učinkovitost, morajo biti interakcije med sedežem EIT in SZI sistematične in temeljiti na zaupanju. K temu morajo prispevati pogodbena razmerja med EIT in SZI ter organizacijska ureditev sedeža EIT.

Z oddaljitvijo od zgolj vloge upravitelja bo sedež EIT optimiziral svoje operativne funkcije, da bo lahko vodil SZI do maksimalne uspešnosti in dal dobre rezultate na voljo širši javnosti. Večja učinkovitost se lahko doseže z zagotavljanjem številnih centraliziranih storitev in funkcij, in ne na individualni ravni SZI. Medtem ko vse SZI obravnavajo določene teme, pa so številni elementi medsektorske narave in ravno pri teh lahko EIT zagotovi oprijemljivo dodano vrednost. Take funkcije ponudnika znanja se lahko zlasti nanašajo na to, da sedež EIT postane posrednik informacij in premišljen sogovornik, npr. pri spodbujanju izmenjave in vzajemnega učenja SZI, olajševanju odnosov z institucijami EU in drugimi ključnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ali glede specifičnih medsektorskih vprašanj, kot je svetovanje glede intelektualne lastnine, prenos tehnologije in znanja, primerjanje z najboljšimi mednarodnimi praksami, ali izvajanje študij predvidevanj za opredelitev prihodnjih usmeritev za EIT in SZI. EIT in SZI se morajo skupaj odločiti, kje se lahko te naloge zelo učinkovito obravnavajo. V tem pogledu bo bistvenega pomena za EIT in SZI, da vzpostavijo trajne mehanizme za sistematično sodelovanje okrog medsektorskih vprašanj.

EIT bo

· zagotovil jasno in usklajeno usmerjanje glede pričakovanj, obveznosti in odgovornosti v celotnem življenjskem ciklu SZI;

· razvijal v tesnem sodelovanju s SZI zmogljivost znotraj sedeža EIT za olajšanje izmenjave in učenja med SZI;

· zagotovil skupnostim SZI številne storitve glede horizontalnih vprašanj, pri katerih se lahko doseže povečanje učinkovitosti, ter izvajal druge skupne politike z enakim namenom.

3.3. Sodelovanje z zainteresiranimi stranmi

Dejavna izmenjava in vzajemno učenje z drugimi pobudami mora biti temelj prizadevanj EIT pri preskušanju novih inovativnih modelov. EIT mora zato izkoriščati obstoječe dobre prakse in zunanje strokovno znanje, da bi postal referenčni organ za inovacije, za katere si prizadeva. Zato je nujno, da upravni odbor sprejema svoje odločitve na podlagi poznavanja spoznanj in potreb inovacijskih akterjev na terenu, in v okviru širšega evropskega okvira. S sprejemanjem kulture odprtosti in zunanjega angažiranja lahko EIT dejavno spodbuja prevzemanje in sprejemanje novih inovacij s strani širše družbe.

V ta namen bo EIT neposredno sodeloval z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi iz celotne inovacijske verige in s tem ustvarjal koristne učinke na obeh straneh. Da bi tak dialog in izmenjava postala bolj sistematična, bi lahko bila vzpostavitev foruma zainteresiranih strani v okviru EIT, ki bi združevala širšo skupnost zainteresiranih strani okrog medsektorskih vprašanj, primerno orodje za omogočanje dvosmerne, interaktivne komunikacije. Zainteresirane strani bodo vključevale predstavnike nacionalnih in regionalnih organov, organizirane interese in posamezne subjekte s področja podjetništva, visokega šolstva in raziskav, organizacij grozdov ter druge zainteresirane strani iz celotnega trikotnika znanja. Organizacija foruma zainteresiranih strani je bila vključena v spremenjeno Uredbo o EIT, priloženo k SIP.

Poleg tega bo aktivno posvetovanje z drugimi institucijami EU, zlasti z zadevnimi službami Komisije, od samega začetka v procesu pomagalo v največji meri povečati sinergije in vzajemno učenje z drugimi pobudami EU.

EIT bo

· vzpostavil stalen forum zainteresiranih strani v okviru EIT, da olajša interakcijo in vzajemno učenje s širšo inovacijsko skupnostjo iz celotnega trikotnika znanja, in vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem lahko spletna platforma dodatno pomaga spodbujati interakcije med udeleženci;

· sistematsko uporabljal obstoječa združenja univerz, poslovnih in raziskovalnih organizacij ter organizacij grozdov kot platformo za izmenjavo znanja in razširjanje rezultatov;

· vzpostavil mehanizem za nadaljnjo omogočanje sinergij med EIT/SZI in drugimi pobudami EU, kot je letno srečanje med EIT, SZI in ustreznimi službami Evropske komisije.

4. Ocena finančnih potreb in virov financiranja za obdobje 2014–2020 4.1. Konsolidacija pametnega modela financiranja za SZI

EIT je oblikoval izviren model financiranja, ki gradi na skupnih prednostih in virih obstoječih odličnih organizacij; financiranje EIT deluje kot pobudnik za spodbujanje in združevanje dodatnih finančnih virov iz široke palete javnih in zasebnih partnerjev. Na tej podlagi zagotavlja EIT povprečno do 25 % skupnega financiranja SZI, medtem ko bi moralo preostalih 75 % priti iz drugih virov, ki niso povezani z EIT. To vključuje lastne prihodke in vire partnerjev SZI, pa tudi javno financiranje na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU, zlasti sedanje in prihodnje strukturne sklade in okvirni program za raziskave in inovacije. Pri slednjem SZI (ali nekateri njihovi partnerji) zaprosijo za financiranje v skladu s posameznimi pravili programov in enakopravno z drugimi prosilci. Prispevek partnerjev SZI ni klasična zahteva za „sofinanciranje“ z nepovratnimi sredstvi, temveč je predpogoj za najnižjo raven sodelovanja obstoječih organizacij in njihovih finančnih obveznosti do SZI. Ta pristop od spodaj navzgor jamči močno zavezanost partnerjev SZI, spodbuja vlaganje in spodbuja strukturne in organizacijske spremembe med partnerji SZI preko meja SZI. Izkušnje prvih SZI kažejo, da je industrija finančno zavezana izvajanju poslovnih načrtov SZI in da delež industrijskih partnerjev v proračunu SZI znaša od 20 % do 30 % celotnega letnega proračuna SZI. Poleg tega so SZI uspele uskladiti in združiti dodatne tokove nacionalnega financiranja, ki drugače ne bi bili na voljo (na primer, nemška vlada se je odločila, da bo skupnosti ICT Labs zaupala upravljanje pobude za izobraževanje „kampus za programsko opremo“ („Software Campus“) s proračunom 50 milijonov EUR za petletno obdobje, zagotovljenim iz javnih in zasebnih virov).

Financiranje EIT je predvideno samo za „dejavnosti SZI z dodano vrednostjo“, in sicer dejavnosti, ki omogočajo povezovanje politik trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije) in partnerjev znotraj SZI in med njimi, v skladu s cilji in prednostnimi nalogami iz poslovnih načrtov SZI. Vključuje zlasti izobraževalne in podjetniške projekte ter projekte ustanavljanja podjetij v okviru SZI, ki dopolnjujejo naložbo v dobro utečene dejavnosti (npr. obstoječe raziskovalne projekte). V finančnem prispevku EIT morajo biti prav tako vključene upravne, upravljavske in usklajevalne dejavnosti SZI.

SZI gredo skozi različne razvojne faze z različnimi značilnostmi njihovih skupnih proračunov, preden dosežejo raven ustaljenega delovanja. Absorpcijska zmogljivost SZI je na samem začetku relativno omejena, vendar se v naslednjih letih znatno poveča.

Po začetni dveletni fazi vzpostavitve se proračuni SZI eksponentno povečujejo in lahko mobilizirajo znatno raven novih sredstev od obstoječih in novih partnerjev v sorazmerno kratkem času. Da bi dosegli zadostno kritično maso in učinek na evropski ravni, bodo letni proračuni SZI znašali od 250 do 450 milijonov EUR pri ustaljenem delovanju (odvisno od strategije, partnerstva in tržnih možnosti vsake posamezne SZI).

Čeprav SZI ne bodo povsem finančno neodvisne od EIT, se bodo spodbujale, da srednjeročno postanejo trajnostne, tj. da zmanjšajo svojo odvisnost od financiranja EIT zaradi svoje nadaljnje konsolidacije in širitve. Financiranje EIT se bo še naprej zagotavljalo za nekatere dejavnosti SZI z dodano vrednostjo, pri katerih naložba EIT prinaša precejšne donose, kot so izobraževanje, ustanavljanje podjetij, kolokacija, dejavnosti ozaveščanja in povezovanja in razširjanje.

Trenutno EIT financira SZI izključno z nepovratnimi sredstvi. V naslednjem večletnem finančnem okviru (2014–2020) bodo verjetno vzpostavljeni novi finančni mehanizmi na podlagi dolžniških ali lastniških instrumentov. Kot „vlagatelj“ v SZI bo EIT ta razvoj skrbno spremljal in spodbujal SZI, da jih v polni meri izkoristijo, pri čemer bo po trebi olajševal in usklajeval dostop do teh instrumentov.

4.2. Proračunske potrebe EIT

Potrebe proračuna EIT v obdobju 2014–2020 znašajo 3,1 milijarde EUR in temeljijo na treh glavnih sestavnih delih, in sicer potrebnih odhodkih za konsolidacijo obstoječih treh SZI, postopen razvoj v smeri novih SZI v letu 2014 in 2018, dejavnosti razširjanja in ozaveščanja in povezovanja ter upravnih odhodkih.

Približno 1,69 milijard EUR (53,15 % celotnega proračuna EIT) je predvideno za financiranje SZI, ki so bile določene v letu 2009 in že v polni meri delujejo; 1,01 milijarde EUR (31,81 %) je predvideno za drugi val SZI (ob tem času v fazah zagona in razvoja) in 259,75 milijonov EUR (8,16 %) za SZI, ustanovljene v okviru tretjega vala.

Tako predvideni proračun EIT za SZI v obdobju 2014–2020 znaša 2,9 milijarde EUR (93,13 % celotnega proračuna EIT za obdobje 2014–2020). Z močnim spodbujevalnim učinkom EIT se pričakuje, da bodo SZI mobilizirale 8,890 milijarde EUR iz drugih javnih in zasebnih virov.

EIT bo prav tako sodeloval v številnih dejavnostih razširjanja ter ozaveščanja in povezovanja, kot je program EIT za štipendije, ki bo znatno izboljšal učinke njegovih operacij po celotni Evropi. Poleg tega bodo številne medsektorske podporne in spremljevalne storitve zagotovile dodano vrednost in povečale učinkovitost dejavnosti SZI. Pri razvijanju in izvajanju teh dejavnosti se bo EIT moral ravnati po strategiji, katere cilj je visoko razmerje učinkovitosti, tj. največji učinek, ki se doseže z neobvezujočimi mehanizmi. Za izvedbo teh dejavnosti je potrebno okoli 141, 76 milijonov EUR (4,4 %) proračuna EIT.

Če naj EIT kot prvi razvije nove modele odprtih inovacij in poenostavitev, mora to upoštevati v svojem pristopu k upravljanju. Sedež EIT mora biti racionalizirana organizacija, ki uporablja strateški pristop, usmerjen k izkoriščanju strokovnega znanja, kadar koli je to potrebno, toda brez ustvarjanja prevelikih in trajnih struktur. Stroški upravnih izdatkov, ki pokrivajo potrebno osebje, upravne, infrastrukturne in poslovne stroške, sčasoma ne bodo presegli 2,4 % proračuna EIT. Del upravnih izdatkov krije Madžarska kot država gostiteljica, ki zagotavlja brezplačne pisarniške prostore do konca leta 2030, kakor tudi letni prispevek 1,5 milijona EUR za stroške osebja do konca leta 2015. Na podlagi tega bodo upravni izdatki za obdobje 2014–2020 zato znašali približno 77 milijonov EUR.

Graf 3: razčlenitev potreb proračuna

Natančna razčlenitev je dana v finančnem izkazu, priloženem k predlogu za spremembo uredbe o EIT.

V naslednjem večletnem finančnem okviru bo EIT predvsem financiran s prispevki iz programa Obzorje 2020, za kar je predviden znesek 2,8 milijard EUR. Poleg tega bo EIT prejel prispevek, ki znaša okoli 2,5 % celotnega proračuna EIT, od Norveške, Islandije in Lihtenštajna, ki so sodelujoče države, na podlagi odločitve Evropskega gospodarskega prostora.

Informativni list 1: proizvodnja z dodano vrednostjo

1. IZZIV

Eden izmed glavnih izzivov, opredeljenih v evropskem programu za inovacije, in ki ga je prav tako treba obravnavati v okviru programa Obzorje 2020, je konkurenčnost držav članic EU na svetovnem trgu. Eden izmed sektorjev, v katerih je problem posebej pereč, je proizvodnja.

Proizvodnja v evropskih državah je izpostavljena precejšnim pritiskom: povečana konkurenca iz drugih razvitih gospodarstev, nizkocenovna proizvodnja v državah v razvoju in pomanjkanje surovin so pritiski, s katerimi se soočajo evropska proizvodna podjetja. Hkrati s tem obstajajo dodatni dejavniki, ki pogojujejo spremembe v proizvodnem sektorju: nove tržne in družbene potrebe, hiter napredek v znanosti in tehnologiji, okoljske in trajnostne zahteve.

En možen odgovor za reševanje teh izzivov je razvoj „proizvodne industrije visoke vrednosti (ali dodane vrednosti)“. Ta koncept opredeljuje celovit sistem, ki obsega celoten krog proizvodnje, distribucije in obravnavanja blaga in izdelkov/storitev po izteku življenjske dobe, ob uporabi inovacijskega sistema, ki temelji na interesih potrošnikov/uporabnikov. Namesto da bi tekmovali predvsem pri ceni, proizvajalci z dodano vrednostjo dosegajo vrednost z inovacijami na področju izdelkov/storitev, z vzpostavitvijo odličnosti procesov, doseganjem visoke ravni prepoznavnosti blagovne znamke in/ali prispevanjem k trajnostni družbi[4].

Proizvodni sektor je znatnega gospodarskega, družbenega in okoljskega pomena. V letu 2010 je delež proizvodnega sektorja znašal 15,4 % BDP EU in je zagotavljal več kot 33 milijonov delovnih mest[5]. Ta številka se zviša na 37 %, če se upoštevajo proizvodnja energije, gradbeništvo in z njimi povezane poslovne storitve. Sočasno je proizvodnja prav tako prispevala k okrog 25 % odpadkov, 23 % toplogrednih plinov in 26 % NOx, ustvarjenih v Evropi.

Ob upoštevanju navedenega je povsem jasno, da morata biti splošna cilja na področju proizvodnje večja konkurenčnost Evrope znotraj svetovnega trga ter razvoj bolj trajnostnih in okolju prijaznih proizvodnih procesov.

2. POMEN IN VPLIV

SZI na področju proizvodnje z dodano vrednostjo bo pomagala izpolniti prednostne naloge programa Obzorje 2020 v smislu napredne proizvodnje in predelave ter njegov posebni cilj „spremeniti današnje industrijske oblike proizvodnje v smeri trajnostnih nizkoogljičnih nadsektorskih tehnologij proizvodnje in predelave, ki temeljijo na znanju, da bi uresničili inovativne izdelke, procese in storitve“.

Sposobna bo mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter širiti in ustvarjati nove trge. Zlasti bi lahko imela pomembno vlogo pri podpiranju ukrepov, opredeljenih v strateškem raziskovalnem programu evropske tehnološke platforme „Manufuture“:

· razvoj izdelkov in storitev z dodano vrednostjo;

· razvoj novih poslovnih modelov;

· razvoj naprednih proizvodnih tehnoloških procesov;

· nove nastajajoče proizvodne znanosti in tehnologije;

· preoblikovanje obstoječih infrastruktur za raziskave in izobraževanje, da bodo podpirale proizvodnjo svetovnega ranga.

Hkrati s podpiranjem razvoja novih izdelkov, storitev, poslovnih modelov in proizvodnih procesov je treba dati poudarek trajnosti z zmanjšanjem negospodarnosti z viri in energijo, čim večjim povečanjem pozitivnih učinkov na okolje, pa tudi s prispevanjem h krepitvi pozitivnih gospodarskih in družbenih učinkov. Konkretno bo tak čisti pristop zahteval energetsko in materialno učinkovite procese in stroje, uporabo obnovljivih virov energije in/ali uporabo pametnega upravljanja z energijo, kar bo posledično privedlo do bistvenega zmanjšanja odpadkov in emisij. S prispevanjem k razvoju in uporabi bolj trajnostne, z viri bolj gospodarne in konkurenčne proizvodnje bi bila SZI sposobna sprožiti spremembo v obnašanju industrije in potrošnikov ter ustvariti sistemske učinke.

SZI na področju proizvodnje z dodano vrednostjo bi prav tako lahko imela zelo pomembno vlogo in vpliv na regionalni ravni: spodbujanje ustvarjanja med seboj povezanih regionalnih grozdov z lokalnimi prenosi in sodelovanjem, razvoj kompetenc v vrhunskih proizvodnih tehnologijah in razvoj odličnosti v proizvodnih tehnologijah bi bile ključne naloge SZI na regionalni ravni. V zvezi s tem bi lahko posebno pozornost namenili tistim regijam, ki so bolj prizadete zaradi zmanjševanja proizvodnih zmogljivosti, kakor tudi MSP.

Eden izmed glavnih izzivov pri doseganju zgoraj navedenih ciljev je razpoložljivost visoko usposobljene delovne sile, ki zadošča tako po kakovosti kot po številu. SZI bi zato morala imeti zelo pomembno vlogo pri preoblikovanju izobraževalnega sistema na tem področju. Z vzpostavljanjem tesnejših povezav med povpraševalci po znanju in spretnostih in ponudniki izobraževanja, bi SZI spodbujala skupne podiplomske stopnje izobrazbe, podiplomsko strokovno usposabljanje in industrijske programe usposabljanja za „resnično življenje“.

Krepitev zmogljivosti bo prav tako osrednji element SZI v proizvodnji z dodano vrednostjo. To se ne naša samo na zagotavljanje visoko usposobljene delovne sile, temveč tudi na možnost, da postane SZI forum za interakcijo in spodbujanje naddisciplinarnih spretnosti in kompetenc, zlasti za združevanje več ključnih spodbujevalnih tehnologij, kakor predlaga skupina na visoki ravni za ključne spodbujevalne tehnologije[6].

SZI na tem področju bo imela možnost, da poveže različne akterje in zainteresirane strani v tem zelo naddisciplinarnem sektorju, vključno s ključnimi zgornjimi in spodnjimi deli vrednostne verige. To vključuje predelovalne panoge (npr. industrijo jekla ali kemično industrijo), ki so neposredno povezane z verigo vrednosti za proizvodnjo z dodano vrednostjo.

3. SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI POBUDAMI

SZI, kakor je opisana zgoraj, bi lahko dopolnjevala številne druge pobude EU, tudi na ravni držav članic in industrijskih združenj.

Poleg že omenjene evropske tehnološke platforme „Manufuture“ bi prav tako lahko vzpostavljala povezave z evropsko tehnološko platformo za integracijo inteligentnih sistemov in skupno tehnološko pobudo za vgrajene računalniške sisteme. Javno-zasebno partnerstvo za tovarne prihodnosti in številni projekti okvirnih programov bi prav tako bili samoumevni partnerji sodelovanja. SZI bi upoštevale raziskovalne prednostne naloge in akcijske načrte, opredeljene v okviru evropske tehnološke platforme, in raziskovalno delo, ki je bilo do zdaj v zvezi s tem področjem izvedeno v okviru projektov skupnih tehnoloških pobud, javno-zasebnih partnerstev in okvirnih programov.

Na podoben način bi se prav tako povezovala z eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih so bile pridobljene izkušnje na področju bolj trajnostne proizvodnje. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „surovine“. Prav tako se lahko upoštevajo sinergije s pilotnim programom za preverjanje okoljskih tehnologij, katerega cilj je spodbujanje okoljskih tehnologij visoke vrednosti tako, da zagotovijo tretjo stran, ki preveri njihovo uspešnost.

SZI za proizvodnjo z dodano vrednostjo bi prav tako lahko bila povezovalna točka za sinergijske učinke z Evropskim svetom za tehnološke raziskave, ki ga skupina na visoki ravni za ključne spodbujevalne tehnologije priporoča za spodbujanje odličnosti v tehnoloških raziskavah in inovacijah.

SZI na tem področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na podjetniškem izobraževanju.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

SZI, ki se osredotoča na povezovanje vseh zainteresiranih strani, ki jih proizvodnja zadeva, in ki daje močan poudarek preoblikovanju programa za izobraževanje na tem področju, bi bila zelo primerna za reševanje zgoraj navedenih izzivov. Prav tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tem SZI v SIP.

· Obravnava velik gospodarski in družbeni izziv, s katerim se sooča Evropa (povečati konkurenčnost držav članic EU na svetovnem trgu in prispevati k razvoju bolj trajnostnega in okolju prijaznega proizvodnega procesa), in prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno in trajnostno rast.

· Osredotočanje te SZI je usklajeno s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje druge politike EU.

· Gradi lahko na trdnem industrijskem sektorju, ki bo privlačen za SZI.

· Ponuja možnosti za različne nove izdelke, storitve in poslovne modele in bo zlasti zelo primerna za obravnavanje nujne potrebe po usposobljenih ljudeh v tem sektorju.

· Uporablja sistemski pristop in tako zahteva naddisciplinarno delo in razvoj novega izobraževanja preko meja disciplin.

· Združila bo kritično maso odličnih zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja vzdolž vrednostne verige, ki se sicer ne bi povezali.

· Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj bo izkoriščala močno raziskovalno bazo EU in našla nove inovativne pristope, da bi zagotovila bolj konkurenčen, trajnosten proizvodni sektor, ki je gospodaren z viri.

Informativni list 2: hrana za prihodnost – trajnostna oskrbovalna veriga od virov do potrošnikov

1. IZZIV

Svetovna veriga oskrbe s hrano se sooča z zapletenim nizom izzivov.

Na strani povpraševanja je za položaj značilno naraščajoče svetovno prebivalstvo, naraščajoč življenjski standard (zlasti v novih nastajajočih državah), ki ustvarjajo povpraševanje po bolj raznoliki, visokokakovostni prehrani, kar zahteva dodatno proizvodnjo hrane. Zaradi tega so Združeni narodi napovedali, da se bo do leta 2050 povpraševanje po hrani povečalo za okoli 70 %[7]. Sočasno hitra rast sektorja bioenergije še dodatno povečuje povpraševanje po stranskih proizvodih, pridobljenih iz procesa proizvodnje hrane.

Na strani dobave bodo svetovne podnebne spremembe še povečale pritiske na proizvodnjo in dobavo hrane. Poleg tega so številni sistemi za proizvodnjo hrane v svetu netrajnostni. Brez sprememb bo svetovni prehranski sistem še naprej uničeval okolje in ogrožal sposobnost sveta, da v prihodnosti proizvede hrano.

Te probleme je treba zlasti videti v povezavi s stališči in skrbmi potrošnikov, saj so gonilo proizvodnje potrošniki in trgi. V zadnjih dveh desetletjih se je kompleksnost porabe hrane dramatično povečala. Potrošniki zahtevajo cenovno sprejemljive, raznolike, visokokakovostne in že pripravljene prehranske izdelke, ki ustrezajo njihovemu okusu in potrebam. Skrbi glede različnih vprašanj od varnosti hrane in varovanja okolja do etičnih zadržkov, kot so poštene trgovinske prakse ali dobro počutje živali, se nenehno povečujejo in privedejo do naraščanja zahtev potrošniških skupin po političnem ukrepanju. Končno imajo lahko navade pri uživanju hrane (vključno z odpadki hrane) močan vpliv na zdravje in dobro počutje potrošnikov ter na primarno proizvodnjo in okolje.

Program Obzorje 2020 obravnava to kompleksnost in opredeljuje izzive, ki se nanašajo na ta sektor: „Izziv je zagotoviti dobavo varne in visokokakovostne hrane in bio izdelkov ter zagotoviti trajnostno upravljanje bioloških virov ter s tem prispevati k razvoju podeželja in obalnih območij ter h konkurenčnosti evropskih industrijskih panog, ki temeljijo na bio izdelkih, ob hkratnem ohranjanju zemeljskih in morskih ekosistemov, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter spodbujanju doseganja proizvodnje brez odpadkov.“

2. POMEN IN VPLIV

SZI za trajnostno oskrbovalno verigo bo pomagala izpolniti prednostne naloge programa Obzorje 2020, to je prednostne naloge, opredeljene v okviru družbenega izziva „Varnost hrane, trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo“.

To tematsko področje je poleg tega zelo pomembno z vidika gospodarskega in družbenega vpliva. Vprašanja varnosti hrane in zanesljivosti preskrbe s hrano vplivajo na skoraj vse sektorje našega gospodarstva in družbe ter pogosto zahtevajo regulativno ukrepanje.

Živilska industrija je največji proizvodni sektor v Evropi in ima bistveno vlogo v širšem gospodarskem razvoju Evrope. Kljub svoji pomembni vlogi pa je konkurenčnost evropske industrije hrane in pijače postavljena pred preizkušnje. V zadnjem desetletju se je delež Evrope na svetovnem trgu zmanjšal s 25 % na 21 % zaradi konkurence iz gospodarstev v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Ker je čedalje manj sposobna biti konkurenčna samo s ceno, mora biti evropska živilska industrija sposobna dodati vrednost z ustvarjanjem bolj zdravih, trajnostnih izdelkov, pri katerih se gospodari z viri, da bi lahko obrnila ta trend upadanja.

Potrebno je ukrepanje, da se zagotovi trajnosten svetovni sistem preskrbe s hrano, odporen na podnebne spremembe, hkrati pa zadosti naraščajočemu povpraševanju po hrani v okviru omejitev razpoložljivih površin za pridelavo in vse manjših staležev rib, varovanja naravnega okolja in zdravja ljudi.

SZI na tem področju se bo osredotočala na verigo preskrbe s hrano. To osredotočanje je zlasti primerno za holistični pristop SZI. Obsega vložek virov na samem začetku verige (gnojila itd.), proizvodnjo, predelavo, pakiranje in distribucijo hrane in se konča s potrošniki, kar bi lahko bila posebna prednostna naloga SZI (zmanjšanje odpadkov hrane, zdrava prehrana itd.). Cilj je zagotoviti učinkovitejši in uspešnejši sistem verige za preskrbo s hrano ob hkratnem izboljšanju trajnosti in sledljivosti v vseh delih te verige.

Obravnavanje verige preskrbe s hrano prek SZI bo tako dalo možnost za obravnavanje ne samo nekaterih od glavnih gospodarsko in družbeno pomembnih izzivov, s katerimi se Evropa sooča, pač pa tudi za mobilizacijo naložb in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja – in sicer pri uporabi novih in inovativnih tehnologij, procesov in znanja za povečanje trajnostne proizvodnje, predelave, pakiranja in distribucije hrane, da se zmanjšajo odpadki in spodbuja boljša prehrana. S svojim celostnim pristopom bo SZI na tem področju sposobna vplivati na to, da se bo pristop industrije bolj osredotočil na inovacije, ki temeljijo na interesih potrošnikov. To bo združeno s potencialom novih poslovnih modelov in tržnih strategij, ki se osredotočajo na potrebe potrošnikov in trende ter gradijo na večji ozaveščenosti prehranske verige, ki lahko ima potencial, da uskladi inovacije in tehnološke možnosti z interesi potrošnikov in tako ustvari nove poslovne priložnosti.

SZI na tem področju bo zelo pomembna za odpravo visoke stopnje razdrobljenosti celotne verige preskrbe s hrano. Združila bo kritično maso odličnih zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja vzdolž celotne verige. Vsi elementi verige (primarni sektor, proizvodnja hrane, predelovalci hrane, prodajalci na drobno, poti prehranskih storitev in nenazadnje potrošnik) so neločljivo povezani med seboj za snovanje prihodnjih inovacij. SZI bo zagotavljala potreben sistemski in naddisciplinarni pristop za uspešno reševanje teh vprašanj.

Glavna dodana vrednost SZI na tem področju bo njena vloga pri reševanju sedanjega pomanjkanja spretnosti ter človeških virov. Trenutno se verjetno kar polovica evropskih panog za proizvodnjo hrane in pijače sooča s pomanjkanjem znanstvenega in usposobljenega kadra. To je ovira za inovacije v tem sektorju. SZI se bo tega vprašanja lotila s povezovanjem izobraževanja z drugimi sektorji v trikotniku znanja. Hkrati bo zagotovila priložnost za spodbujanje novih izobraženih podjetnikov, sposobnih razvijati nove inovativne tehnologije in poslovne dejavnosti. Poudarek na podjetništvu bi bil zlasti pomemben v živilskem sektorju, za katerega je značilno veliko število MSP.

Glavna tveganja za uspeh SZI v okviru te teme so v glavnem povezana s potrebnimi spremljajočimi inovacijskimi okvirnimi pogoji, ki jih SZI ne obravnavajo neposredno. Za povečanje trajnosti po celotni verigi preskrbe s hrano bodo morda potrebne nekatere spremembe v ureditvi, na primer internalizacija stroškov za proizvodnjo hrane. Zato se morajo SZI glede teh zadev povezovati s tekočimi inovacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi politike v EU in na nacionalni ravni (glej naslednji oddelek).

3. SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI POBUDAMI

EU je na tem področju polno angažirana. SZI bi prispevala k reševanju družbenega izziva „Varnost hrane, trajnostno kmetijstvo in biogospodarstvo“ programa Obzorje 2020. Zlasti bi sodelovala s predlaganim evropskim partnerstvom za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“. Medtem ko bo slednje dajalo poudarek gradnji mostov med vrhunskimi raziskavami in praktičnimi inovacijami, bi SZI zlasti zagotavljala komplementarnost pri izobraževanju ključnih akterjev, kot so podjetniki in potrošniki. Prav tako je potrebno usklajevanje s pobudo za skupno načrtovanje programov „Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe“, ki bo združilo nacionalna raziskovalna prizadevanja za vključitev prilagajanja, ublažitve in prehranske varnosti v sektorje kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo bo spodbujal okoljsko in socialno trajnost ribištva in akvakulture, s čimer bo postavil v ospredje potrebo po tehničnem razvoju in novih podjetniških spretnostih na teh področjih v skladu z razvojem vedenja potrošnikov, kar bo zagotovilo možnosti za sinergije. Podobno bo usklajevanje prav tako možno z nedavno začetima pobudama za skupno načrtovanje programov „Zdrava hrana za zdravo življenje“ in „Povezovanje raziskav o podnebnih spremembah v Evropi“ z evropskimi tehnološkimi platformami na sorodnih področjih (zlasti platformo Hrana za življenje) ali številnimi projekti okvirnega programa 7. Na podoben način bi se prav tako povezovala z eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih sta hrana in pijača med prednostnimi področji. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenega izziva „podnebne spremembe in gospodarnost z viri“.

SZI na tem področju bi dopolnjevala te dejavnosti, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in storitvah ter na podjetniškem izobraževanju, kakor tudi potrošniških vprašanjih.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

SZI, ki se osredotoča na verigo preskrbe s hrano, je najprimernejša za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Prav tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tematskih področij SZI.

· Obravnava pomembne gospodarske in družbene izzive (potrebo, da se zagotovi prožen in trajnosten globalni prehranski sistem, hkrati pa zadosti naraščajočemu povpraševanju po hrani znotraj omejitev glede razpoložljivosti površin za pridelavo, varovanja naravnega okolja in zdravja ljudi) ter prispeva k uresničevanju programa Evropa 2020 in njegovih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in izobraževanjem.

· Osredotočanje te SZI je usklajeno s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020 in dopolnjuje druge dejavnosti EU v prehranskem sektorju, zlasti z evropskim partnerstvom za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“.

· Sposobna je mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja in zagotavlja možnosti za različne nove izdelke in storitve, in sicer pri uporabi novih in inovativnih tehnologij, procesov in znanja za povečanje trajnostne proizvodnje, predelave, pakiranja in distribucije hrane, zmanjšanje odpadkov in spodbujanje boljše prehrane.

· Ustvarja trajnostni in sistemski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih podjetjih. Spodbujala bo nov tehnološki razvoj ter bolj učinkovite in trajnostne proizvodne sisteme.

· Prizadeva si odpraviti visoko stopnjo razdrobljenosti celotne verige za preskrbo s hrano, pri čemer zagovarja sledljivost, in bo združila kritično maso odličnih zainteresiranih strani s področja raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja vzdolž celotne verige.

· Zato zahteva naddisciplinarno delo, ki vključuje različna področja znanja, kot so agronomija, ekologija, biologija, kemija, prehrana in družbena ekonomija.

· Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj bo našla nove inovativne pristope, da bi zagotovila bolj trajnostno in učinkovito oskrbovalno verigo in izboljšala prehransko varnost.

Informativni list 3: inovacije za zdravo življenje in dejavno staranje

1. IZZIV

Znanje, demografske spremembe in blaginja so bili opredeljeni kot glavni družbeni izzivi, ki bodo obravnavani v okviru programa Obzorje 2020. Glavni cilji katerega koli ukrepa za reševanje tega izziva bi morali biti izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov vseh starosti in ohranjanje ekonomske trajnosti sistemov zdravstvenega in socialnega varstva kljub naraščajočim stroškom, zmanjševanju človeških virov in pričakovanjem državljanov, da bodo deležni najboljše možne oskrbe.

Izzivi v zvezi s sektorjem zdravstvenega in socialnega varstva so številni in med seboj tesno povezani. Segajo od kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen), vključno s preveliko telesno težo in debelostjo, nalezljivih bolezni (HIV/AIDS, tuberkuloza) in degenerativnih bolezni živčevja (kar se slabša zaradi čedalje bolj starajočega se prebivalstva) do socialne izključenosti, slabšanja dobrega počutja, večje odvisnosti bolnikov od formalne in neformalne nege in izpostavljenosti številnim okoljskim dejavnikom z neznanimi dolgoročnimi posledicami za zdravje. Poleg tega ovire za uporabo, izkoriščanje in uvajanje novih spoznanj, izdelkov in storitev preprečujejo učinkovito odzivanje na navedene izzive.

Cilj odziva na te izzive je opredeljen v programu Obzorje 2020 kot „zagotoviti boljše zdravje, kakovost življenja in splošno dobro počutje za vse s podpiranjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Te dejavnosti se bodo osredotočale na ohranjanje in spodbujanje zdravja skozi naše celotno življenje in na preprečevanje bolezni; na izboljšanje naše sposobnosti ozdraviti, zdraviti in obvladati bolezni in invalidnost; podpiranje dejavnega staranja; in na zagotavljanje prispevka k doseganju trajnostnega in učinkovitega sektorja nege“.

2. POMEN IN VPLIV

SZI na področju inovacij za zdravo življenje in dejavno staranje bo pomagala uresničiti prednostne naloge programa Obzorje 2020, to je prednostne naloge, opredeljene v okviru družbenega izziva „Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje“.

To tematsko področje je z vidika družbene in javne politike zelo pomembno. Vprašanja zdravega življenja in dejavnega staranja vplivajo na skoraj vsa področja našega življenja in družbe in pogosto zahtevajo regulativno ukrepanje. Sektor zdravstvenega in socialnega varstva je prav tako zelo pomemben z družbeno-gospodarskega vidika, saj je eden od sektorjev, za katerega se porabi največ denarja (javnega in zasebnega)[8]; sektor pa ne nudi samo priložnosti za gospodarske in tehnološke inovacije, temveč ima prav tako velike možnosti za družbene inovacije.

Družbenogospodarska pomembnost se lahko dodatno poudari z dejstvom, da ima Evropa koristi od trdnega farmacevtskega sektorja in dobro razvitih sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, ki zagotavljajo delovna mesta ljudem po vsej EU. Sektor prav tako sodi med največje visokotehnološke proizvodne sektorje v EU. Možnosti za rast na teh področjih so zelo velike, saj starajoča družba pomeni povečanje skupnega povpraševanja po negi in izdelkih in storitvah za samostojno življenje.

Tudi drugi sektorji pridejo v poštev, na primer turizem. Starajoče prebivalstvo v veliki meri predstavlja generacija, ki je vajena in še vedno pripravljena potovati, ima zahteve po visoki kakovosti in zato tudi vse večjo potrebo po dostopnih storitvah (prevoz, hoteli, zabava itd.). Dostopnejše turistične storitve lahko povečajo konkurenčnost celotnega sektorja in spodbudijo nadaljnjo vključitev starajočega prebivalstva.

Ne nazadnje ima EU koristi od raziskav in izobraževanja svetovnega ranga na tem področju. V mnogih državah EU dejansko obstajajo odlične raziskovalne infrastrukture in ustanove, ki zagotavljajo privlačno osnovo za sodelovanje industrije v načrtovanih dejavnostih EIT.

Izzivi, povezani z zdravim življenjem, veljajo za vso Evropo. Odzivi, ki jih lahko zagotovi SZI, zahtevajo intenzivno sodelovanje med odličnimi večdisciplinarnimi in večsektorskimi skupinami z udeleženci iz vseh sektorjev trikotnika znanja (raziskave, podjetja in izobraževanje). Dodana vrednost SZI na tem tematskem področju bi bilo povezovanje dejavnosti inovacij in visokošolskega izobraževanja z že obstoječo odlično raziskovalno bazo. Pri tem bo SZI dajala poseben poudarek visokošolskim učnim načrtom, razvoju novih spretnosti (potrebnih npr. za razvoj tehnologije, pa tudi pri oskrbi starejših), in krepila podjetniške vidike za spodbujanje razvoja zelo podjetne delovne sile na tem področju, za podporo razvoja novih izdelkov in storitev ter za krepitev obstoječih ali celo ustvarjanja novih vrednostnih verig. Primeri možnih izdelkov in storitev, ki bi lahko bili ustvarjeni prek SZI, presegajo tehnološke aplikacije (kot so aplikacije, ki obdelujejo, kodificirajo, standardizirajo in razlagajo podatke na področjih, kot so rak, bolezni srca in ožilja ali orodja za oceno tveganja in zgodnje odkrivanje) in bi lahko sprožili družbene inovacije z novimi koncepti, ki na primer izboljšujejo upravljanje življenjskega sloga in prehrano, spodbujajo dejavno in samostojno življenje v starostnikom prijaznem okolju ali vzdržujejo ekonomsko trajnostne sisteme oskrbe.

Z osredotočenjem na sistemske vidike evropskih sistemov zdravstvenega in socialnega varstva in podpore dejavnemu staranju, bi lahko SZI na tem tematskem področju prav tako vključevala tesnejše sodelovanje med velikimi in malimi, bolj specializiranimi podjetji zaradi večjega kroženja znanja. Poleg tega bi lahko bila posebna dodana vrednost, ki bi jo lahko SZI zagotavljala na tem področju, ustvarjanje inovativnih partnerstev na lokalni ravni, kar je zlasti pomembno v sektorju storitev.

SZI za zdravo življenje in dejavno staranje bi s svojim celostnim pristopom k trikotniku znanja zato ključno prispevala k reševanju „evropskega paradoksa“: dodajanje vrednosti odličnemu položaju EU na področju znanstvenih raziskav in preoblikovanje te prednosti v inovativne izdelke in storitve ter nove poslovne priložnosti in trge.

Glavna tveganja za uspeh SZI v okviru te teme so v glavnem povezana s spremljajočimi pogoji inovacijskega in političnega regulativnega okvira, ki bi lahko zahtevali nekatere prilagoditve, ki jih SZI ne nameravajo obravnavati neposredno[9]. Zato se morajo SZI glede teh zadev povezovati s tekočimi inovacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi politike v EU in na nacionalni ravni (glej naslednji oddelek).

3. SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI POBUDAMI

Vprašanja, povezana z zdravjem in dejavnim staranjem, so močno povezana z mnogimi pobudami EU. Take pobude zajemajo poleg zdravstvenega sektorja široko paleto področij politike, kot so gospodarstvo, varnost in okolje. Zato neposredno prispevajo k takšnim ciljem strategije Evropa 2020, kot so R in R/inovacije, zaposlovanje in socialna vključenost.

SZI na področju inovacij za bolj zdravo življenje in dejavno staranje bo tesno sodelovala s pilotnim evropskim partnerstvom za inovacije za dejavno in zdravo staranje. Upoštevala bo konkretne ukrepe, predstavljene v strateškem inovacijskem načrtu evropskega partnerstva za inovacije, in prispevala k izpolnjevanju njegovih ciljev. To bo ustvarilo dopolnjevanje pri ključnih akterjih izobraževanja in usposabljanja, prav tako pa pri zagotavljanju edinstvene strukturirane mreže neposrednih izvajalcev dejavnosti, ki so primerni za opredeljevanje okvirnih pogojev in najboljše prakse glede političnih, regulativnih in standardizacijskih vprašanj, ki imajo vpliv v sektorju. V okviru evropskega partnerstva za inovacije lahko SZI na tem področju prav tako prispeva k vodilni tržni pobudi – eZdravje, ki si prizadeva spodbujati trg za inovativne rešitve eZdravja s svojim osredotočanjem na politične instrumente (standardizacija, sistemi izdajanja potrdil in javna naročila).

Usklajevanje bo prav tako okrepljeno s pobudo za skupno načrtovanje programov za pospešitev raziskav na področju Alzheimerjeve bolezni in drugih degenerativnih bolezni živčevja, in s pobudo za skupno načrtovanje programov „Daljše in boljše življenje“ – možnosti in izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe. SZI na tem področju bo pospeševala in spodbujala izkoriščanje odličnih javnih raziskav, ki jih združujejo te pobude za skupno načrtovanje programov, in se na ta način lotevala razdrobljenosti na področju inovacij.

SZI bo prav tako močno gradila na in izkoriščala pomembne rezultate raziskav skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila in številnih raziskovalnih projektov okvirnega programa, ki obravnavajo to tematsko področje (kot so zdravstveni raziskovalni program ali raziskovalne dejavnosti IKT na področju zdravja in staranja), da bi spodbudila prenos in komercializacijo tehnologije prek vrhunskih podjetniških talentov. Podobno se bo usklajevala z delom skupnega programa Sosedska pomoč za samostojno življenje in programa za konkurenčnost in inovacije.

SZI na tem področju bi torej dopolnjevala te dejavnosti, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in storitvah in podjetniškem izobraževanju.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

SZI, ki se osredotoča na širše vprašanje inovacij za bolj zdravo življenje in dejavno staranje, izpolnjuje merila, predlagana za izbor tem SZI.

· Obravnava pomemben gospodarski in družbeni izziv (vseživljenjsko zdravje in dobro počutje za vse ob ohranjanju ekonomsko trajnostnih sistemov varstva) in prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 in njenih ciljev v zvezi z zaposlovanjem, inovacijami, izobraževanjem in socialnim vključevanjem.

· Osredotočanje te SZI je usklajeno s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje druge dejavnosti EU na področjih zdravstvenega in socialnega varstva, zlasti z evropskim partnerstvom za inovacije za dejavno in zdravo staranje.

· Gradi lahko na močni raziskovalni bazi in na trdnem industrijskem sektorju, ki bo pritegnil SZI. Sposobna je mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter ponuja možnosti za različne nove izdelke in storitve.

· Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj bo izkoristila močno raziskovalno bazo EU in našla nove inovativne pristope, da bi izboljšala kakovost življenja evropskih državljanov in ohranjala ekonomsko trajnost sistemov za zdravstveno in socialno varstvo.

· Ustvarja trajnostni in sistemski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih podjetjih. Spodbujala bo nov tehnološki razvoj in družbene inovacije.

· Prizadeva si odpraviti visoko stopnjo razdrobljenosti celotnega sektorja zdravstvenega in socialnega varstva in bo združila kritično maso odličnih zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja po vsem sektorju.

· Uporablja sistemski pristop in tako zahteva naddiciplinarno delo, ki vključuje različna področja znanja, kot so medicina, biologija, psihologija, ekonomija, sociologija, demografija, IKT.

Informativni list 4: surovine[10] – trajnostno odkrivanje, pridobivanje, predelava, recikliranje in uporaba nadomestnih surovin

1. IZZIV

Sodobna družba je povsem odvisna od dostopa do surovin. Dostop do cenovno ugodnih surovin je bistvenega pomena za uspešno delovanje gospodarstva EU. Vendar pa triptih zmanjševanja omejenih naravnih virov, nenehnega naraščanja prebivalstva in hitro naraščajočih ravni potrošnje v svetu v razvoju nenehno povečuje povpraševanje po surovinah in naravnih virih planeta. Nekateri od teh dejavnikov so odgovorni za napovedano povečanje porabe naravnih virov v naslednjih desetletjih.

Kot je že bilo izpostavljeno v časovnem načrtu za gospodarnost z viri in programu Obzorje 2020, moramo zagotoviti dostopnost in razpoložljivost surovin, potrebnih za evropsko gospodarstvo in naše dobro počutje, in hkrati doseči gospodarstvo z učinkovito rabo virov, ki izpolnjuje potrebe naraščajočega prebivalstva v okviru ekoloških omejitev planeta, ki ni neskončen.

2. POMEN IN VPLIV

To tematsko področje je zelo pomembno v smislu gospodarskega in družbenega vpliva. Surovine so ključnega pomena za svetovno gospodarstvo in kakovost življenja; izboljšanje gospodarnosti z viri bo ključ za zagotavljanje rasti in delovnih mest za Evropo. Prineslo bo pomembne gospodarske priložnosti, izboljšalo produktivnost, znižalo stroške in povečalo konkurenčnost.

Čeprav EU dejansko ima odlično raziskovalno preteklost in obstajajo različni centri odličnosti, bi bilo mogoče storiti mnogo več, da bi iz tega potegnili koristi v okviru tega prednostnega področja. Za ta namen bi bila posebej primerna SZI.

Ob uskladitvi z drugimi dejavnostmi EU se mora SZI na tem področju osredotočati na krepitev vozlišča znanja in centra strokovnega znanja na področju akademskega, tehničnega in praktičnega izobraževanja in raziskav v trajnostnem rudarstvu (površinski kop, podpovršinski kop, rudarjenje v globokem morju), upravljanju materialov, tehnologijah recikliranja, uporabi nadomestnih materialov in geopolitični trgovini s surovinami. Delovala bi kot posrednik in klirinška hiša za evropske centre odličnosti za povezane teme in upravljala program strateškega pomena za industrijo EU. Zaradi tega in zato, da se čim bolj poveča vpliv ukrepov in prepreči podvajanje z dejavnostmi EU, vključno z evropskim partnerstvom za inovacije za surovine, bo SZI zagotovila potrebne dopolnitve na področjih človeškega kapitala (tj. usposabljanje, izobraževanje) za tehnološko inovativne pilotne ukrepe (npr. predstavitveni obrati) za raziskovanje kopnega in morja, pridobivanje in predelavo, zbiranje in recikliranje. Hkrati bi to lahko vključevalo cilje okrog tega, da postane tehnološki pionir z ustvarjanjem pilotnih projektov in demonstratorjev inovativnih procesov in rešitev, ki na primer vključujejo uporabo gospodarsko privlačnih in trajnostnih alternativnih materialov strateškega pomena za EU. To lahko posledično sproži širitev obstoječih trgov in nastanek novih, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja materialov, tehnologij recikliranja in uporabe nadomestnih materialov. Potrebno bo oceniti učinke in pripraviti inovativne, stroškovno učinkovite ukrepe za prilagoditev in preprečevanje tveganj za posebej občutljive habitate, kot je Arktika.

SZI na tem področju bo zelo pomembna za odpravo pregrad, ki jih tvori pomanjkanje tehnologije. Potrebne so tehnične inovacije, da se razvije cela vrsta komplementarnih tehnologij, ki bi lahko spremenile obliko tradicionalnih vrednostnih verig mineralov in surovin. To je področje, ki zahteva nadaljnje delo za razvoj novih procesov in optimiziranje in komercializacijo obstoječega znanja na tem področju. Podjetniški pristop SZI bi bil posebej primeren za obravnavanje tega vprašanja.

Drugi element dodane vrednosti SZI na področju surovin je njen prispevek k reševanju omejenih priložnosti sektorja za povezovanje v mreže. Pravzaprav, različna narava različnih vpletenih raziskovalnih področij pomeni, da obstajajo omejene priložnosti za srečanja z raziskovalci znotraj različnih tem in za pridobivanje koristi od izmenjave zamisli in sodelovanja, ki bo potrebno za spodbujanje stroškovno učinkovitih, nizkoogljičnih in okolju primernih rešitev. Povezovanje v mreže znotraj SZI, ki združuje zainteresirane strani iz treh sklopov trikotnika znanja po celotni vrednostni verigi, bi prispevalo k premagovanju te slabosti. Omogočilo bo izboljšanje tehnologije, znanja in prenosa znanja in izkušenj ter raziskovalcem, študentom in podjetnikom zagotovilo spretnosti, potrebne za uresničevanje inovativnih rešitev in njihovo spreminjanje v nove poslovne priložnosti.

3. SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI POBUDAMI

EU je opredelila to prednostno področje kot enega od velikih izzivov. SZI bi prispevala k programu Obzorje 2020, in sicer k družbenemu izzivu, povezanemu z dobavo surovin in gospodarnostjo z viri. Prispevala bi k predlaganemu evropskemu partnerstvu za inovacije za surovine. Evropsko partnerstva za inovacije za surovine bo zagotavljalo splošne okvire za omogočanje usklajevanja in sinergij med obstoječimi raziskovalnimi in inovacijskimi instrumenti ter politikami na tem področju, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju. To bo zajemalo v tehnologijo usmerjene dejavnosti in opredelitev okvirnih pogojev in najboljših praks v zvezi s vprašanji politike, regulativnimi ali standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na inovacije v danem sektorju ali izzivu. SZI na tem področju bi zagotovila dopolnitve pri izobraževanju ključnih akterjev in pri zagotavljanju edinstvene strukturirane mreže izvajalcev dejavnosti. Zagotovila bi trdno podlago v podporo drugim ukrepom, povezanim z inovacijami, ki bodo izvedeni v okviru evropskega partnerstva za inovacije in za uspeh katerih je človeški kapital nujno potreben. Prav tako bo primerna za podporo evropskemu partnerstvu za inovacije pri opredeljevanju okvirnih pogojev in najboljše prakse v zvezi z vprašanji politike, regulativnimi in standardizacijskimi vprašanji, ki vplivajo na sektor. SZI bi prav tako močno gradila na in izkoriščala rezultate številnih raziskovalnih projektov 7. okvirnega programa, ki obravnavajo to področje, zlasti projektov, financiranih v okviru nanoznanosti nanotehnologij, materialov in novih proizvodnih tehnologij in okoljskih tem.

Na podoben način bi se prav tako povezovala s eko-inovacijskimi projekti replikacije trga programa za konkurenčnost in inovacije, v okviru katerih je recikliranje materialov eno od prednostnih področij. Pridobivanje takih izkušenj se bo nadaljevalo v okviru programa Obzorje 2020, in sicer v okviru družbenih izzivov „podnebne spremembe“, „gospodarnost z viri“ in „trajnostna dobava surovin“.

SZI na tem področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

SZI na tem področju je zelo primerna za obravnavanje zgoraj opisanih izzivov. Prav tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tem SZI v SIP.

· Obravnava pomemben gospodarski in družben izziv, s katerim se sooča Evropa (potrebo po razvoju inovativnih rešitev za stroškovno učinkovito, nizkoogljično in okolju prijazno odkrivanje, pridobivanje, predelavo in recikliranje surovin), ter prispeva k uresničevanje programa Evropa 2020 in njegovih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in izobraževanjem.

· Osredotočanje te SZI je usklajeno s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje druge dejavnosti EU v sektorju surovin, zlasti z evropskim partnerstvom za inovacije za surovine.

· Sposobna je mobilizirati naložbe iz poslovnega sektorja in nudi možnosti za različne nove izdelke in storitve, in sicer na področjih trajnostnega pridobivanja in predelave, upravljanja materialov, tehnologij recikliranja in nadomestnih materialov.

· Ustvarja trajnostni in sistemski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah in novih podjetjih. Zlasti ponuja priložnosti za ustvarjanje družbene vrednosti s prizadevanji za obravnavanje trajnostnega cilja celotnega življenjskega cikla izdelka: učinkovitejša uporaba surovin in učinkovito izboljšanje recikliranja in ponovnega pridobivanja surovin.

· Vključuje močno izobraževalno komponento, ki manjka pri drugih pobudah, in jo bo združila s kritično maso odličnih raziskovalnih in inovacijskih zainteresiranih strani.

· Zahteva naddisiplinarno delo, ki vključuje različna področja znanja, kot so geologija, ekonomika, okoljske znanosti, kemija, mehanika in številna industrijska področja (gradbeništvo, avtomobilska, letalska in vesoljska industrija, strojna industrija in obnovljivi viri energije).

· Soočila se bo z evropskim paradoksom, saj ima Evropa na tem področju močno raziskovalno bazo in nizko inovacijsko uspešnost. Ponuja priložnosti za inovacije v trajnostnem rudarstvu in upravljanju materialov. Nadomeščanje in recikliranje materialov lahko pospešita nadaljnjo spremembo sektorja in povečata naložbene dejavnosti z ustvarjanjem novih izdelkov, storitev in pristopov oskrbovalne verige.

Informativni list 5: pametne varne družbe

1. IZZIV

Eden glavnih izzivov, ki ga je treba obravnavati v okviru programa Obzorje 2020, je potreba po spodbujanju varnih evropskih družb v okviru naraščajočih globalnih medsebojnih odvisnosti in prehoda k digitalnim družbam.

Današnje družbe se soočajo z resnimi varnostnimi izzivi, ki naraščajo po obsegu in zapletenosti. Te izzive sproža dogajanje na različnih področjih od organiziranega kriminala, terorizma do čezmejnih nezakonitih dejavnosti ter naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ki ogrožajo in destabilizirajo osnovna načela naših družb. Poleg tega kibernetski napadi in kršitve zasebnosti ogrožajo celotno delovanje interneta in vseh storitev, ki so povezane z njim. V podporo politik EU za reševanje teh vprašanj so potrebni ukrepi za zagotavljanje inovacij v sektorju varnosti. Zlasti so potrebni ukrepi za izkoriščanje potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij in povezanih storitev za reševanje vprašanj varnosti. Cilj je obravnavati varnostne vrzeli Evrope z razvijanjem in uporabo inovativnih rešitev IKT za boj proti hujšim in organiziranim oblikam kriminala (vključno s kibernetskim kriminalom), terorizma, za njihovo preprečevanje in ublažitev, za krepitev upravljanja naših zunanjih meja na kopnem in na morju in vzpostavitev prožnega odzivanja na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroča človek, kot so gozdni požari, potresi, poplave in neurja. Ta cilj bo prav tako vključeval razvoj tehnologij, naprav in storitev IKT za preprečevanje, obvladovanje kibernetskih napadov, okvar IKT infrastruktur in okrevanje po njih, povečevanje zaupanja in varnosti na spletu z varovanjem zasebnosti, identitete in zasebnih podatkov. Kot prečno prednostno nalogo je treba te cilje izpolniti ob spoštovanju etike, zasebnosti in temeljnih pravic državljanov.

2. POMEN IN VPLIV

Varnost je z vidika politike in družbeno-ekonomskega vidika zelo pomembna. Z vidika javne politike se lahko vzdrževanje ustrezne ravni varnosti v kateri koli družbi obravnava kot osnovni (pred)pogoj za ustvarjanje okolja, v katerem so posamezniki in podjetja motivirani za izvajanje svojih nalog. Zlasti je širitev digitalnega enotnega trga odvisna od zaupanja uporabnika v varnost transakcij, integriteto njihovih podatkov in varovanja njihove zasebnosti in identitete. Dogodki, povezani z „globalnim terorizmom“ in povečana škoda za človeška življenja in dobrine, ki jo povzročijo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, so v preteklih letih še povečali pomembnost politike na tem področju.

Poleg teh javnih interesov je to področje prav tako pomembno z družbeno-ekonomskega vidika. Ocenjuje se, da je svetovni varnostni trg za varnostne rešitve (izvzeta je obramba) leta 2009 znašal 45 milijard EUR, in pričakuje se, da bo leta 2020 narasel na več kot 87 milijard EUR (povprečna rast višja od 6 %/leto)[11]. Zaposluje okrog 250 000 delavcev na svetovni ravni in okoli 50 000 v Evropi. Če pogledamo posredno zaposlenost, trg varnostnih storitev v EU zagotavlja delo več kot 1 700 000 zasebnim varnostnikom[12]. Poleg velikosti trga za IT varnost so nekatere ocene pokazale, da znašajo neposredni stroški kibernetskega kriminala 350 milijard EUR na leto po vsem svetu in okrog 80 milijard EUR v EU.

SZI za pametne varne družbe bo sposobna mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter širiti in ustvarjati nove trge za svoje izdelke in storitve. V okviru SZI bi poslovni sektor lahko pritegnile tržne priložnosti za inovativne izdelke in storitve IKT, ki med drugim podpirajo inteligentnejše rešitve za preprečevanje kriminala, višje varnostne standarde z elektronsko identifikacijo in avtentifikacijo, pametnejše meje in opozorilne sisteme za boljšo zaščito kritičnih infrastruktur. Zaradi horizontalne narave varnostnih tehnologij dejavnosti te SZI ne bodo vplivale samo na varnostni sektor IKT, temveč na celoten trg IKT za proizvajalce opreme in naprav za dostop ter ponudnikov storitev.

Celostni pristop SZI k inovacijam in njena zmožnost spodbujati družbene inovacije bi lahko še okrepila družbeno razsežnost varnosti. Gradeč na močni raziskovalni in znanstveni bazi, bo SZI na tem področju sposobna povezati zainteresirane strani na področju izobraževanja in inovacij, ki se sicer ne bi združile, da razvijajo novo znanje, zamisli, poslovne modele, pristope in strategije za uspešno reševanje varnostnih izzivov družb in spodbujanje blaginje državljanov. Cilj je, da ti novi inovativni izdelki, storitve, procesi, modeli in pristopi, razviti v okviru SZI, zadovoljijo pereče potrebe po bolj varnih evropskih družbah, v katerih se državljani v svojem vsakdanjem življenju počutijo varne (vključno s tistimi na bolj ranljivih položajih). Pozornost bi lahko namenili varovanju posameznikove zasebnosti, zaščiti otrok na spletu in zaščiti pred zlorabami identitete in osebnih podatkov ob hkratnem povečevanju prijaznosti do uporabnika in sprejemanja rešitev.

Družbena razsežnost SZI na področju varnih družb bi lahko bila dodatno okrepljena s kolokacijskim modelom SZI, s pomočjo katerega regionalni akterji tesno sodelujejo ob združevanju kompetenc in spretnosti, razvitih na različnih področjih specializacije.

Pomemben element dodane vrednosti SZI za pametne varne družbe bo njen prispevek k odpravljanju sedanje ravni razdrobljenosti in delitev, s katerim se sektor sooča po vsej Evropi. S svojo povezovalno naravo in naddiciplinarnim pristopom bo ustvarila priložnost za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med akterji v trikotniku znanja (podjetji, raziskavami in univerzami), posamezniki in javnimi organi, ki delujejo na različnih področjih znanja, in bo na ta način zagotovila boljšo povezavo med tehnološkimi, družbenimi, političnimi in regulativnimi vidiki in tržnim potencialom.

SZI na področju pametnih varnih družb bo prav tako pomagala pri odzivanju na potrebo po usposobljeni delovni sili. SZI bo imela zelo pomembno vlogo pri preoblikovanju izobraževalnega sistema na tem področju. Hkrati bo nudila priložnost za spodbujanje novih izobraženih podjetnikov, sposobnih razvijati nove inovativne tehnologije, storitve in poslovne dejavnosti. Poudarek na podjetništvu bi bil zlasti pomemben v tem sektorju, ki ima potencial, da privabi veliko število MSP.

V povezavi z inovacijskimi in izobraževalnimi cilji SZI lahko SZI prav tako neposredno sproži boljše ozaveščanje državljanov, zasebnega sektorja in institucionalnih končnih uporabnikov (civilna družba, policija, obmejna straža itd.) ter vpliva na njihovo sprejemanje novih inovativnih rešitev.

Medtem ko ima SZI za pametne varne družbe potencial, da ustvari trajnosten in sistemski učinek, merjen v številu novih podjetnikov, novih tehnologij, podjetij, modelov in pristopov, prav tako ponuja možnost za vplivanje na svetovni ravni. Varnostni izzivi so po svoji naravi globalni in jih je treba obravnavati v sodelovanju s tretjimi državami.

Glavna tveganja za uspeh SZI na tem področju so v glavnem povezana s pomanjkanjem potrebnih inovacijskih okvirnih pogojev, kot so jasni regulativni pogoji, standardizacija in javna naročila. Dejansko je bilo v nekaterih evropskih državah pomanjkanje jasne javne politike in strategije na področju varnosti izpostavljeno kot dejavnik, ki zmanjšuje jasnost glede stranskih razvojnih učinkov povpraševanja in ponudbe. Druga težava, povezana s sektorjem varnosti, je opredelitev njegovih meja glede na obrambne zahteve. Čeprav obramba ne bo zajeta v okviru SZI na področju pametnih varnih družb, pa so meje razlikovanja med varnostjo in obrambo glede njunih vsakokratnih tehnoloških in sistemskih zahtev zabrisane. Nenazadnje je predpogoj za uspeh te SZI privabiti končne uporabnike in zlasti javne organe. To je težavna naloga in bo zahtevala tesno sodelovanje z zadevnimi pobudami politik Komisije na tem področju. Pričakuje se, da bodo ta tveganja uspešno odpravljena prek povezovanja SZI s sedanjimi inovacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi politike na ravni EU in nacionalni ravni glede teh zadev (glej naslednji oddelek).

3. SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI POBUDAMI

Zgoraj opisana SZI bi dopolnjevala številne pobude EU na tem tematskem področju.

SZI na področju pametnih varnih družb bo prispevala k ciljem programa Obzorje 2020. Gradila bo na rezultatih številnih raziskovalnih projektov okvirnega programa, ki obravnavajo to temo, zlasti na rezultatih projektov, financiranih v okviru varnosti, zaupanja in varnosti IKT, prihodnjih internetnih in družbeno-ekonomskih znanosti in humanističnih ved. Upoštevala bo zadevne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

Prav tako se bo povezovala z delom ustreznih agencij EU, kot so FRONTEX (na področju varnosti meja), Europol (na področju boja proti hudim oblikam mednarodnega kriminala in terorizmu), ENISA (na področju varnosti omrežij in informacij) in CEPOL (Evropsko policijsko akademijo).

SZI na tem področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

SZI, ki se osredotoča na vlogo IKT pri zagotavljanju inovacij za varne družbe in daje močan poudarek preoblikovanju programa za izobraževanje na tem področju, bi bila zelo primerna za reševanje zgoraj navedenih vprašanj. Prav tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tem SZI v SIP.

· Obravnava pomemben gospodarski in družbeni izziv (potrebo po zmanjšanju varnostnih vrzeli in preprečevanju varnostnih tveganj ob povezovanju družbenih vidikov) in prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 in njenih ciljev v zvezi z zaposlovanjem, inovacijami, izobraževanjem in socialnim vključevanjem.

· Osredotočanje te SZI je usklajeno s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje druge politike EU.

· Sposobna je mobilizirati naložbe in dolgoročno zavezanost poslovnega sektorja ter ponuja možnosti za različne nove izdelke in storitve.

· Ustvarja trajnostni in sistemski učinek, merjen v novih izobraženih podjetnih osebah, novih tehnologijah, podjetjih in storitvah. Spodbujala bo nov tehnološki razvoj in družbene inovacije.

· Gradila bo na močni raziskovalni in znanstveni bazi in bo povezala zainteresirane strani na področju izobraževanja in inovacij, ki se sicer ne bi združile, da razvijejo novo znanje, zamisli, poslovne modele, pristope in strategije za uspešno reševanje varnostnih izzivov družb.

· Prispeva k odpravi sedanjih ravni razdrobljenosti in delitev, s katerimi se sektor sooča po vsej Evropi.

· Uporablja sistemski pristop in tako zahteva naddisciplinarno delo, ki vključuje različna področja znanja, kot so med drugim IKT, družbeno-ekonomske znanosti in humanistične vede, civilna zaščita, zdravje, promet, energija.

Informativni list 6: mobilnost v mestih

1. IZZIV

Tema pametnega, zelenega in celostnega prometa je opredeljena kot eden od glavnih družbenih izzivov, ki bodo obravnavani v okviru programa Obzorje 2020. Bela knjiga o prometni politiki za leto 2011 nadalje krepi pomen sprejetja ukrepov na tem področju v naslednjem desetletju. Mobilnost v mestih je posebej zahtevna naloga. Obravnava številne teme, kot so promet (vključno z novimi koncepti mobilnosti, organizacijo prometa, logistiko, varnostjo prometnih sistemov), okoljska vprašanja (zmanjševanje toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka in hrup), načrtovanje naselij (novi koncepti za zbliževanje dela in bivanja), in ima pomemben vpliv na gospodarski in družbeni ravni (ustanavljanje novih podjetij, zaposlovanje, socialna vključenost, stanovanja in lokacijske strategije). Splošni cilj je izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov, ki v čedalje večjem številu živijo v velikih mestnih konglomeratih, kjer se ustvari večina gospodarskih dosežkov Evrope[13].

Trajnostna mobilnost v mestih se lahko doseže samo, če bodo odkrite prodorne inovacije, ki vodijo do bolj zelenih, bolj vključujočih, varnejših in pametnejših rešitev. Če to ne bo doseženo, bo to dolgoročno gledano privedlo do visokih družbenih, ekoloških in gospodarskih stroškov. Državljani pa morajo sprejeti nove inovativne koncepte mobilnosti, zlasti ko gre za zamenjavo individualnih prevoznih sredstev za javni prevoz in skupno rabo prevoznih sredstev. Doseganje sprememb v obnašanju brez negativnih učinkov na kakovost življenja in življenjske stroške na urbanih območjih bo eden izmed velikih izzivov, ki jih bo treba obravnavati na tem področju.

2. POMEN IN VPLIV

Ključni cilj SZI za mobilnost v mestih bo zagotoviti bolj zelen, bolj vključujoč, varnejši in pametnejši mobilnosti sistem v mestih.

Kakor je že opisano zgoraj, je to tematsko področje z vidika družbene in javne politike zelo pomembno. Prav tako je zelo pomembno z družbeno-ekonomskega vidika, saj vključuje gospodarske sektorje, ki so pomembni glede BDP in zaposlovanja, kot so avtomobilski ali gradbeni sektor. Mobilnost v mestih je poleg tega povezana s strategijami varovanja okolja in je v celoti vgrajena v politike na področju socialne vključenosti, lokacije, stanovanj in načrtovanja mest.

SZI na področju mobilnosti v mestih je v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in s cilji strategije Evropa 2020 za doseganje pametnejšega, bolj trajnostnega, nizkoogljičnega in vključujočega razvoja mest. SZI na tem tematskem področju bi lahko prispevala k vsakemu od ciljev strategije Evropa 2020, na primer k spodbujanju ekološko učinkovitih rešitev, inteligentnih IKT sistemov za upravljanje prometa in zagotavljanje učinkovitejših in cenovno dostopnejših prevoznih storitev.

Ker je mobilnost v mestih po svoji naravi sistemska, bi lahko SZI na tem področju zagotovila številne možnosti za inovacije vzdolž inovacijske verige, kot so razvoj multimodalnih prometnih sistemov in pametnejše in bolj trajnostne prometne rešitve.

SZI za mobilnost v mestih črpa iz trdne tehnološke in industrijske baze in zagotavlja možnosti za nove izdelke in storitve[14], zlasti na področjih trajnostnega načrtovanja in eko industrije.

Poleg tega bo razvoj inovativnih modelov mobilnosti v mestih prav tako užival močno pozornost in podporo politike, kar je v korist tej tematski prednostni nalogi. Ti inovativni modeli ureditve mest bi poleg tega lahko imeli vpliv na svetovni ravni, če bi se prenesli na hitro rastoče mestne konglomerate v drugih delih sveta, zlasti v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.

SZI na tem področju bi mobilnost v mestih in načrtovanje mestnega prometa umestila v širši okvir trajnostnega načrtovanja mest in prostorskega razvoja na lokalni in regionalni ravni. SZI bi tako imela prednost delati na večdisciplinarnem in medsektorskem področju ter prispevati k premagovanju sedanjih ravni organizacijske razdrobljenosti, s katerimi se sektor sooča. Ustvarila bi priložnosti za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med javnimi organi (v glavnem na lokalnih, regionalnih ravneh), lokalnimi združenji in zasebnim sektorjem (kot so razvijalci in infrastrukturni akterji), raziskovalnimi inštituti in univerzami (s povezovanjem v trikotniku znanja). Povezovanje partnerjev svetovnega ranga v nove konfiguracije bo dalo SZI za mobilnost v mestih možnost za optimiziranje obstoječih virov in izkoriščanje poslovnih priložnosti, ustvarjenih v okviru teh novih vrednostnih verig.

SZI na področju mobilnosti v mestih se bo osredotočila na tiste dejavnosti trikotnika inovacij, ki so lahko upravičene do dodatne podpore EU, zlasti prek EIT. Dejansko bo glavna dodana vrednost SZI na tem področju njena vloga pri povezovanju treh sklopov trikotnika znanja in doseganju sistemske spremembe v načinu, kako inovacijski igralci sodelujejo. Podobno bo osredotočanje SZI na inovacije, temelječe na interesu ljudi, ki postavlja študente, raziskovalce in podjetnike v središče prizadevanj SZI, bistvenega pomena za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Posledično bo dan velik poudarek izobraževanju/usposabljanju, podjetništvu in uporabi rezultatov, npr. razvoj spretnosti in znanja strokovnjakov za mestni promet v lokalnih in regionalnih upravah (vseživljenjsko učenje/programi izmenjave osebja/strokovno usposabljanje), predlaganje posebnih visokošolskih programov na področju mobilnosti v mestih (poletne šole/programi izmenjav), uspešno dajanje inovativnih prometnih konceptov na trg (pomoč univerz in raziskovalnih institucij za odcepljene dele podjetij in novo ustanovljena podjetja itd.). Poleg tega bi se lahko znotraj SZI, ki se osredotoča na to temo, okrepil koncept kolokacije, saj ima to tematsko področje močno lokalno in regionalno razsežnost.

3. SINERGIJE IN DOPOLNJEVANA Z OBSTOJEČIMI POBUDAMI

Teme, povezane z mobilnostjo, so deležne močne podpore v mnogih pobudah EU. EU je na tem področju polno angažirana.

Povezave z drugimi dejavnostmi EU obstajajo in bodo okrepljene. SZI na področju mobilnosti v mestih bo upoštevala ukrepe, pripravljene v okviru akcijskega načrta o mobilnosti v mestih in akcijskega načrta o inteligentnem prometnem sistemu.

Zlasti bo sodelovala z načrtovanim evropskimi pobudami za pametna mesta in skupnosti, ki vključuje energetsko učinkovitost, IKT in mestni promet. SZI bi zlasti dopolnjevala dejavnosti izobraževanja ključnih akterjev, prav tako pa pri zagotavljanju strukturirane mreže izvajalcev dejavnosti, ki so najbolj primerni za opredelitev okvirnih pogojev in najboljše prakse glede političnih in regulativnih vprašanj, ki vplivajo na sektor.

Prav tako je potrebno usklajevanje s pobudo za skupno načrtovanje programov „Urbana Evropa“, ki bo združilo nacionalna raziskovalna prizadevanja, da se spremenijo mestna območja v inovacijske in tehnološke centre, uresničijo okolju prijazni in inteligentni logistični prometni sistemi med mesti in v mestu, zmanjšajo posledice za okolje in poveča nevtralnost za podnebje. SZI na tem področju bo pospeševala in spodbujala izkoriščanje odličnih javnih raziskav, ki jih združujejo te pobude za skupno načrtovanje programov, in se na ta način lotevala razdrobljenosti na področju inovacij.

Pobuda CIVITAS, ki podpira predstavitvene in raziskovalne projekte za izvajanje inovativnih ukrepov v čistem mestnem prometu, in evropska industrijska pobuda za pametna mesta in skupnosti, ki si prizadeva za večjo trajnost in učinkovitost pri proizvodnji in rabi energije v mestih, bosta prav tako tipični pobudi za sodelovanje SZI na področju mobilnosti v mestih.

SZI na tem področju bi lahko prav tako vzpostavila povezave z evropskimi tehnološkimi platformami za promet in energijo, javno-zasebnim partnerstvom za evropske zelene avtomobile in s številnimi projekti okvirnega programa na tem področju. SZI bi upoštevala raziskovalne prednostne naloge in akcijske načrte, opredeljene v okviru evropskih tehnoloških platform, in raziskovalno delo, ki je bilo do zdaj opravljeno v okviru projektov javno-zasebnih partnerstev in okvirnega programa, da bi izboljšala in pospešila prevzemanje in izkoriščanje teh rezultatov raziskovanj.

Dopolnjevala se bo z „Evropsko zvezo za mobilnost in industrije mobilnosti“. Namen Evropske zveze za mobilnost in industrije mobilnosti, sofinancirane v okviru programa za konkurenčnost in inovacije, je združiti regionalne in nacionalne oblikovalce politike, ki podpirajo inovativne rešitve glede storitev na področju mobilnosti in industrij mobilnosti, da se mobilizira večja in boljša podpora za MSP za inovativne storitve v takih industrijah.

Prav tako se bo usklajevala s programom Inteligentna energija za Evropo, replikacijo eko-inovacijskega trga, ter storitvami in pilotnimi projekti, ki temeljijo na IKT, za pametno mobilnost v mestih v okviru programa za konkurenčnost in inovacije.

SZI na tem področju bi te dejavnosti dopolnjevala, saj bi se osredotočala na naddisciplinarne dejavnosti znotraj trikotnika znanja z močnim poudarkom na inovativnih izdelkih in podjetniškem izobraževanju.

SZI, ki se osredotoča na mobilnost v mestih, bi prav tako dopolnjevala nekatere specifične dejavnosti, ki jih že izvajata dve obstoječi skupnosti SZI. In sicer, dejavnosti SZI za podnebne spremembe v okviru teme prehoda k prilagodljivim mestom z nizkimi izpusti ogljika in dejavnosti EIT IKT Labs v okviru inteligentnih prometnih sistemov in digitalnih mest prihodnosti. SZI za mobilnost v mestih bo prevzela dejavnosti, ki se izvajajo v okviru navedenih dveh SZI in jih umestila v širši okvir bolj zelenega, bolj vključujočega, varnejšega in pametnejšega sistema mobilnosti v mestih.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

SZI, ki se osredotoča na mobilnost v mestih, je najprimernejša za reševanje zgoraj opisanih izzivov. Prav tako izpolnjuje merila, predlagana za izbiro tematskih področij SZI.

· Obravnava pomemben gospodarski in družbeni izziv (doseči evropski prometni sistem, ki je gospodaren z viri, okolju prijazen, varen in brezhiben v dobro državljanov, gospodarstva in družbe), in prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 in njenih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo, zaposlovanjem, inovacijami in izobraževanjem.

· Osredotočanje te SZI je usklajeno s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v programu Obzorje 2020, in dopolnjuje druge dejavnosti EU na področju prometa, okolja in energije.

· S krepitvijo podjetniške miselnosti povezuje nove nastajajoče tehnologije z novimi vrednostnimi verigami in podpira preoblikovanje akademskih raziskav v izdelke in storitve.

· Prizadevala si bo torej rešiti evropski paradoks, saj bo izkoristila močno raziskovalno bazo EU in našla nove inovativne pristope za zagotovitev bolj zelenega, bolj vključujočega, varnejšega in pametnejšega sistema mobilnosti v mestih.

· Združila bo kritično maso odličnih zainteresiranih strani na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja, ki se sicer ne bi združili.

· Uporablja medsektorski pristop in zato povezuje različne ravni odgovornosti od zasebnih subjektov do javne uprave, zlasti na lokalni ravni, do posameznih državljanov.

· Zahteva naddisciplinarne pristope, ki vključujejo različna področja znanja, in razvoj novih načinov izobraževanja preko meja disciplin.

[1]               UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

[2]               UL C, , str. .

[3]               Informativni listi so povzetek opravljene analize pomembnosti in dodane vrednosti ustvarjanja novih SZI na predlaganih tematskih področjih. Navajajo okvirne informacije o delu SZI na specifičnem področju, vendar ne določajo dejavnosti in delovnih metod prihodnjih SZI.

[4]               Koncept, predstavljen v oceni lorda Sainsburyja: Tekma za vrh – Pregled politik na področju znanosti in inovacij vlade Združenega kraljestva, lord Sainsbury, 5. oktober 2007.

[5]               Eurostat.

[6]               http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ict/files/kets/hlg_report_final_en.pdf.

[7]               Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO). 2009. Svetovno kmetijstvo do leta 2050.

[8]               Poraba za zdravstvo se razlikuje od države do države. Delež v BDP je v razponu od 1,1 do 9,7 % in od 4 % do več kot 18 % skupne javne porabe. Sektorji, povezani z zdravjem, imajo visoko intenzivnost raziskav in razvoja: farmacevtski izdelki in biotehnologija so po številkah daleč pred katerim koli drugim sektorjem (15,9 %); oprema in storitve za zdravstveno oskrbo so prav tako zelo visoko (6,8 %).

[9]               Na primer glede dostopa bolnika do zdravil visoke kakovosti, obdobje katerega se podaljša zaradi zakonodaje za odobritev novih zdravil na trgu, pri čemer je več časa namenjeno preskusom in potrjevanju in za določitev cen in načinov povračila stroškov.

[10]             V tem dokumentu se bo uporabljala ožja opredelitev „neenergetske, nekmetijske surovine“, da se zmanjša možnost za prekrivanje z obstoječimi SZI za podnebne spremembe in energijo, kakor tudi z drugimi prihodnjimi prednostnimi področji SZI, kot je hrana.

[11]             Podatki Evropske organizacije za varnost.

[12]             Podatki Konfederacije evropskih varnostnih služb.

[13]             Več kot 70 % Evropejcev živi na urbanih območjih, kar predstavlja več kot 25 % ozemlja EU. Okoli 85 % BDP v EU se ustvari na urbanih območjih. Pričakuje se, da bo do leta 2050 urbanizacija v Evropi narasla na okrog 83 %.

[14]             Nekateri primeri novih možnih trgov: nove storitve za potnike, vzdrževanje in upravljanje prometa in cestnih zastojev, nove aplikacije v vozilih, imerzivne komunikacijske storitve za podporo komunikacijam in izogibanje potovanju (JRC 65426 EN).