OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Ukrepi, ki so bili sprejeti v Evropi in drugje po svetu neposredno po finančni krizi, so bili večinoma namenjeni čimprejšnji stabilizaciji finančnega sistema. Medtem ko je bila vloga bank, hedge skladov, bonitetnih agencij, nadzornikov ali centralnih bank pogosto proučena in podrobno analizirana, je bilo vlogi revizorjev, ki so jo imeli ali bi jo morali imeti v krizi, posvečene le malo ali nič pozornosti. Glede na to, da je veliko bank med letoma 2007 in 2009 razkrilo velike izgube bilančnih in zunajbilančnih postavk, veliko državljanov in vlagateljev težko razume, kako so lahko revizorji svojim strankam (zlasti bankam) za navedena obdobja predložili ugodna revizijska poročila.

Opozoriti je treba, da je treba v krizi, v kateri je bilo med oktobrom 2008 in oktobrom 2009 za podporo bankam dodeljene 4 588,9 milijarde EUR davkoplačevalskega denarja, kar predstavlja 39 % BDP EU-27 v letu 2009[1], izboljšati vse sestavine finančnega sistema.

Stabilna revizija je ključna za obnovitev splošnega zaupanja in zaupanja v trg. Z zagotavljanjem lahko dostopnih, stroškovno učinkovitih in verodostojnih informacij o računovodskih izkazih družb prispeva k zaščiti vlagateljev. Poleg tega lahko z zagotavljanjem večje preglednosti in zanesljivosti računovodskih izkazov prispeva k znižanju stroškov kapitala revidiranih družb.

Poudariti je treba tudi, da so revizorji v skladu z zakonom pooblaščeni za izvajanje obveznih revizij. S svojim pooblastilom revizorji izpolnjujejo družbeno vlogo v smislu, da presojajo o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov revidirane družbe; ta pa ima zato pravico do omejene odgovornosti in/ali lahko opravlja storitve v finančnem sektorju.

Obvezno revizijo delno urejajo predpisi EU od leta 1984, ko so bili postopki za podelitev dovoljenj revizorjem usklajeni z direktivo (Direktiva 1984/253/EGS). Z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES), ki je bila sprejeta leta 2006, se je področje uporabe prejšnje direktive znatno razširilo. Zaradi velike koncentracije na revizijskem trgu in številnih postopkov za izdajo dovoljenj, potrebnih za zagotavljanje čezmejnih obveznih revizij, mala in srednje velika revizijska podjetja ne morejo koristiti ugodnosti notranjega trga. V skladu s strategijo Evropa 2020[2], ki poziva k izboljšanju poslovnega okolja, je cilj predloga krepitev notranjega trga za obvezne revizije, tako da se omogoči rast malih in srednje velikih podjetij ter spodbuja vstop novih udeležencev.

Sedanji predlog Komisije o spremembah direktive o obveznih revizijah se bo uporabljal hkrati s predlogom uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.[3] Oba predloga sta del sedanje regulativne reforme na različnih področjih finančnega sektorja. Ker revizija zagotavlja verodostojnost računovodskih izkazov, je eden od glavnih temeljev finančne stabilnosti. Ta predlog dopolnjujejo druge obravnavane splošne pobude, kot so upravljanje podjetij, računovodstvo in bonitetne ocene. Pobude se ne podvajajo in ne prekrivajo.

Predlog vsebuje spremembe določb o podelitvi dovoljenj in registraciji revizorjev ter revizijskih podjetij, o veljavnih načelih v direktivi o obveznih revizijah glede poklicne etike, poslovne skrivnosti, neodvisnosti in poročanja ter o povezanih pravilih nadzora, ki se še naprej uporabljajo za revizijo subjektov brez javnega interesa.

2.           POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Posvetovanje, ki ga je izvedla Komisija, je potekalo od 13. oktobra do 8. decembra 2010[4].

Skupaj je bilo prejetih skoraj 700 odgovorov različnih zainteresiranih strani, kot so strokovnjaki, nadzorniki, vlagatelji, akademiki, družbe, vladni organi, strokovni organi in posamezniki.

Posvetovanje je pokazalo tako željo po spremembah kot tudi odpor do njih, pri čemer jim nasprotujejo zlasti zainteresirane strani, ki so trenutno uspešne. Na drugi strani pa zlasti mali in srednji aktivni revizorji ter vlagatelji menijo, da je nedavna finančna kriza opozorila na resne pomanjkljivosti. Povzetek prejetih javnih prispevkov je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2010/audit/summary_responses_en.pdf

Poleg tega je Komisija 10. februarja 2011[5] organizirala konferenco na visoki ravni o reviziji, s katero je omogočila dodatno izmenjavo mnenj.

Evropski parlament je 13. septembra 2011 kot odziv na zeleno knjigo Komisije sprejel samoiniciativno poročilo v zvezi s tem vprašanjem in pozval Komisijo, naj zagotovi preglednejši in konkurenčnejši revizijski trg[6]. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podobno poročilo sprejel 16. junija 2011.[7]

Na ta vprašanja so bile opozorjene tudi države članice na srečanju Odbora za finančne storitve 16. maja 2011 in na srečanju Revizijskega regulativnega odbora 24. junija 2011.

3.           OCENA UČINKA

Službe Komisije so v skladu s politiko za boljšo pravno ureditev izvedle oceno učinka različnih možnosti politike. Nekatera med različnimi obravnavanimi vprašanji so zadevala le obvezno revizijo subjektov javnega interesa, druga pa obvezno revizijo na splošno. Ugotovljeno je bilo, da so potrebna podrobnejša pravila v zvezi z revizijo subjektov javnega interesa ter da je za to nujen ločeni pravni instrument. Splošno področje uporabe direktive o obveznih revizijah bi ostalo enako.

V zvezi z vprašanji znotraj področja uporabe te direktive so se obravnavale naslednje težave:

– visoka stopnja upravne obremenitve zaradi razdrobljenih nacionalnih predpisov;

– izvajanje čezmejnih obveznih revizij, ki se dovoli le, če revizor opravi preizkus poklicne usposobljenosti ter pridobi dovoljenje in se registrira v vsaki državi članici;

– pomanjkanje skupnih standardov v EU za revizijske prakse, neodvisnost, notranji nadzor revizijskih podjetij;

– revizijski standardi ne upoštevajo velikosti revidiranih družb, zlasti malih in srednje velikih podjetij;

– s tem povezane težave glede nadzora subjektov, ki niso subjekti javnega interesa.

Poleg dodatnih stroškov za skladnost to povzroča neenake pogoje za revizijska podjetja in zakonite revizorje v Uniji, hkrati pa slabe poslovne možnosti za male in srednje aktivne revizorje.

Glede na oceno učinka je bilo sklenjeno, da so najboljše možnosti za izboljšanje sedanjega položaja naslednje:

– spodbujanje čezmejnega priznavanja usposobljenosti ponudnikov revizije: načelo vzajemnega priznavanja revizijskih podjetij in zakonitih revizorjev po vsej Uniji;

– racionalizacija standardov za revizijske prakse, neodvisnost in notranji nadzor revizijskih podjetij v Uniji z uvedbo mednarodnih revizijskih standardov, da se zagotovi enakost revizijskih standardov po vsej Uniji; pri čemer so po potrebi sprejemljivi nacionalni dodatki;

– prilagoditev revizijskih standardov velikosti revidiranega subjekta, tako da se od držav članic zahteva, da zagotovijo možnost sorazmerne in poenostavljene revizije za mala in srednje velika podjetja.

Ta vprašanja so zadevala vse zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezne revizije subjektov, ki niso subjekti javnega interesa. Poleg teh zadev je ocena učinka zajemala druga področja, povezana izključno z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

Različne možnosti politike in njihov učinek na zainteresirane strani so obširno obravnavane v oceni učinka, ki je na voljo na naslednji spletni strani:

http://ec.europa.eu/internal_market/auditing/index_en.htm.

4.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

4.1.      Pravna podlaga

Direktiva o spremembi in direktiva o obveznih revizijah imata enako pravno podlago. Predlog temelji na členu 50 Pogodbe o delovanju EU, ki zahteva sprejetje direktive za zadeve, povezane z ustanavljanjem (npr. zadeve s področja poklicnih kvalifikacij). Spremenjena direktiva velja za EGP.

Nova spremenjena direktiva se uporablja hkrati z uredbo o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

4.2.      Načelo subsidiarnosti in sorazmernosti

V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji države članice ciljev tega predloga ne morejo zadovoljivo doseči, torej se lahko bolje dosežejo na ravni Unije. Brez ukrepanja na ravni Unije ni mogoče doseči zlasti omogočanja čezmejne mobilnosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij po vsej Uniji. Predlog Komisije zato upošteva načelo subsidiarnosti, saj je njegov cilj odpraviti ovire pri razvoju enotnega trga za storitve obvezne revizije in ovire, ugotovljene med odprtim posvetovanjem zainteresiranih strani. Poleg tega spremenjena direktiva državam članicam prepušča presojo glede načina prilagoditve revizijskih standardov velikosti revidiranega subjekta, zaradi česar se zagotovijo boljše revizijske storitve za zadevna mala in srednje velika podjetja. Predlog upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj se je pri pripravi osnutkov vseh rešitev upoštevala stroškovna učinkovitost. Predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev.

4.3.      Podrobna obrazložitev predloga

Glavne spremembe direktive o obveznih revizijah so:

1) Povezava med direktivo o obveznih revizijah in dodatnim pravnim instrumentom o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (člen 1)

Komisija predlaga, da se spremenjena direktiva o obveznih revizijah uporablja hkrati z uredbo o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa. Tako je potrebna jasna povezava med obema pravnima besediloma. Sedanje določbe v direktivi o obveznih revizijah, ki se nanašajo le na izvajanje obvezne revizije o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih subjektov javnega interesa bi bile vključene in ustrezno spremenjene v predlogu uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obveznimi revizijam letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa. Zato se morajo členi od 39 do 44 in člen 22(2) na koncu črtati.

Poleg tega člen 1 obravnava uporabo spremenjene direktive za obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Členi 3 do 20 (o dostopu do trga revizorjev) se uporabljajo za zakonite revizorje in revizijska podjetja ne glede na vrsto revidiranega subjekta. Kljub temu je položaj pri ostalih členih Direktive drugačen: člen 22 o neodvisnosti in nepristranskosti, člen 25 o plačilih za revizijske storitve, člena 27 in 28 o revizijskem poročanju ter členi 29 do 31 o zagotavljanju kakovosti, preiskavah in kaznih se ne bi uporabljali za obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Za ta vprašanja bi se v Uredbi sprejela posebna podrobnejša pravila. Členi od 32 do 36 o nadzoru bi se uporabljali le za obvezno revizijo subjektov javnega interesa v zvezi z nadzorom skladnosti s členi 3 do 20. Nazadnje, drugi členi se uporabljajo za revizije subjektov javnega interesa in jih dopolnjuje uredba o posebnih zahtevah (členi 21, 23, 24, 26, 37 in 38).

2) Opredelitev pojma „obvezna revizija“ z namenom upoštevanja nove računovodske direktive (člen 2)

Komisija predlaga tudi spremembo opredelitve pojma „obvezna revizija“. Obvezna revizija bo še naprej zajemala primere, v katerih morajo nekatera podjetja v skladu z različnimi pravnimi dokumenti Unije obvezno revidirati računovodske izkaze glede na njihovo pravno obliko ali dejavnost. Za zagotovitev enotnosti revizije mora opredelitev pojma „obvezna revizija“ vključevati tudi položaje, v katerih se države članice odločijo naložiti obveznost revidiranja računovodskih izkazov malim podjetjem.[8] Končno se mora kot obvezna revizija upoštevati tudi, če se mala podjetja prostovoljno odločijo za revizijo računovodskih izkazov.

3) Sprememba pravil o lastništvu (člena 3 in 22(2))

Dodatna sprememba direktive o obveznih revizijah zadeva liberalizacijo pravil revizijskih podjetij o lastništvu. Direktiva o obveznih revizijah trenutno zahteva, da imajo večino volilnih pravic v revizijskem podjetju aktivni računovodski revizorji z licenco. V predlagani spremembi ta zahteva ni več določena, države članice pa ne smejo zahtevati, da imajo najmanjši del kapitala ali volilnih pravic v revizijskem podjetju zakoniti revizorji ali revizijska podjetja. Kljub temu pa se v novem členu 3(4) ohrani obstoječa zahteva, da večino članov upravnega ali poslovodnega organa revizijskega podjetja predstavljajo revizijska podjetja ali zakoniti revizorji.

Z omogočitvijo širšega lastništva se mora olajšati dostop revizijskih podjetij do kapitala, zaradi česar se lahko poveča število ponudnikov revizijskih storitev in spodbudi vstop novih subjektov na trg, vključno prek širšega zbiranja kapitala na javnih trgih.

4) „Potni list“ za revizijska podjetja (členi 3b, 15 in 17)

Predlog spremenjene direktive bi revizijskim podjetjem omogočil izvajanje obveznih revizij v državah članicah, ki niso države članice, v katerih so pridobili dovoljenje, če ima ključni revizijski partner, ki vodi revizijo, dovoljenje za revizorja v zadevni državi članici. Tako bi se zmanjšala obremenitev, ki je posledica številnih postopkov za izdajo dovoljenj, hkrati pa bi se omogočil nastanek resnično vseevropskih revizijskih podjetij. Zaradi tega samodejnega priznavanja podjetij se kakovost nadzora ne bi zmanjšala, saj bodo nadzorniki še naprej morali nadzorovati revizijsko delo, opravljeno v zadevni državi članici.

Ko se dovoljenje pridobi v matični državi članici, lahko država članica gostiteljica kljub temu zahteva določeno obliko registracije revizijskih podjetij iz drugih držav članic. To registracijo je treba izvesti v skladu s členoma 15 in 17, ki zadevata tudi registracijo katerega koli lokalnega revizijskega podjetja.

5) „Potni list“ za zakonite revizorje (člen 3a) in „omilitev“ pogojev za pridobitev dovoljenja za zakonitega revizorja v drugi državi članici (člen 14)

Predlagane spremembe glede podelitve dovoljenja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic so v skladu z določbami Direktive 2005/36 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (direktiva o poklicnih kvalifikacijah)[9].

Člen 3a bi zakonitim revizorjem omogočal začasno ali občasno izvajanje storitev čezmejnih obveznih revizij. Uporabljali bi se pogoji iz členov 5 do 9 direktive o poklicnih kvalifikacijah, zlasti obveznost sporočanja namena izvajanja zadevnih storitev ustreznemu pristojnemu organu.

Na podlagi spremenjenega člena 14 ima država članica možnost, da zakonitemu revizorju, ki je pridobil dovoljenje v drugi državi članici, omogoči izbiro med prilagoditvenim obdobjem in preizkusom poklicne usposobljenosti, če želi takšen revizor ustanoviti stalno poslovno enoto v tej državi članici.

V zvezi z zahtevami preizkusa poklicne usposobljenosti v primerjavi s prejšnjim osnutkom člena 14 ni bistvenih sprememb. Cilj preizkusa je oceniti, ali zakoniti revizor pozna zakone in predpise zadevne države članice, ki so bistveni za izvajanje obvezne revizije.

Med prilagoditvenim obdobjem, ki se mora prosilcu ponuditi kot druga možnost ob preizkusu poklicne usposobljenosti, bi se zakonitemu revizorju pod nadzorom lokalnega revizorja dovolila izvedba obvezne revizije v državi članici, ki ni država članica, v kateri je pridobil dovoljenje. Prilagoditveno obdobje traja tri leta.

V zvezi z nadzorom zakonitih revizorjev iz drugih držav članic je javni organ, ki bi bil odgovoren za status zakonitega revizorja in oceno usposabljanja med prilagoditvenim obdobjem, pristojni organ države članice gostiteljice, saj je ta najustreznejši.

6) Zahteve za pristojne organe, da sodelujejo pri zahtevah o izobrazbi in preizkusu poklicne usposobljenosti (člena 6 in 14)

Za zagotovitev večje konvergence izobrazbenih kvalifikacij revizorjev na ravni Unije je potrebno sodelovanje pristojnih nacionalnih organov, ki so odgovorni za javni nadzor zakonitih revizorjev. Sodelovanje na ravni Unije je potrebno tudi za uskladitev zahtev preizkusa poklicne usposobljenosti za zakonite revizorje, da je ta bolj predvidljiv in pregleden.

7) Revizijski standardi in revizijsko poročanje (člen 26)

Z namenom povečanja kakovosti obveznih revizij, ki se izvajajo v Uniji, se v predlogu zahteva, da države članice zagotovijo izvajanje revizij s strani zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

Ker predlog uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa vsebuje podrobne določbe o revizijskem poročilu, se člen 28(2) črta.

8) Nova pravila v zvezi s pristojnimi organi (člen 32 in člen 32a)

Direktiva o obveznih revizijah zdaj zahteva, da države članice za zakonite revizorje in revizijska podjetja organizirajo sistem javnega nadzora. V praksi to strokovnim organom omogoča, da so med drugim odgovorni za podelitev dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij in za njihovo zunanje zagotavljanje kakovosti, preiskave in disciplinske ukrepe. Nova sprememba določa, da bo pristojni organ, odgovoren za javni nadzor, javni organ, ki bo hkrati odgovoren za podelitev dovoljenj (člena 3 in 32), registracijo (člen 15) in zagotavljanje kakovosti (člen 29).

Za zagotovitev neodvisnega in učinkovitega izvajanja funkcij javnih organov za nadzor revizorjev morajo ti organi imeti tudi ustrezna pooblastila in vire za izvajanje preiskav ter dostop do ustreznih dokumentov zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij (člen 32(5)). Medtem ko ne bo več mogoče, da je strokovni organ odgovoren za naloge iz člena 32, lahko pristojni organ, odgovoren za javni nadzor, prenese nekatere svoje naloge na druge organe ali telesa ob upoštevanju podelitve dovoljenja in registracije zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (člen 32a). Za takšno pooblastilo mora biti izpolnjenih več pogojev in organ, ki ima končno odgovornost, je pristojni organ iz prvega odstavka člena 32. Države članice se o odobrenih pooblastilih medsebojno obvestijo.

9) Prepoved pogodbenih klavzul, ki vplivajo na imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij (člen 37(3))

V okviru imenovanja zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij člen 37 prepoveduje klavzule, v skladu s katerimi tretja stran predlaga, priporoči ali zahteva, da revidirani subjekt imenuje določenega zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje.

10) Posebna pravila za obvezno revizijo malih in srednje velikih podjetij (člena 43a in 43b)

Glede na nedavni predlog Komisije zakonodaja EU od malih podjetij ne zahteva več revizije računovodskih izkazov[10], čeprav lahko to še vedno zahtevajo države članice. Kljub temu se bo zahteva še naprej uporabljala za srednje velika podjetja.

Kadar se revizija srednje velikih podjetij izvaja v skladu z zakonodajo EU, spremenjena direktiva od držav članic zahteva zagotovitev, da je način uporabe revizijskih standardov prilagojen velikosti in obsegu teh podjetij. Poleg tega morajo od te sorazmerne uporabe standardov uživati ugodnosti tudi mala podjetja, katerih računi se revidirajo bodisi zaradi nacionalne zakonodaje bodisi prostovoljno. Ta prilagoditev revizije glede na velikost revidiranega subjekta mora zagotoviti boljše revizijske storitve za zadevna mala in srednje velika podjetja, morda pa tudi nižje stroške. Predlagani ukrep ne opredeljuje natančno, kako je treba izvajati sorazmerno uporabo standardov; o uporabi načela subsidiarnosti odločijo države članice.

Če je malo ali srednje veliko podjetje subjekt javnega interesa, je treba poudariti, da se uporabijo določbe iz osnutka uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

11) Posebna pravila glede delegiranih in izvedbenih pooblastil po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (členi 48a; 48b; 48c)

Na podlagi členov 8(3), 22(4), 29(2), 36(7), 45(6), 46(2), 47(3) in 47(5) (delegirani in izvedbeni akti) se postopki odbora usklajujejo s členoma 290 in 291 PDEU, ki določata nov okvir za izvedbena pooblastila Komisije. Pooblastila Komisije za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 PDEU ureja Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[11].

Uskladitev poteka na podlagi posameznega primera, tako da se omogoči pregled pooblastil, ki jih Komisiji dodelijo zakonodajalci. Izvedbena pooblastila Komisije se tako pregledajo, da se omogočita opredelitev in posodobitev nekaterih elementov Direktive ter da se Komisiji omogoči sprejemanje ukrepov za spodbujanje sodelovanja med revizorjem in pristojnimi organi države članice ter tudi med pristojnimi organi države članice in pristojnimi organi tretjih držav na več področjih, ki jih zajema Direktiva.

Novi členi 48a, 48b in 48c določajo način, na katerega Komisija izvaja delegirana pooblastila, primere, v katerih lahko zakonodajalci delegirana pooblastila prekličejo, ter primere, v katerih lahko Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu.

5.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije ne vpliva neposredno ali posredno na proračun Evropske unije.

2011/0389 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 50 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS določa pogoje za podelitev dovoljenj osebam, ki izvajajo obvezne revizije, in njihovo registracijo, pravila o neodvisnosti, nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za njih, ter okvir za njihov javni nadzor. Kljub temu je treba ta pravila še naprej usklajevati na ravni Unije, da se omogočita boljša preglednost in predvidljivost zahtev, ki veljajo za takšne osebe, ter da se povečata njihova neodvisnost in nepristranskost pri izvajanju njihovih nalog. Poleg tega je treba za večjo zaščito vlagateljev okrepiti javni nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij s povečanjem neodvisnosti javnih nadzornih organov Unije ter tem dodeliti ustrezna pooblastila.

(2) Zaradi velikega javnega pomena subjektov javnega interesa, ki temelji na obsegu in velikosti njihovega poslovanja ali na vrsti poslovanja, je treba izboljšati verodostojnost revidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa. Zato so se posebne določbe za obvezne revizije subjektov javnega interesa, določene v Direktivi 2006/43/ES, dodatno izboljšale v Uredbi (EU) št. [XXX] z dne [XXX] o posebnih zahtevah za revizijo subjektov javnega interesa. Zaradi tega je treba določbe o obvezni reviziji subjektov javnega interesa iz Direktive 2006/43/ES iz te direktive črtati, obvezne revizije subjektov javnega interesa pa mora urejati Uredba (EU) št. [XXX] z dne [XXX].

(3) Da se omogoči rast revizijskih podjetij, morajo države članice tem omogočiti dostop do zunanjega kapitala. Zato države članice ne smejo več zahtevati, da imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja minimalno količino kapitala ali glasovalnih pravic v revizijskem podjetju, če večino članov upravnega organa predstavljajo revizijska podjetja, ki so pridobila dovoljenje v kateri koli državi članici, ali ugledni zakoniti revizorji.

(4) Notranji trg v skladu s Pogodbo obsega območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja. Zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem je treba omogočiti razvoj lastnih dejavnosti storitev obvezne revizije v Uniji, tako da imajo možnost izvajanja takšnih storitev v državi članici, ki ni država, v kateri so pridobili dovoljenje. Če se zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem omogoči zagotavljanje obveznih revizij v okviru poklicnih nazivov matične države v državi članici gostiteljici, se s tem obravnavajo zlasti potrebe skupin podjetij, ki zaradi naraščajočih trgovinskih tokov, ki so posledica notranjega trga, pripravijo računovodske izkaze v več državah članicah in jih morajo v skladu z zakonodajo Unije predložiti v revizijo. Odprava ovir za razvoj storitev obveznih revizij med državami članicami bi prispevala k povezovanju revizijskega trga Unije.

(5) Obvezna revizija zahteva ustrezno znanje na področjih, kot so pravo družb, davčno in socialno pravo, ki se lahko med državami članicami razlikujejo. Zato mora za zagotovitev kakovosti storitev obvezne revizije, ki jih država članica opravlja na svojem ozemlju, ta imeti možnost uvedbe dopolnilnega ukrepa, kadar želi zakoniti revizor, ki je dovoljenje pridobil v drugi državi članici, pridobiti dovoljenje tudi na ozemlju te države članice, da ustanovi stalno poslovno enoto. Takšen ukrep mora upoštevati poklicne izkušnje zakonitega revizorja. Ne sme nesorazmerno obremeniti zadevnega zakonitega revizorja niti ovirati ali zmanjšati privlačnosti opravljanja storitev obvezne revizije. Zadevnemu zakonitemu revizorju se mora omogočiti izbira med preizkusom poklicne usposobljenosti in prilagoditvenim obdobjem, kot je opredeljeno v Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij[13]. Ob koncu prilagoditvenega obdobja mora imeti zakoniti revizor možnost vključitve v poklic v državi članici gostiteljici, potem ko se oceni, da ima v tej državi članici poklicne izkušnje.

(6) Da se poveča neodvisnost zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij od revidiranega subjekta pri izvajanju obveznih revizij, mora biti vsaka oseba ali subjekt, ki ima pravice v revizijskem podjetju, neodvisna od revidiranega subjekta in ne sme biti vključena v postopek odločanja revidiranega subjekta.

(7) V Uniji je treba zagotoviti visoko kakovost obveznih revizij. Zato se morajo vse obvezne revizije izvajati na podlagi mednarodnih revizijskih standardov v okviru projekta za jasnost, ki ga je leta 2009 začela izvajati Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (MZRS), če so pomembni za obvezno revizijo. Državam članicam se mora omogočiti, da predpišejo dodatne nacionalne revizijske postopke ali zahteve le, če ti izhajajo iz posebnih nacionalnih pravnih zahtev v zvezi z obsegom obvezne revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih ne vsebujejo sprejeti mednarodni revizijski standardi, ter če povečujejo verodostojnost in kakovost letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov ter koristijo javnemu interesu Unije. Komisija mora biti še naprej vključena v spremljanje vsebine in postopka sprejetja mednarodnih revizijskih standardov MZRS.

(8) Za povečanje verodostojnosti in preglednosti pregledov v okviru zagotavljanja kakovosti, ki se izvajajo v Uniji, morajo sisteme za zagotavljanje kakovosti držav članic upravljati pristojni organi, ki jih imenujejo države članice, da se zagotovi javni nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Cilj pregledov v okviru zagotavljanja kakovosti je preprečevanje ali obravnavanje možnih pomanjkljivosti pri načinu izvajanja obveznih revizij. Za zagotovitev, da so pregledi v okviru zagotavljanja kakovosti znotraj svojega obsega, morajo pristojni organi pri izvajanju pregledov upoštevati obseg in velikost dejavnosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.

(9) Javni nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij zajema podelitev dovoljenj, registracijo zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, sprejetje standardov o poklicni etiki in notranjem nadzoru kakovosti revizijskih podjetij, stalno izobraževanje ter sisteme za zagotavljanje kakovosti, preiskave in kazni za zakonite revizorje ter revizijska podjetja. Da se poveča preglednost nadzora revizorjev in omogoči večja odgovornost, mora vsaka država članica imenovati en sam organ, ki je odgovoren za javni nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Neodvisnost takšnih organov za javni nadzor od revizijske stroke je osnovni pogoj za integriteto, učinkovitost in pravilno delovanje javnega nadzora zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Zato morajo organe za javni nadzor voditi osebe, ki niso aktivni revizorji, države članice pa morajo vzpostaviti neodvisne in pregledne postopke za izbiro teh oseb.

(10) Da se zagotovi učinkovito izpolnjevanje nalog organov javnega nadzora, morajo ti imeti ustrezna pooblastila. Države članice morajo zlasti zagotoviti, da lahko organi javnega nadzora uvedejo in izvedejo preiskave ter da imajo dostop do vseh dokumentov zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog. Poleg tega morajo imeti organi javnega nadzora na voljo dovolj človeških in finančnih virov za izvajanje nalog.

(11) Zaradi ustreznega nadzora zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki se ukvarjajo s čezmejnimi dejavnostmi ali so del omrežij, je potrebna izmenjava informacij med organi javnega nadzora držav članic. Zaradi zaupnosti tako izmenjanih informacij morajo države članice od osebja organov javnega nadzora in vseh oseb, ki jim organi javnega nadzora dodelijo naloge, zahtevati, da varujejo poslovno skrivnost. Pristojni organ lahko drugim organom ali telesom prenese le naloge v zvezi s podelitvijo dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev. Tak prenos mora biti odvisen od več pogojev, končno odgovornost zanj pa nosi pristojni organ.

(12) „Akt za mala podjetja“[14], ki je bil sprejet junija 2008 in revidiran februarja 2011[15], malim in srednje velikim podjetjem priznava osrednjo vlogo v gospodarstvu Unije, pri čemer je njegov cilj izboljšanje splošnega pristopa k podjetništvu in uveljavitev načela „najprej pomisli na male“ pri oblikovanju politik. Strategija Evropa 2020[16], sprejeta marca 2010, prav tako poziva k izboljšanju poslovnega okolja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, in vključuje tudi zmanjšanje stroškov transakcij pri poslovanju v Uniji. V skladu s členom [34] Direktive [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [XXX] o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij revizij računovodskih izkazov malih podjetij ni treba izvajati.

(13) Obremenitve malih in srednje velikih podjetij z revizijami njihovih računovodskih izkazov v Uniji je treba pregledati in čim bolj zmanjšati, vendar se s tem ne sme znižati raven zaščite vlagateljev. Države članice morajo zagotoviti, da se revizijski standardi, v skladu s katerimi se obvezna revizija računovodskih izkazov navedenih podjetij izvede, uporabljajo sorazmerno z velikostjo malih in srednje velikih podjetij.

(14) Nekatere države članice so obvezno revizijo malih podjetij nadomestile z omejenim pregledom računovodskih izkazov. Primerno je, da se tem državam članicam omogoči nadaljnje izvajanje te prakse, pri čemer jim ni treba zagotoviti sorazmerne uporabe revizijskih standardov za mala podjetja.

(15) Da se pravice zadevnih strani ohranijo, kadar si pristojni organi držav članic izmenjujejo revizijske delovne papirje in druge ustrezne dokumente za oceno kakovosti opravljene revizije s pristojnimi organi tretjih držav, morajo države članice zagotoviti, da delovni dogovori, katere sklenejo pristojni organi in na podlagi katerih poteka kakršna koli izmenjava dokumentov, vključujejo ustrezne zaščitne ukrepe za varovanje poslovnih skrivnosti, poslovnih interesov ter pravic industrijske in intelektualne lastnine revidiranih subjektov.

(16) Prag v višini 50 000 EUR iz člena 45(1) Direktive 2006/43/ES je bil prilagojen členu 3(2)(c) in (d) Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES[17]. Pragi iz Direktive 2003/71/ES so se na podlagi člena 1(3) Direktive 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta[18] zvišali na 100 000 EUR. Zato je treba prag iz člena 45(1) Direktive 2006/43/ES ustrezno popraviti.

(17) Za popoln učinek novega okvira iz Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba prilagoditi in nadomestiti izvedbena pooblastila iz člena 202 Pogodbe o delovanju Evropske unije z ustreznimi določbami v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(18) Komisija mora usklajevanje postopkov za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov s Pogodbo o delovanju Evropske unije, zlasti s členoma 290 in 291, obravnavati za vsak primer posebej. Pristojnost sprejemanja aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba prenesti na Komisijo, da bo lahko upoštevala razvoj na področju revidiranja in revizijske stroke ter spodbujala nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Uporaba delegiranih aktov je potrebna zlasti za določanje zahtev glede podelitve dovoljenj za opravljanje dela zakonitega revizorja fizičnim osebam ter načel neodvisnosti in nepristranskosti, ki ju morajo revizorji in revizijska podjetja upoštevati, ter za spremembo opredelitve mednarodnih revizijskih standardov. Pri nadzoru revizorjev je uporaba delegiranih aktov potrebna za razvoj postopkov izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic, načinov čezmejnih preiskav ter načinov sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in tretjih držav. Predvsem je pomembno, da Komisija med pripravami izvede ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na ravni strokovnjakov.

Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(19) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje izjav o enakovrednosti režimov nadzora revizorjev v tretjih državah ali ustreznosti pristojnih organov tretjih držav je treba izvedbena pooblastila dodeliti Komisiji, če gre za posamezne tretje države ali posamezne pristojne organe tretjih držav. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[19].

(20) Ker cilja te direktive, in sicer okrepitve zaščite vlagateljev v računovodskih izkazih, ki jih objavijo podjetja, z večjo kakovostjo obveznih revizij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega.

(21) Zato je treba Direktivo 2006/43/ES ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe

Direktiva 2006/43/ES se spremeni:

1.           Člen 1 se spremeni:

(a)     dodata se naslednja odstavka:

„Člena 22 in 25 ter členi 27 do 30 te direktive ne veljajo za obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa, razen če je to določeno v Uredbi (EU) št. [xxx].

Členi 32 do 36 te direktive veljajo za subjekte javnega interesa v delih, ki se nanašajo na nadzor skladnosti s pravili o podelitvi dovoljenj ter registraciji za zakonite revizorje in revizijska podjetja, določena v členih 3 do 20.“

2.           Člen 2 se spremeni:

(a)     točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. ,obvezna revizija‘ je revizija letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo:

(a)     zahteva zakonodaja Unije;

(b)     zahteva nacionalna zakonodaja o malih podjetjih;

(c)     prostovoljno izvedejo mala podjetja;“

(b)     točka 10 se nadomesti z naslednjim:

„10. ,pristojni organi‘ so organi, določeni z zakonodajo, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve in/ali nadzora; sklicevanje na ,pristojni organ‘ v posameznem členu je sklicevanje na organ, odgovoren za naloge iz navedenega člena;“

(c)     točka 11 se črta;

(d)     točka 13 se nadomesti z naslednjim:

„13. ,subjekti javnega interesa‘ so:

(a)     subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in ki lahko trgujejo z vrednostnimi papirji na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(b)     kreditne institucije iz točke (1) člena 4 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(*);

(c)     zavarovalnice v smislu člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(**);

(d)     subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in so plačilne institucije iz točke 4 člena 4 Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta(***), razen če velja člen 15(2) navedene direktive;

(e)     subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in so institucije za izdajo elektronskega denarja iz točke 1 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(****), razen če velja člen 15(2) Direktive 2007/64/ES;

(f)      investicijska podjetja iz točke 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(g)     alternativni investicijski skladi EU iz člena 4(1)(k) Direktive 2011/61/EU Evropskega Parlamenta in Sveta(*****);

(h)     kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) iz člena 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega Parlamenta in Sveta(******);

(i)      subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in so centralni registri vrednostnih papirjev;

(j)      centralne nasprotne stranke iz člena 2(1) Uredbe X/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta (*******)[glej predlog Uredbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2010) 484;

(*) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(**) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(***) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.

(****) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.

(*****) UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(******) UL L 302, 17.11.2009, str. 32;

(*******) UL L ….“

(e)     Dodajo se naslednje točke od 17 do 20:

„17. ,srednje velika podjetja‘ so podjetja iz člena 3(2) Direktive XX/XX [direktive, ki nadomešča četrto in sedmo direktivo o pravu družb];

18. ,mala podjetja‘ so podjetja iz člena 3(1) Direktive XX/XX [direktive, ki nadomešča četrto in sedmo direktivo o pravu družb];

19. ,matična država članica‘ je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobilo dovoljenje v skladu s členom 3(1);

20. ,država članica gostiteljica‘ pomeni državo članico, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, prav tako pridobiti dovoljenje v skladu s členom 14, državo članico, v kateri zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, začasno ali priložnostno izvaja obvezne revizije, oziroma državo članico, v kateri želi revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti priznanje take podelitve dovoljenj v skladu s členom 3b.“.

3.           Člen 3 se spremeni:

(a)     odstavek 2 se spremeni:

(i) prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica glede na člen 32 imenuje pristojni organ, odgovoren za podelitev dovoljenj zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem.“

(ii) Drugi odstavek se črta.

(b)     Odstavek 4 se spremeni:

(i) točka (b) prvega pododstavka se črta;

(ii) v prvem pododstavku se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) večina članov upravnega ali poslovodnega organa subjekta morajo biti revizijska podjetja, ki imajo dovoljenje v kateri koli državi članici, ali fizične osebe, ki izpolnjujejo vsaj pogoje iz člena 4 in členov 6 do 12. Če ima organ le dva člana, mora eden od njiju izpolnjevati vsaj pogoje iz te točke.“

(iii) Drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice ne smejo postavljati dodatnih pogojev glede teh točk. Države članice ne smejo zahtevati, da imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja minimalno količino kapitala ali glasovalnih pravic v revizijskem podjetju.

4.           Vstavita se člena 3a in 3b:

„Člen 3a

Čezmejno opravljanje storitev zakonitih revizorjev

Ne glede na člen 3(1) te direktive lahko zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v državi članici, začasno ali priložnostno opravlja obvezne revizije v drugi državi članici. Uporabljajo se členi 5 do 9 Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 3b

Priznavanje revizijskih podjetij

1.       Ne glede na člen 3(1) lahko revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v državi članici, začasno ali priložnostno opravlja obvezne revizije v drugi državi članici, če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(4)(a).

2.       Revizijsko podjetje, ki izvaja obvezne revizije v državi članici, v kateri nima dovoljenja, se mora registrirati pri pristojnem organu v državi članici gostiteljici v skladu s členoma 15 in 17.

3.       Pristojni organ v državi članici gostiteljici registrira revizijsko podjetje po predložitvi potrdila, ki dokazuje njegovo registracijo pri pristojnem organu v matični državi članici. Pristojni organ v državi članici gostiteljici lahko zahteva, da je potrdilo pristojnega organa v matični državi članici izdano v zadnjih treh mesecih. O registraciji obvesti pristojni organ v matični državi članici.

* UL L 255, 30.9.2005, str. 22.“

5.           V členu 6 se doda naslednji odstavek:

„Pristojni organi iz člena 32 si prizadevajo za doseganje konvergence zahtev iz tega člena. Sodelujejo z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) ter pristojnimi organi iz člena X Uredbe [XXX] z dne [XXX], če je ta konvergenca povezana z obveznimi revizijami subjektov javnega interesa.“

6.           Člen 8 se spremeni:

(a)     v odstavku 1 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)     mednarodni revizijski standardi iz člena 26;“

(b)     odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namene prilagoditve seznama subjektov, ki bodo vključeni v preizkus teoretičnega znanja iz odstavka 1 tega člena. Pri uporabi teh pooblastil Komisija upošteva razvoj na področju revizije in revizijsko stroko.“

7.           Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem iz druge države članice

1.       Pristojni organi iz člena 32 uvedejo postopke za podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem z dovoljenjem drugih držav članic. Ti postopki so skladni s členoma 11 in 12 Direktive 2005/36/ES ter ne bodo presegali zahtev iz členov 13 in 14 navedene direktive.

2.       Države članice prosilcu omogočijo izbiro med prilagoditvenim obdobjem iz točke (g) člena 3(1) Direktive 2005/36/ES in preizkusom poklicne usposobljenosti iz točke (h) navedenega člena. Za namene tega člena se člen 14(3) Direktive 2005/36/ES ne uporablja.

Prilagoditveno obdobje ne presega treh let in se oceni.

Preizkus poklicne usposobljenosti se izvede v enem od jezikov, dovoljenih z jezikovnimi pravili, ki se uporabljajo v zadevni državi članici. V preizkusu se preveri ustrezno znanje zakonitega revizorja o zakonodaji in predpisih navedene države članice, kolikor je to pomembno za obvezne revizije.

3.       Pristojni organi iz člena 32 si prizadevajo za doseganje konvergence zahtev prilagoditvenega obdobja in preizkusa poklicne usposobljenosti. Tako bodo povečali preglednost in predvidljivost zahtev. Pristojni organi sodelujejo z ESMA ter pristojnimi organi iz člena [XXX] Uredbe [XXX] z dne [XXX], če je ta konvergenca povezana z obveznimi revizijami subjektov javnega interesa.“

8.           V členu 15(1) se doda naslednji pododstavek:

„Pristojni organ iz člena 32 organizira javni register.“.

9.           V členu 17(1) se doda točka (j):

„če je primerno, ali je revizijsko podjetje registrirano v skladu s členoma 3a in 3b.“

10.         V členu 21 se črta odstavek 2.

11.         Člen 22 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice pri izvajanju obvezne revizije zagotavljajo, da so zakoniti revizor in/ali revizijsko podjetje ter vsi imetniki glasovalnih pravic v revizijskem podjetju neodvisni od revidiranega subjekta in niso vključeni v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta.“

(b)     V odstavku 2 se drugi pododstavek črta;

(c)     odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija je v skladu s členom 48a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov z namenom določitve:

(a)     nevarnosti in varoval iz odstavka 2 tega člena;

(b)     okoliščin, v katerih je pomen nevarnosti iz odstavka 2 tega člena takšen, da ogroža neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.“

12.         Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Revizijski standardi

1.       Države članice zagotovijo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja pri izvajanju obveznih revizij spoštujejo mednarodne revizijske standarde, če so ti standardi v skladu z zahtevami te direktive in Uredbe XX/XX.

Države članice lahko poleg mednarodnih revizijskih standardov uvedejo dodatne revizijske postopke in zahteve le, če so ti postopki in zahteve potrebni zaradi posebnih nacionalnih pravnih zahtev v zvezi z obsegom obveznih revizij. Države članice morajo zagotoviti, da so navedeni revizijski postopki v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)     zagotavljajo visoko raven verodostojnosti in kakovosti letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z načeli iz člena 4(3) Direktive [xxxx] o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih nekaterih oblik podjetij;

(b)     koristijo splošnemu interesu Unije.

Države članice o navedenih revizijskih postopkih ali zahtevah poročajo Komisiji, ESMA ter drugim državam članicam.

2.       Za namene odstavka 1 ,mednarodni revizijski standardi‘ pomenijo Mednarodne standarde revidiranja (MSR) ter z njimi povezana stališča in standarde v okviru projekta za jasnost, ki ga je leta 2009 začela Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (MZRS), kolikor so pomembni za obvezno revizijo.

3.       Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a z namenom spremembe opredelitve mednarodnih revizijskih standardov iz odstavka 2 tega člena. Pri uporabi takih pooblastil Komisija upošteva vse spremembe MSR, ki jih uvede MZRS, mnenje Odbora za nadzor javnega interesa o takih spremembah ter morebiten razvoj na področju revidiranja in revizijske stroke.“

13.         V členu 28 se črta odstavek 2.

14.         Člen 29 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se spremeni:

(i)      točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) pristojni organ iz člena 32 upravlja sistem zagotavljanja kakovosti, ki je organiziran tako, da je neodvisen od zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij;“

(ii)      doda se točka (k):

„(k) pregledi v okviru zagotavljanja kakovosti so primerni in sorazmerni glede na obseg in velikost dejavnosti pregledanega revizijskega podjetja ali zakonitega revizorja.“

(iii)     Za točko (k) se vstavi naslednji pododstavek:

„Pristojni organ iz člena 32 zainteresiranim stranem na njihovo zahtevo omogoči vpogled v poročilo iz točke (g) prvega pododstavka. Pristojni organ zagotovi, da razkrito poročilo ne ogrozi poslovnih interesov revidiranega subjekta, ki se pregleduje, kar vključuje tudi industrijsko in intelektualno lastnino.“

(b)     Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija je v skladu s členom 48a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi dodatne zahteve v zvezi s točkama (a) in (b) ter točkami od (e) do (j) prvega pododstavka odstavka 1.“.

15.         Člen 32 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice imenujejo pristojni organ za javni nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij na podlagi načel iz odstavkov od 2 do 7.“

(b)     Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pristojni organ lahko dovoli, da so osebe, ki niso aktivni revizorji, vendar imajo znanje na področjih, povezanih z obvezno revizijo, vključene v upravljanje sistema javnega nadzora, če so izbrane v skladu z neodvisnim in preglednim postopkom. Aktivni revizorji ne smejo biti vključeni v upravljanje sistema javnega nadzora.“

(c)     V odstavku 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organ ima končno odgovornost za nadzor nad:“

(d)     Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pristojni organ ima pravico, da po potrebi začne in opravi preiskave zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ter pravico, da ustrezno ukrepa. Ima ustrezne vire za začetek in opravljanje takih preiskav.

Za izvajanje nalog iz te direktive mora pristojni organ imeti dostop do vseh dokumentov v vseh oblikah, ki jih imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, prav tako pa lahko prejme in zadrži kopije teh dokumentov. Ima tudi pravico, da zahteva informacije od katere koli osebe ter jo po potrebi povabi in zasliši, da pridobi informacije.“

(e)     Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Pristojni organ je pregleden. To vključuje objavo letnih delovnih programov in poročil o delu“.

16.         Vstavi se člen 32a:

„Člen 32a

Prenos nalog

Države članice lahko dovolijo, da pristojni organ iz člena 32 na druge organe ali telesa, določena z zakonom, prenese le naloge v zvezi s podelitvijo dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij. Vsako izvajanje nalog s strani drugih organov ali teles izrecno prenese pristojni organ. Prenos bo določal prenesene naloge in pogoje, pod katerimi jih je treba izvesti. Organi in subjekti morajo biti organizirani tako, da ne bo prihajalo do nasprotij interesov. Končno odgovornost za nadzor skladnosti s to direktivo in izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z njo, ima pristojni organ, ki je prenesel naloge.

Države članice seznanijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic o vseh ureditvah v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki prenos urejajo.“

17.         Člen 36 se spremeni:

(a)     odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Odstavek 2 pristojnim organom ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov. Za tako izmenjane podatke velja poslovna skrivnost, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so ali so bile zaposlene v pristojnih organih. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja tudi za vse druge osebe, na katere pristojni organi prenesejo naloge v zvezi z nameni iz te direktive.“

(b)     Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namene določitve postopkov za izmenjavo informacij in načinov čezmejnih preiskav iz odstavkov 2 in 4 tega člena.“

18.         V členu 37 se doda naslednji odstavek 3:

‘3. Vse pogodbene klavzule, ki jih skleneta revidirani subjekt ter tretja oseba in ki skupščini delničarjev ali članom navedenega subjekta v skladu z odstavkom 1 omejujejo izbiro nekaterih kategorij ali seznamov pri imenovanju zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij ali jim omejujejo izbiro posameznega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki bo izvedlo obvezno revizijo te pravne osebe, so nične in neveljavne.“

19.         Poglavje X se črta.

20.         Vstavi se naslednje poglavje Xa, ki vsebuje člena 43a in 43b:

„POGLAVJE Xa

POSEBNE DOLOČBE ZA OBVEZNO REVIZIJO MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ

Člen 43a

Poenostavljena revizija za srednje velika podjetja

Države članice zagotovijo, da se pri obveznih revizijah letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov srednje velikih podjetij revizijski standardi uporabljajo sorazmerno z obsegom in zapletenostjo poslovanja teh podjetij.

Pri pregledih v okviru zagotavljanja kakovosti morajo pristojni organi upoštevati sorazmerno uporabo revizijskih standardov.

Države članice lahko zahtevajo, da strokovni organi zagotovijo smernice za sorazmerno uporabo revizijskih standardov pri srednje velikih podjetjih.

Člen 43b

Mala podjetja

Če država članica zahteva, da se izvede obvezna revizija letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov malih podjetij, se člen 43a smiselno uporabi.

Če država članica določi pravila za izvedbo omejenega pregleda računovodskih izkazov malih podjetij namesto obvezne revizije, ji ni treba prilagoditi revizijskih standardov obvezni reviziji za navedena podjetja.

V tem členu ,omejeni pregled‘ pomeni postopek z nižjo stopnjo zanesljivosti v primerjavi z obvezno revizijo, ki ga izvede zakoniti revizor ali revizijsko podjetje in s katerim se želi odkriti napačne navedbe zaradi napak ali goljufij v računovodskih izkazih subjekta.“

21.         Člen 45 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.        Pristojni organi države članice v skladu s členi 15, 16 in 17 registrirajo vse revizorje in revizijske subjekte tretjih držav, ki pripravijo revizijsko poročilo v zvezi z letnimi ali konsolidiranimi računovodskimi izkazi podjetja, ki je registrirano zunaj Unije in katerega prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu zadevne države članice v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, razen če je podjetje izdajatelj izključno dolžniških vrednostnih papirjev, za katere velja eno od naslednjega:

(a)     v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*) so sprejeti pred 31. decembrom 2010, pri čemer je denominacija na enoto vsaj 50 000 EUR ali najmanj enakovredna 50 000 EUR na dan izdaje, če so dolžniški vrednostni papirji izraženi v drugi valuti;

(b)     v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2004/109/ES so sprejeti po 31. decembru 2010, pri čemer je denominacija na enoto vsaj 100 000 EUR ali najmanj enakovredna 100 000 EUR na dan izdaje, če so dolžniški vrednostni papirji izraženi v drugi valuti.

(*)     UL L 390, 31.12.2004, str. 38.“

(b)     Odstavek 5 se spremeni:

(i)      točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) na svoji spletni strani objavijo letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz člena X Uredbe [XXX] z dne [XXX], ali izpolnjujejo enakovredne zahteve po razkritju.“

(ii)      Doda se naslednji pododstavek:

„Država članica lahko registrira revizorja iz tretje države le, če ta izpolnjuje zahteve iz točk (a), (d) in (e) prvega pododstavka.“

(d)     Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Za zagotovitev enakih pogojev uporabe odstavka 5(d) tega člena je Komisija pooblaščena, da na podlagi izvedbenih aktov odloči o enakovrednosti iz tega odstavka. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2). Države članice lahko ocenjujejo enakovrednost iz odstavka 5(d) tega člena, dokler Komisija ne sprejme take odločitve.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namene vzpostavitve splošnih meril enakovrednosti, ki se uporabljajo pri oceni skladnosti revizij računovodskih izkazov iz odstavka 1 tega člena z mednarodnimi revizijskimi standardi iz člena 26 in zahtevami iz členov 22, 24 in 25. Ta merila, ki veljajo za vse tretje države, države članice uporabljajo za ocenjevanje enakovrednosti na nacionalni ravni.“

22.         V členu 46 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za zagotovitev enakih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena je Komisija pooblaščena, da na podlagi izvedbenih aktov odloči o enakovrednosti iz tega odstavka. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2). Ko Komisija prizna enakovrednost iz odstavka 1 tega člena, se države članice lahko odločijo, ali jo bodo upoštevale delno ali v celoti, s čimer bodo delno ali v celoti razveljavile ali spremenile zahteve iz člena 45(1) in (3). Države članice lahko ocenjujejo enakovrednost iz odstavka 1 tega člena ali upoštevajo ocene drugih držav članic, dokler Komisija ne sprejme take odločitve. Če Komisija odloči, da zahteva po enakovrednosti iz odstavka 1 tega člena ni izpolnjena, lahko zadevnim revizorjem in revizijskim podjetjem dovoli opravljanje revizijskih dejavnosti v skladu z zahtevami države članice v ustreznem prehodnem obdobju.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namene vzpostavitve splošnih meril enakovrednosti na podlagi zahtev iz členov 29, 30 in 32 in s katerimi se oceni, ali so zahteve za javni nadzor, zagotavljanje kakovosti, preiskovalni in kazenski sistem tretje države enakovredne zahtevam Unije. Takšna splošna merila države članice uporabljajo pri ocenjevanju enakovrednosti na nacionalni ravni, dokler Komisija ne sprejme sklepa v zvezi z zadevno tretjo državo.“

23.         Člen 47 se spremeni:

(a)     v odstavek 2 se vstavi točka (ba):

„(ba) zaščita poslovnih interesov revidiranega subjekta, kar vključuje tudi industrijsko in intelektualno lastnino, ni ogrožena;“

(b)     odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Za spodbujanje sodelovanja je Komisija pooblaščena, da na podlagi izvedbenih aktov odloča o ustreznosti iz odstavka 1(c) tega člena. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2). Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s sklepom Komisije.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a z namenom vzpostavitve splošnih meril ustreznosti, na podlagi katerih Komisija oceni, ali se pristojni organi tretjih držav lahko priznajo kot ustrezni za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic pri izmenjavi revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov zakonitih revizorjev ter revizijskih podjetij. Splošna merila ustreznosti morajo biti pripravljena v skladu z zahtevami člena 36 ali na podlagi enakovrednih reprezentativnih rezultatov neposredne izmenjave revizijskih delovnih papirjev in drugih dokumentov zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij.“

(c)     Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za namene opredelitve izjemnih primerov iz odstavka 4 tega člena za spodbujanje sodelovanja med pristojnimi organi.“

24.         V členu 48 se odstavka 1 in 2 nadomestita z:

„1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.“;

25.         Vstavi se člen 48a:

„Člen 48a

Izvajanje pooblastila

1.       Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.       Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(3), 22(4), 26(3), 29(2), 36(7), 45(6), 46(2), 47(3) in 47(5) se prenese na Komisijo za neomejen čas po [datumu začetka veljavnosti te direktive].

3.       Prenos pooblastila iz členov 8(3), 22(4), 26(3), 29(2), 36(7), 45(6), 46(2), 47(3) in 47(5) lahko Evropski parlament ali Svet prekliče kadar koli. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Veljati začne dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.       Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.       Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(3), 22(4), 26(3), 29(2), 36(7), 45(6), 46(2), 47(3) in 47(5) začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v [dveh mesecih] od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za [dva meseca].“.

Člen 2

Prenos

1.           Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [xxx]. Besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med temi določbami ter to direktivo takoj posredujejo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.           Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               Veliki zneski pomoči, odobreni v okviru shem, se lahko utemeljijo z dejstvom, da so nekatere države članice sprejele sheme splošnih jamstev, ki so zajemale njihove celotne bančne dolgove. Države članice so večinoma sprejele ukrepe v zvezi z jamstvi. Za ukrepe dokapitalizacije je bilo odobrene 546,08 milijarde EUR (4,5 % BDP), od katere so države članice leta 2009 dejansko porabile približno 141,5 milijarde EUR. Komisija je med oktobrom 2008 in oktobrom 2010 odobrila ukrepe v zvezi s finančno krizo na področju državne pomoči v 22 državah članicah, tj. v vseh državah članicah, razen v Bolgariji, Češki republiki, Estoniji, na Malti in v Romuniji.

[2]               Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 konč. z dne 3. marca 2010.

[3]               Predlog Uredbe Komisije o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze subjektov javnega interesa. COM(2011) X, X.X.2011.

[4]               Evropska komisija, Zelena knjiga o revizijski politiki: kaj smo se naučili iz krize, COM(2010) 561 z dne 13. oktobra 2010. Na voljo na naslovu:

                http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2010/audit/green_paper_audit_sl.pdf.

[5]               http://ec.europa.eu/internal_market/accounting/conferenc_20110209_en.htm.

[6]               http://www.europarl.europa.eu/oeil/FindByProcnum.do?lang=en&procnum=INI/2011/2037.

[7]               COM(2010)561 konč., UL C 248, 25.8.2011, str. 92.

[8]               V skladu s predlogom Komisije o prenovi Četrte direktive 78/660/EGS o pravu družb in Sedme direktive Sveta 83/349/EGS se revizija računov malih podjetij v zakonodaji EU ne bo več zahtevala.

[9]               UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

[10]             Predlog Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih nekaterih vrst podjetij, COM(2011) X, X.X.2011.

[11]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[12]               UL C , str. .

[13]               UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

[14]               Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Akt za mala podjetja“ za Evropo, COM(2008) 2102 konč.

[15]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo, COM(2011) 78 konč.

[16]               Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 konč.

[17]               UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

[18]               UL L 327, 11.12.2010, str. 1.

[19]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.