OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Politike v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice so v zadnjih letih postajale vedno pomembnejše. Te politike so osrednja tema evropskega projekta za vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerega bodo lahko državljani EU in državljani tretjih držav vstopali, se v njem gibali, živeli in delali, prinašali vanj nove ideje, kapital, znanje in inovativnost ali zapolnjevali vrzeli na nacionalnih trgih dela, ne da bi jih moralo ob tem skrbeti, ali bodo njihove pravice v celoti upoštevane in ali jim bo zagotovljena varnost. Vse večjo pomembnost politik na področju notranjih zadev je leta 2009 potrdil stockholmski program[1], poleg tega pa je to eno od področij, na katerih je Lizbonska pogodba prinesla pomembne spremembe.

Na področju notranje varnosti so v ključnih dokumentih, kot je sporočilo Komisije o strategiji notranje varnosti[2], navedene jasne smernice o ukrepih za prihodnja leta. Notranja varnost je področje, na katerem se bo Unija srečevala s pomembnimi izzivi. Dejavnosti, kot so terorizem in organizirani kriminal, promet s prepovedanimi drogami, kibernetski kriminal, trgovina z ljudmi in orožjem, bodo še naprej predstavljale resne grožnje. Za splošne ravni kriminala se pričakuje, da bodo ostale nespremenjene, medtem ko naj bi se spremenila narava kaznivih dejanj, saj si storilci pri njih pomagajo z novimi tehnologijami. Prav tako je mogoče pričakovati porast čezmejnega in organiziranega kriminala, ki naj bi postal tudi bolj prefinjen in mednaroden. Naraslo naj bi tudi število nekaterih vrst kaznivih dejanj, kot so goljufije, pranje denarja in kibernetski kriminal. Prav tako bo treba z dodatnimi ukrepi učinkoviteje zaščititi kritično infrastrukturo Unije zlasti pred terorističnimi napadi ter oblikovati celostni pristop Unije k obvladovanju tveganj in kriz. Za spoprijemanje z vsemi temi prihodnjimi izzivi je nujno treba uvesti poostrene ukrepe na ravni Unije, s katerimi bo zagotovljena zaščita državljanov pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in podprto delo, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic, med drugim tudi z ustreznim financiranjem Unije. V zvezi s tem je bilo v stockholmskem programu izrecno predpisano oblikovanje Sklada za podporo izvajanja strategije notranje varnosti ter usklajenega in celovitega pristopa k sodelovanju organov odkrivanja in pregona, vključno z upravljanjem zunanjih meja Unije.

Na podlagi tega je Komisija v svojem predlogu z dne 29. junija 2011 o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[3] predlagala ustanovitev Sklada za notranjo varnost kot dela poenostavljene strukture, sestavljene iz dveh skladov, namenjene prihodnjim izdatkom na področju notranjih zadev, vključno s Skladom za migracije in azil. Sklad za notranjo varnost bo s proračunom 4,648 milijona EUR (v tekočih cenah) namenjen podpori za izvajanje petih strateških ciljev, opredeljenih v strategiji notranje varnosti: razbitje mednarodnih kriminalnih mrež; preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja; zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja ter povečanje varnosti z upravljanjem meja in povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

Zaradi različnih podlag Pogodbe za širok nabor strateških ciljev, ki jih zajema, Sklada za notranjo varnost ni mogoče ustanoviti v obliki samostojnega finančnega instrumenta. Predlaga se torej, da se Sklad ustanovi v obliki celovitega finančnega okvira, ki zajema dva predloga, vezana na določene sektorje – izmed katerih je eden ta –, ki ga dopolnjuje horizontalni instrument, v katerem bodo opredeljene skupne določbe. .

Pravni okvir je podrobneje opisan v oddelku 3.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

V skladu z večjim poudarkom, ki ga dajejo ocenjevanju kot orodju za oblikovanje politik, je ta predlog sestavljen na podlagi rezultatov ocenjevanja, posvetovanja interesnih skupin in ocene učinka.

Delo glede priprave prihodnjih finančnih instrumentov za notranje zadeve se je začelo leta 2010 in se nadaljevalo v leto 2011. Kot del te priprave se je decembra 2010 v sodelovanju z zunanjim izvajalcem začela izvajati študija ocenjevanja/ocene učinka. Študija je bila končana julija 2011 in je združila razpoložljive rezultate ocenjevanja za obstoječe finančne instrumente ter osvetlila probleme, cilje in politične možnosti, vključno z njihovim mogočim vplivom, obravnavane v oceni učinka. Na podlagi te študije je Komisija sestavila poročilo o oceni učinka, na podlagi katerega je 9. septembra 2011 Odbor za ocenjevanje učinka podal svoje mnenje.

V skladu z večjim poudarkom, ki ga dajejo ocenjevanju kot orodju za oblikovanje politik, je ta zakonodajni predlog v celoti upošteval tudi formalno vmesno oceno splošnega programa Varnost in varstvo svoboščin[4], ki je zajemalo izvedbo programov ISEC (Preprečevanje kriminala in boj proti njemu) in CIPS (Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo) med letoma 2007 in 2009. Komisija je v svojem poročilu z dne 16. junija 2011 ocenila kvantitativne in kvalitativne vidike izvajanja programov in pridobljenih rezultatov, vključno z natančno opredelitvijo ukrepov programa, analizo učinkovitosti financiranih projektov ter oceno instrumentov in izvedbenih mehanizmov, da bi ugotovila, kateri so mogoči popravni ukrepi.

Pri pripravi tega predloga so bili upoštevani rezultati spletnega javnega posvetovanja o prihodnosti financiranja na področju notranjih zadev[5], ki je potekalo od 5. januarja do 20. marca 2011 ter je bilo namenjeno vsem zainteresiranim stranem iz Unije in tretjih držav. Prispelo je 115 odgovorov od posameznikov in organizacij, med katerimi je bilo tudi osem dokumentov o stališčih. Pri posvetovanju so sodelovali udeleženci iz vseh držav članic in tudi iz nekaterih tretjih držav.

Aprila 2011 je konferenca „The future of EU funding for Home Affairs: A fresh look“ k sodelovanju privabila ključne zainteresirane strani (države članice, mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe itd.), ki so tako dobile priložnost za razpravljanje o prihodnosti financiranja, ki ga Unija izvaja na področju notranjih zadev. Poleg tega je bila konferenca tudi priložnost za potrditev rezultata stanja in javnega posvetovanja.

O prihodnosti evropskega financiranja na področju notranjih zadev se je z institucionalnimi zainteresiranimi skupinami razpravljalo že večkrat, med drugim tudi 21. januarja 2011 na neuradnem kosilu med zborovanjem Sveta PNZ, 26. januarja 2011 na neuradnem zajtrku s političnimi koordinatorji Evropskega parlamenta, 10. marca 2011 na zaslišanju komisarke Malmström pred parlamentarnim odborom SURE in 17. marca 2011 med izmenjavo mnenj generalnega direktorja generalnega direktorata za notranje zadeve in parlamentarnega odbora LIBE.

Pridobljeni so bili tudi posebni strokovni nasveti o prihodnjih finančnih instrumentih na področju notranje varnosti, in sicer v razpravah, ki so potekale 5. oktobra 2010 na seji varnostnega odbora, pri čemer so si predhodno izmenjali mnenja predstavniki držav članic in agencij (Eurojust, Europol, CEPOL in Frontex), ter 9. februarja 2011 na konferenci EOS o industriji in varnosti. Poleg tega so bili obravnavani tudi tehnični vidiki v zvezi z izvajanjem prihodnjega finančnega instrumenta na področju notranje varnosti, in sicer se je o njih razpravljalo s strokovnjaki iz držav članic na sejah odborov za splošni program Varnost in varstvo svoboščin (ISEC in CIPS) dne 15. februarja in 18. julija 2011.

Navedena posvetovanja, konference in strokovne razprave so potrdili, da se ključne zainteresirane skupine strinjajo, da je treba razširiti obseg ukrepov za financiranje, ki ga Unija izvaja na področju notranje varnosti, tudi kar zadeva njegove zunanje razsežnosti, ter da si je treba prizadevati za poenostavitev izvedbenih mehanizmov in večjo prilagodljivost, zlasti pri odzivanju na izredne razmere. Za zagotovitev dodane vrednosti bi morala poraba Unije v večji meri odražati prednostne naloge in strateške obveznosti na ravni Unije ter podpirati izvajanje pravnega reda Unije na področju notranjih zadev. Po mnenju zainteresiranih strani so bile tematske prednostne naloge na področju notranje varnosti že dorečene leta 2009 s stockholmskim programom in 2010 s strategijo notranje varnosti. Treba bi bilo torej celovito opredeliti prihodnji mehanizem financiranja, ki bi vključeval skupnosti za izvajanje zakonodaje, mejne straže in carinske formalnosti. Prav tako se jim je zdelo pomembno, da se več uporablja storitve relevantnih agencij Unije, kot sta Europol in Frontex. Izražena je bila močna podpora zamisli o zmanjšanju števila finančnih instrumentov na strukturo, sestavljeno iz dveh skladov, pod pogojem, da to privede do poenostavitve. Zainteresirane strani so soglašale tudi o nujnosti prilagodljivega mehanizma za odzivanje na izredne dogodke. Deljeno upravljanje z uvedbo večletnega programa je bilo na splošno sprejeto kot ustrezna metoda upravljanja izdatkov na področju notranjih zadev. Vendar so nevladne organizacije menile, da bilo treba ohraniti tudi neposredno upravljanje.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravica do ukrepanja izhaja iz člena 3(2) Pogodbe o Evropski uniji, v katerem je določeno, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb“.

Ukrepanje Unije je upravičeno zaradi ciljev iz člena 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU, v nadaljnjem besedilu: Pogodba), ki določa sredstva za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice.

Ta uredba temelji na številnih pravnih podlagah iz naslova V Pogodbe na področju svobode, varnosti in pravice (na členih 82(1) in 84 ter členu 87(2) PDEU). Ti členi predstavljajo ustrezno pravno podlago glede pravnih posebnosti, ki veljajo pri sprejemanju odločitev iz tega naslova.

Zaradi različnih pravil glasovanja v Svetu, ki izhajajo iz načela neobveznega sodelovanja v skladu s protokoli 19 (o schengenskem pravnem redu), 21 (o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice) in 22 (o stališču Danske, vključno v zvezi z naslovom V tretjega dela Pogodbe), kljub usklajenosti ciljev politik, ki jih je treba obravnavati, ni pravno mogoče pripraviti enega samega celovitega zakonodajnega predloga za Sklad za notranjo varnost.

Sklad za notranjo varnost se torej ustanovi kot celovit okvir financiranja, sestavljen iz dveh ločenih aktov, ki opredeljujejo različne sestavne dele Sklada ter določajo cilje, upravičene ukrepe in sklope posameznih sestavnih delov:

· uredbo, ki znotraj sklada opredeljuje policijsko sodelovanje, preprečevanje in boj proti kriminalu, ter krizno upravljanje;

· uredbo, ki znotraj sklada opredeljuje upravljanje meja in skupno vizumsko politiko;

Ta uredba znotraj celovitega okvira Sklada za notranjo varnost zagotavlja finančno podporo za policijsko sodelovanje, izmenjavo in dostop do informacij, preprečevanje kriminala in boj proti čezmejnemu ter resnemu in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, zaščito ljudi in kritično infrastrukturo zoper varnostne incidente in učinkovito obvladovanje tveganj in kriz, povezanih z varnostjo; ob upoštevanju skupnih politik EU (strategij, programov in akcijskih načrtov), zakonodaje, praktičnega sodelovanja ter ocen tveganj in nevarnosti. Zato se ta dva programa, ki sedaj zagotavljata finančno podporo za to področje politike (ISEC, CIPS) razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014, v skladu s prehodnimi predpisi. Kar zadeva program CIPS (Sklep Sveta 2007/124/ES, EURATOM), to ni mogoče v okviru te uredbe, ampak zahteva ločen pravni akt zaradi različnih pravil glasovanja v okviru njegove dvojne pravne podlage (ES/Euratom).

Na splošno je to področje, na katerem je v primerjavi s samostojnim delovanjem držav članic očitna dodana vrednost ukrepov Unije. Evropska unija je v boljšem položaju za reševanje čezmejnih razmer in zagotavljanje platforme za skupne pristope kot države članice, saj finančna podpora, zagotovljena po tej uredbi, prispeva zlasti h krepitvi nacionalnih in evropskih zmogljivosti ter čezmejnega sodelovanja in usklajevanja, k olajšanem in varnem komuniciranju, mrežnem povezovanju, medsebojnem zaupanju ter izmenjavi informacij in najboljših praks. Vendar se v celoti priznava, da treba ukrepe izvajati na ustrezni ravni in da Unija ne sme posegati na področja, kjer to ni potrebno. Kot je poudarjeno v Pregledu proračuna, „bi bilo treba proračun EU uporabljati za financiranje javnih dobrin EU, ukrepov, ki jih države članice in regije ne morejo financirati same, ali kadar se na ta način lahko dosežejo boljši rezultati“[6].

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru vključuje predlog 4 648 milijonov EUR (v tekočih cenah) za Sklad za notranjo varnost za obdobje 2014–2020. Znotraj tega globalnega okvira znesek sredstev, ki je okvirno na voljo za izvajanje tega sektorsko specifičnega predloga, znaša 1,128 milijona EUR. Okvirno 50 % tega zneska (564 milijonov EUR) se bo porabilo za nacionalne programe držav članic, preostalih 50 % (564 milijonov EUR) pa bo centralno vodenih za financiranje ukrepov Unije, nujnih ukrepov in tehnične pomoči.

v milijonih EUR

Sklad za notranjo varnost vključno z IT-sistemi || || 4,648

– instrument za policijsko sodelovanje || || 1,128

– instrument za upravljanje meja || || 3,520

5.           GLAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Jasna usmeritev na strateške prednostne naloge

Da bi lahko dosegli zadosten in viden učinek, ta uredba predlaga, da se v obdobju 2014–2020 finančna podpora Unije usmeri na pet strateških prednostnih nalog (kot je opredeljeno v strategiji notranje varnosti Unije):

– preprečevanje čezmejnega, resnega in organiziranega kriminala ter boj proti njemu;

– zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja;

– preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja;

– dvig zmogljivosti za zaščito kritične infrastrukture v vseh sektorjih gospodarstva; ter

– povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

Te strateške prednostne naloge, ki so bolj podrobno določene v Prilogi k tej uredbi, morajo države članice upoštevati pri oblikovanju osnutka svojih večletnih nacionalnih programov. V primeru novih tveganj ali groženj jih je mogoče kadar koli enostavno spremeniti z delegiranimi akti. Poleg tega je mogoče za zagotavljanje dodatne spodbude stopnjo sofinanciranja EU za nacionalne ukrepe, potrebne za izvajanje katere koli od omenjenih strateških prednostnih nalog EU, v skladu s horizontalno uredbo povečati do 90 %, namesto 75 %.

Konkretni ukrepi, ki jih podpira ta uredba, obsegajo predvsem ukrepe za krepitev operativnih zmogljivosti držav članic, kot so skupne čezmejne aktivnosti, izmenjava najboljših praks, preskušanje in potrjevanje novih metod in tehnologij (za zapolnjevanje vrzeli na področju varnostnih raziskav, ki jih financira Unija), nakup tehnične opreme in infrastrukture, usposabljanje in izmenjava osebja, analitične dejavnosti, kot je ocenjevanje tveganj in groženj, ter mrežno povezovanje.

Da bi se učinkoviteje izkoristile zmogljivost in strokovnost relevantnih agencij EU na področju notranjih zadev, Komisija poudarja tudi uporabo možnosti, ki jih nudi finančna uredba[7], da se s sredstvi iz te uredbe izvedbo posebnih operativnih nalog zaupa tem agencijam v okviru njihovih misij in v dopolnjevanju z njihovimi delovnimi programi. V povezavi z nalogami iz tega instrumenta to zadeva na primer predvsem Evropski policijski urad (Europol), npr. za organizacijo skupnih preiskovalnih ekip ali službe za pomoč pri izvajanju Prümske pogodbe in Evropsko policijsko akademijo (Cepol) npr. za oblikovanje in izvajanje evropskih programov usposabljanja, skupnih tematskih učnih načrtov in modulov, vključno s takimi za osebje organov pregona iz zadevnih tretjih držav.

· Razdelitev razpoložljivih sredstev

Skupni znesek za ta instrument za obdobje 2014–2020, je sestavljen iz dveh delov: iz proračuna EU (1,128 milijonov EUR v tekočih cenah) in še ne znanih prispevkov držav, povezanih z izvajanjem, uporabo in razvojem schengenskega pravnega reda (Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna), ki sodelujejo v tem instrumentu. Od držav članic v tej uredbi ne bo sodelovala Danska, medtem ko se lahko za sodelovanje v skladu z ustreznimi protokoli odločita Irska in Združeno kraljestvo.

Skupni znesek 1,128 milijona EUR se enakomerno razdeli (v razmerju 50/50): Države članice bodo prejele okvirni znesek 564 milijonov EUR (v tekočih cenah) za svoje nacionalne programe (deljeno upravljanje) in za ukrepe Unije, nujno in tehnično pomoč, Komisija pa bo porabila enak okvirni znesek znotraj neposrednega in posrednega upravljanja.

Merila, izbrana za dodelitev razpoložljivih sredstev državam članicam, so vezana na glavne dobrine, ki jih morajo države članice zaščititi: njihovo prebivalstvo, ozemlje, osebe in tovor, obravnavane na njihovih letališčih in v pristaniščih ter evropsko kritično infrastrukturo, določeno v skladu s pravom Unije. Ker so se v povezavi z navedenim upoštevale tudi različne finančne zmogljivosti držav članic, je bil kot peto merilo za dodelitev sredstev dodan še bruto domači proizvod (v obratnem sorazmerju).

· Nujni ukrepi in pomoč v tretjih državah ali v povezavi z njimi

V to in horizontalno uredbo so vključene določbe, ki Uniji omogočajo hitro in učinkovito ukrepanje v primeru incidentov, povezanih z varnostjo, ali nove grožnje, ki ima ali bi lahko imela večji negativen vpliv na varnost ljudi v eni ali več državah članicah (izredne razmere). O taki nujni pomoči vedno odloča Komisija, vendar jo lahko predlagajo tudi države članice, agencije Unije, mednarodne organizacije ali odbor iz člena 71 (COSI), ki ga predstavlja država članica, ki predseduje Svetu. Nujna pomoč ni omejena na Unijo in lahko vključuje tudi ukrepe v tretjih državah ali v povezavi z njimi.

Na splošno se seznam ukrepov v tretjih državah ali v povezavi z njimi, ki so upravičene do tovrstne pomoči v skladu s to uredbo, osredotoča na kratkoročne operativne ukrepe, ki neposredno vplivajo na notranjo varnost Unije, na primer skupne čezmejne aktivnosti, nakup tehnične opreme, izmenjavo in usposabljanje, ocenjevanje tveganj in groženj ter finančno podporo, namenjeno ozaveščanju in komunikacijskim dejavnostim. Ukrepe v tretjih državah primarno izvaja Komisija, in sicer prek neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo. Taki ukrepi naj ne bodo neposredno usmerjeni k razvoju in naj, kolikor je potrebno, dopolnjujejo finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči Unije, ki ostajajo glavni vir financiranja za pomoč tretjim državam pri vzpostavitvi njihovih relevantnih zmogljivosti. Pri izvajanju takih ukrepov se bo sledilo popolni skladnosti z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zunanji politiki, povezani z zadevno državo ali regijo. Dopolnjevanje se bo zagotavljalo z okrepljenim sodelovanjem z Evropsko službo za zunanje delovanje in relevantnimi službami Komisije.

2011/0368 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 82(1), 84 in 87(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[8],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice (člen 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije) je treba med drugim doseči z ukrepi, namenjenimi preprečevanju kriminala in boju proti njemu, ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona držav članic in zadevnimi tretjimi državami.

(2)       Za dosego tega cilja je treba uvesti poostrene ukrepe na ravni Unije, s katerimi se zagotovi zaščita ljudi in blaga pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in podpre delo, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem in organizirani kriminal, trgovina s prepovedanimi drogami, korupcija, kibernetski kriminal, trgovina z ljudmi in prekupčevanje z orožjem, med drugim še naprej ogrožajo notranjo varnost Unije.

(3)       Strategija notranje varnosti za Evropsko unijo, ki jo je Svet sprejel februarja 2010[11], predstavlja skupni program za soočanje s tovrstnimi skupnimi varnostnimi izzivi. Komisija je v svojem sporočilu „Izvajanje strategije notranje varnosti EU“[12] iz novembra 2010 pretvorila načela in smernice strategije v konkretne ukrepe z določitvijo petih strateških ciljev: razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja, zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, povečanje varnosti z upravljanjem meja in povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

(4)       Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in zakonitosti ter močna osredotočenost na globalno perspektivo in tesno povezavo z zunanjo varnostjo morajo biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(5)       Da se pospeši izvajanje strategije notranje varnosti in zagotovi njeno delovanje v praksi, je treba državam članicam zagotoviti dovolj finančne podpore Unije z ustanovitvijo Sklada za notranjo varnost.

(6)       Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V Pogodbe, Sklada za notranjo varnost pravno ni mogoče zakonito ustanoviti v obliki samostojnega finančnega instrumenta.

(7)       Sklad je treba torej ustanoviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju notranje varnosti, ki zajema instrument, določen s to uredbo, in instrument, določen z Uredbo (EU) št. XXX/2012, ki v okviru Sklada za notranjo varnost vzpostavlja instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov[13]. Ta celoviti okvir dopolnjuje Uredba (EU) št. XXX/2012[14], ki določa splošne določbe za uporabo Sklada za migracije in azil ter za instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja in boja proti kriminalu ter kriznega upravljanja.

(8)       Skupna sredstva za to uredbo in za Uredbo (EU) št. XXX/2012 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje zunanjih meja in vizume kot dela Sklada za notranjo varnost, določajo finančna sredstva za celotno trajanje Sklada, ki v skladu s členom 17 Medinstitucionalnega sporazuma predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(9)       Znotraj celovitega okvira Sklada za notranjo varnost se finančna podpora zagotavlja za policijsko sodelovanje, izmenjavo in dostop do informacij, preprečevanje kriminala in boj proti hudim kaznivim dejanjem ter čezmejnemu in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, zaščito ljudi in kritično infrastrukturo pred varnostnimi incidenti ter za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz; ob upoštevanju skupnih politik (strategij, programov in akcijskih načrtov), zakonodaje in praktičnega sodelovanja.

(10)     Finančna pomoč na teh področjih je namenjena zlasti podpori ukrepov, ki spodbujajo skupne čezmejne aktivnosti, izmenjavo in dostop do informacij, izmenjavo dobrih praks, olajšano in varno komunikacijo ter koordinacijo, usposabljanje in izmenjavo osebja, dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, celovite ocene groženj in tveganja, dejavnosti za dvig ozaveščenosti, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, sodnomedicinske preiskave in nakup interoperabilne tehnične opreme.

(11)     Ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi, ki jih podpira ta instrument, je treba sprejeti v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo prek zunanjih instrumentov pomoči Unije, tako geografskih kot tematskih. Zlasti pri izvajanju takih ukrepov je potrebna popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zunanjo politiko v zvezi z zadevno državo ali regijo. Ti ukrepi naj ne bi bili neposredno usmerjeni k razvoju in naj bi, kolikor je potrebno, dopolnjevali finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči Unije. Zagotoviti pa bi bilo treba tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, zlasti pri izvajanju ukrepov nujne pomoči.

(12)     Ta instrument je treba uvesti ob popolnem upoštevanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(13)     Za zagotovitev usklajenega izvajanja Sklada za notranjo varnost se proračun Unije, dodeljen temu finančnemu instrumentu, izvrši z deljenim upravljanjem, razen pri ukrepih, ki so v posebnem interesu Unije (ukrepi Unije), nujni in tehnični pomoči, ki se izvajajo z neposrednim in posrednim upravljanjem.

(14)     Sredstva, dodeljena državam članicam za izvajanje prek njihovih nacionalnih programov, se razdelijo na podlagi jasnih in objektivnih meril glede javnih dobrin, ki jih morajo države članice zaščititi, in glede na raven njihove finančne zmogljivosti, da zagotovijo visoko stopnjo notranje varnosti, med drugim torej na podlagi števila prebivalcev, velikosti ozemlja, števila potnikov in količine tovora, obravnavane na njihovih mednarodnih letališčih in v pristaniščih, števila evropske kritične infrastrukture ter bruto domačega proizvoda.

(15)     Da bi okrepili medsebojno solidarnost in delitev odgovornosti za skupne politike, strategije in programe Unije, je treba države članice spodbuditi, da del sredstev, ki so jim na voljo za nacionalne programe, namenijo za obravnavanje strateških prednostnih nalog Unije iz Priloge k tej uredbi. Za projekte, ki obravnavajo te prednostne naloge, se mora v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba] prispevek Unije k njihovim skupnim upravičenim stroškom povečati na 90 %.

(16)     Zgornja meja sredstev, ki ostanejo na voljo Uniji, mora biti enaka sredstvom, dodeljenim državam članicam za izvajanje njihovih nacionalnih programov. S tem bo zagotovljeno, da bo Unija v določenem proračunskem letu zmogla podpreti ukrepe, ki so v posebnem interesu Unije, na primer raziskave, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, nadnacionalne projekte, mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks, nadzor izvajanja zadevnih zakonodaje in politik Unije ter ukrepov v tretjih državah in v zvezi z njimi. Podprti ukrepi morajo biti skladni prednostnimi nalogami, določenimi v ustreznih strategijah Unije, njenih projektih, akcijskih načrtih ter ocenah tveganj in nevarnosti.

(17)     Za okrepitev sposobnosti EU za hiter odziv na varnostne incidente ali novo nastajajoče grožnje za Unijo mora obstajati možnost zagotavljanja nujne pomoči v skladu z mehanizmom za hitro odzivanje, ki je določen v Uredbi (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

(18)     Financiranje iz proračuna Unije mora biti usmerjeno na ukrepe, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic posredovanje Unije zagotovi dodatno vrednost. Ker je Unija v boljšem položaju za reševanje čezmejnih razmer in zagotavljanje platforme za skupne pristope kot države članice, bi dejavnosti, za katere je zagotovljena podpora po tej uredbi, morale prispevati zlasti h krepitvi nacionalnih in evropskih zmogljivosti ter čezmejnega sodelovanja in usklajevanja, mrežnega povezovanja, medsebojnega zaupanja ter izmenjave informacij in najboljših praks.

(19)     Za dopolnitev ali spremembo določb o strateških prednostnih nalog Unije v tej uredbi je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov in bi ta pri svojem pripravljalnem delu izvedla ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(20)     Da se zagotovi enotna, učinkovita in pravočasna uporaba določb te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(21)     Sklep Sveta 2007/125/PNZ z dne 12. februarja 2007 o uvedbi posebnega programa „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“[15] kot dela Splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ za obdobje 2007–2013, se razveljavi v skladu s prehodnimi določbami iz te uredbe.

(22)     Ker ciljev te uredbe, namreč krepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona, preprečevanje kriminala in boj proti njem, varovanje ljudi in kritične infrastrukture pred varnostnimi incidenti ter krepitev sposobnosti držav članic in Unije za učinkovito obvladovanje tveganj in kriz, povezanih z varnostjo, ne morejo zadostno doseči države članice in jih je mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov potrebnih za doseganje navedenega cilja.

(23)     izza Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda, ki sodi na področja iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[16].

(25)     Za Švico ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi navedenega sporazuma[17] v imenu Evropske unije.

(26)     Za Lihtenštajn ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(H) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU o sklenitvi protokola[18] v imenu Unije.

(27)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in je ni dolžna uporabljati.

(28)     V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ne glede na člen 4 navedenega protokola Irska [ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja/je podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe].

(29)     V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo [ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja/je podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.         Ta uredba vzpostavlja instrument finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (v nadaljnjem besedilu: instrument) v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

Skupaj z Uredbo (EU) št. XXX/2012, ki v okviru Sklada za notranjo varnost vzpostavlja instrument finančne pomoči na področju zunanjih meja in vizumov, ta uredba vzpostavlja Sklad za notranjo varnost za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.         Ta uredba določa:

(a)     cilje, upravičene ukrepe in strateške prednostne naloge za finančno podporo, ki jo je treba zagotoviti v okviru tega instrumenta;

(b)     splošni okvir za izvajanje upravičenih ukrepov;

(c)     sredstva, dana na voljo znotraj tega instrumenta od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, in njihovo razporeditev.

3.         Ta uredba določa uporabo pravil, opredeljenih v Uredbi (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

4.         Ta instrument ne velja za zadeve, zajete v pravosodnem programu, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. XXX/2012[19]. Vendar lahko zajema ukrepe, namenjene spodbujanju sodelovanja med pravosodnimi organi in organi pregona.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)     „policijsko sodelovanje“ pomeni posebne ukrepe in vrste sodelovanja iz člena 87 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(b)     „izmenjava in dostop do podatkov“ pomeni zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov, pomembnih za organe pregona pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, zlasti resnega čezmejnega in organiziranega kriminala;

(c)     „preprečevanje kriminala“ pomeni vse ukrepe, ki naj bi zmanjšali ali kako drugače pripomogli k zmanjšanju kriminala ter občutka negotovosti pri državljanih, kot je opredeljeno v Sklepu Sveta 2009/902/PNZ z dne 30. novembra 2009 o Evropski mreži za preprečevanje kriminala (EUPCN)[20].

(d)     „organizirani kriminal“ pomeni kaznivo ravnanje strukturirane skupine treh ali več oseb, ki v daljšem časovnem obdobju usklajeno deluje z namenom, da bi neposredno ali posredno pridobila finančne ali druge premoženjske koristi.

(e)     „terorizem“ pomeni vsako od naklepnih in kaznivih dejanj, opredeljenih v Okvirnem sklepu 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu[21], spremenjenem z Okvirnim sklepom 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008[22].

(f)      „obvladovanje tveganj in kriz“ pomeni ukrepe, povezane z ocenjevanjem, preprečevanjem, pripravljenostjo in obvladovanjem posledic terorizma ter drugih tveganj, povezanih z varnostjo.

(g)     „preprečevanje in pripravljenost“ pomeni ukrepe, katerih cilj je preprečiti in/ali zmanjšati tveganja, povezana z možnimi terorističnimi napadi, ali druga tveganja, povezana z varnostjo.

(h)     „obvladovanje posledic“ pomeni učinkovito usklajevanje ukrepov, namenjenih odzivanju in zmanjšanju vpliva posledic terorističnih napadov ali drugih incidentov, povezanih z varnostjo, z namenom učinkovitega usklajevanja ukrepov na nacionalni ravni in/ali ravni EU.

(i)      „kritična infrastruktura“ pomeni materialne vire, storitve, zmogljivosti informacijske tehnologije, mreže in infrastrukturne zmogljivosti, katerih oviranje ali uničenje bi imelo resne posledice za ključne družbene dejavnosti, vključno z dobavno verigo, zdravjem, varnostjo, varstvom ali gospodarsko blaginjo državljanov, ali za delovanje Unije ali njenih držav članic.

(j)      „izredne razmere“ pomenijo vsakršni varnostni incident ali novo grožnjo, ki ima ali bi lahko imela večji negativen vpliv na varnost ljudi v eni ali več državah članicah.

Člen 3

Cilji

1.         Splošni cilj tega instrumenta je prispevati k zagotavljanju visoke stopnje varnosti v Evropski uniji.

2.         V okviru splošnega cilja, določenega v odstavku 1, naj bi ta instrument v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v zadevnih strategijah Unije, njenih programih ter ocenah tveganj in nevarnosti, prispeval k izpolnjevanju posebnih ciljev:

(a)        preprečevanje in boj proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in zadevnimi tretjimi državami.

Realizacija tega cilja se meri s kazalniki, kot so med drugim število skupnih čezmejnih aktivnosti in število dokumentov o dobrih praksah ter organiziranih dogodkih;

(b)        povečanje zmogljivosti držav članic in Unije za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz, ter za pripravljenost in zaščito ljudi in kritične infrastrukture pred terorističnimi napadi in drugimi incidenti, povezanimi z varnostjo.

Realizacija tega cilja se meri s kazalniki, kot so med drugim število orodij, ki so jih države članice vzpostavile in/ali nadalje izpopolnile za olajšanje varstva kritične infrastrukture na vseh področjih gospodarstva in število ocen, ki so bile glede groženj in tveganj predložene na ravni Unije;

3.         Za realizacijo teh ciljev mora instrument prispevati k naslednjim operativnim ciljem, in sicer s spodbujanjem in razvojem:

(a)     ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev sposobnosti držav članic glede preprečevanja in boja proti čezmejnemu, resnemu in organiziranemu kriminalu ter terorizmu, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi, izmenjavo informacij in najboljših praks, dostopom do podatkov, interoperabilnimi tehnologijami, primerljivimi statističnimi podatki, praktično kriminologijo ter z obveščanjem in dvigom ozaveščenosti javnosti;

(b)     upravne in operativne koordinacije, sodelovanja, medsebojnega razumevanja in izmenjave informacij med organi pregona, drugimi nacionalnimi organi in zadevnimi organi Unije in po potrebi s tretjimi državami;

(c)     programov usposabljanja na področju izvajanja evropskih politik usposabljanja, tudi s posebnimi programi Unije za izmenjavo osebja organov pregona, da se spodbudi prava evropska kultura pravosodja in kazenskega pregona;

(d)     ukrepov in dobrih praks za zaščito in podporo pričam in žrtvam kaznivih dejanj;

(e)     ukrepov, namenjenih okrepitvi upravnih in operativnih zmogljivosti držav članic za zaščito kritične infrastrukture v vseh gospodarskih sektorjih, tudi s projekti javno-zasebnega partnerstva in izboljšanim usklajevanjem, sodelovanjem, izmenjavo in razširjanjem znanja in izkušenj v Uniji in z relevantnimi tretjimi državami;

(f)      vzpostavitev varnih povezav ter učinkovitega usklajevanja med obstoječimi sektorsko specifičnimi akterji zgodnjega opozarjanja in sodelovanja v kriznih razmerah na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno s situacijskimi centri, da se zagotovijo hitra izdelava celovitih in točnih pregledov v kriznih razmerah, usklajevanje ukrepov za odzivanje in izmenjava javnih, zaščitenih in tajnih podatkov;

(g)     ukrepov (metod, orodij in struktur) za krepitev upravnih in operativnih zmogljivosti držav članic ter Unije za razvoj celovitega sistema ocenjevanja tveganj in nevarnosti, da se Uniji omogoči razvoj celostnih pristopov na podlagi skupnih in deljenih ocen v kriznih razmerah in za krepitev vzajemnega razumevanja s strani držav članic in partnerskih držav glede različnih ravni groženj.

4.         Ta instrument prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic in Komisije.

Člen 4

Upravičeni ukrepi

1.         V okviru ciljev iz člena 3 in sprejetih sklepov političnega dialoga iz člena 13 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba] ta instrument podpira ukrepe v državah članicah in zlasti naslednje:

(a)     ukrepe za izboljšanje policijskega sodelovanja in usklajevanja med organi pregona, vključno s skupnimi preiskovalnimi ekipami in drugimi oblikami skupnih čezmejnih aktivnosti, dostop do informacij in interoperabilnih tehnologij ter njihova izmenjava;

(b)     mrežno povezovanje, vzajemno zaupanje, razumevanje in učenje, prepoznavanje, izmenjava in širjenje znanja, izkušenj in dobre prakse, izmenjava informacij, skupna presoja razmer in predvidevanje, krizni načrti ter medsebojna povezljivost;

(c)     dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, vključno z raziskavami ter ocenami grožnje, tveganja in učinka;

(d)     dejavnosti ozaveščanja, razširjanja in sporočanja;

(e)     nakup in/ali nadgradnjo tehnične opreme, zaščitenih objektov, infrastrukture, pripadajočih objektov in sistemov, zlasti sistemov IKT in njihovih sestavnih delov, tudi za namene evropskega sodelovanja pri kibernetski kriminaliteti, predvsem z Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti;

(f)      izmenjavo, usposabljanje in izobraževanje osebja in strokovnjakov ustreznih organov, vključno z jezikovnim izobraževanjem in skupnimi vajami ali programi;

(g)     ukrepe za uporabo, prenos, preskušanje in potrjevanje novih metod ali tehnologij, vključno s pilotnimi projekti in nadaljnjimi ukrepi, povezanimi z varnostnimi raziskovalnimi projekti, ki jih financira Unija.

2.         Ta instrument v okviru ciljev iz člena 3 podpira ukrepe v tretjih državah in ukrepe v povezavi z njimi ter zlasti naslednje:

(a)     ukrepe za izboljšanje policijskega sodelovanja in usklajevanja med organi pregona, vključno s skupnimi preiskovalnimi ekipami in drugimi oblikami skupnih čezmejnih aktivnosti, dostopa do informacij in njihove izmenjave ter interoperabilnih tehnologij;

(b)     mrežno povezovanje, vzajemno zaupanje, razumevanje in učenje, prepoznavanje, izmenjavo in širjenje znanja, izkušenj in dobrih praks, izmenjavo informacij, skupno zaznavanje razmer in njihovo predvidevanje, krizne načrti ter medsebojno povezljivost;

(c)     nakup in/ali nadgradnjo tehnične opreme, vključno s sistemi IKT in njihovimi sestavnimi deli;

(d)     izmenjavo, usposabljanje in izobraževanje osebja in strokovnjakov v ustreznih organih, vključno z jezikovnim usposabljanjem;

(e)     dejavnosti ozaveščanja, razširjanja in sporočanja;

(f)      ocene tveganj, nevarnosti in učinka;

(g)     raziskave in pilotne projekte.

Člen 5

Skupna sredstva in izvajanje

1.         Skupna sredstva za izvajanje te uredbe znašajo 1,128 milijona EUR.

2.         Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ znotraj omejitev finančnega okvira.

3.         Skupna sredstva se uporabijo prek:

(a)     nacionalnih programov v skladu s členom 6;

(b)     ukrepov Unije v skladu s členom 7;

(c)     tehnične pomoči v skladu s členom 8;

(d)     nujne pomoči v skladu s členom 9;

4.         Proračun, dodeljen v okviru tega instrumenta, se izvaja pod deljenim upravljanjem v skladu s členom 55(1)(b) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba][23] z izjemo ukrepov Unije iz člena 7, tehnične pomoči iz člena 8(1) in ukrepov nujne pomoči iz člena 9.

5.         Skupna sredstva se okvirno uporabijo, kot sledi:

(a)     564 milijonov EUR za nacionalne programe držav članic;

(b)     564 EUR se uporabi za ukrepe Unije, ukrepe nujne pomoči in tehnično pomoč na pobudo Komisije.

6.         Skupaj s skupnimi sredstvi, določenimi za Uredbo (EU) št. XXX/2012 o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost, skupna sredstva, ki so na voljo za to uredbo, kot je opredeljeno v odstavku 1, predstavljajo vsa finančna sredstva, namenjena Skladu za notranjo varnost, in se uporabljajo kot prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku v smislu člena 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju na področju proračunskih zadev in o dobrem finančnem poslovodenju[24].

7.         Države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v instrumentu v skladu s to uredbo.

8.         Sklenejo se dogovori, ki podrobno opredelijo finančne prispevke teh držav instrumentu in dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

Finančni prispevki teh držav se dodajo skupnim sredstvom, ki so na voljo v proračunu Unije iz odstavka 1.

Člen 6

Nacionalni programi

1.         Nacionalni program, ki ga je treba pripraviti v skladu s tem instrumentom, in program, ki ga je treba pripraviti v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012 o vzpostavitvi instrumenta finančne pomoči na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost, sestavijo države članice skupaj in jih predlagajo Komisiji v obliki enega nacionalnega programa za Sklad in v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

2.         Pri nacionalnih programih, ki jih mora v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba] pregledati in odobriti Komisija, se morajo države članice osredotočiti na projekte, ki obravnavajo strateške prednostne naloge EU, navedene v Prilogi k tej uredbi.

3.         Komisija je pooblaščena, da s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 11 spremeni Prilogo iz odstavka 2, tako da spremeni, doda ali izbriše katero od strateških prednostnih nalog Unije.

Člen 7

Ukrepi Unije

1.         Na pobudo Komisije se lahko ta instrument uporabi za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v posebnem interesu Unije („ukrepi Unije“), ki zadevajo splošne, posebne in operativne cilje iz člena 3.

2.         Da bi bili ukrepi Unije upravičeni do financiranja, morajo biti v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v zadevnih strategijah, programih in ocenah tveganj in nevarnosti za Unijo, ter morajo podpirati zlasti:

(a)     pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vzpostavitev mehanizma za ocenjevanje, ki je potreben za izvajanje politik na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njem, ter kriznega upravljanja;

(b)     nadnacionalne projekte, v katere sta vključeni dve ali več držav članic ali vsaj ena država članica in ena tretja država;

(c)     dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, vključno z oceno tveganj, nevarnosti in učinka ter projekti za nadzor nad izvajanjem zakonodaje Unije in političnih ciljev Unije v državah članicah;

(d)     projekte, ki spodbujajo mrežno povezovanje, medsebojno zaupanje, razumevanje in učenje, prepoznavanje in širjenje dobrih praks ter inovativnih pristopov na ravni Unije, usposabljanja in programe izmenjav;

(e)     projekte, ki podpirajo razvoj metodoloških, predvsem statističnih, pripomočkov, postopkov in skupnih kazalnikov;

(f)      nakup in/ali nadgradnjo tehnične opreme, zaščitenih objektov, infrastrukture, ustreznih poslopij in sistemov, zlasti sistemov IKT in njihovih sestavnih delov, na ravni Unije, tudi za namen evropskega sodelovanja pri kibernetski kriminaliteti, predvsem z Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti;

(g)     projekte, namenjene povečanju ozaveščenosti zainteresiranih strani in javnosti o politikah in ciljih EU, ki vključujejo korporativno komunikacijo o prednostnih nalogah Unije;

(h)     posebno inovativne projekte, ki razvijajo nove metode in/ali tehnologije, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice;     predvsem projekte, usmerjene k preverjanju in potrjevanju rezultatov varnostnih raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(i)      raziskave in pilotne projekte;

(j)      ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi, kot je opredeljeno v členu 4(2).

3.         Ukrepi Unije se izvajajo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

Člen 8

Tehnična pomoč

1.         Na pobudo in/ali v imenu Komisije lahko instrument v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba] za tehnično pomoč letno prispeva do 800 000 EUR v Sklad za notranjo varnost.

2.         Na pobudo države članice lahko instrument znotraj nacionalnega programa v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba] prispeva do 5 % skupnega zneska, dodeljenega državi članici za tehnično pomoč.

Člen 9

Nujna pomoč

1.         Ta instrument zagotavlja finančno podporo za izvajanje nujne pomoči pri obravnavanju nujnih in posebnih potreb v primeru izrednih razmer, kot je opredeljeno točki (j) člena 2.

2.         Ukrepi nujne pomoči se izvajajo v skladu z mehanizmom iz člena 8 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

Člen 10

Sredstva za upravičene ukrepe v državah članicah

1.         Državam članicam se dodeli okvirno 564 milijonov EUR:

(a)     30 % sorazmerno s številom njihovega celotnega prebivalstva;

(b)     10 % sorazmerno z velikostjo njihovega ozemlja;

(c)     10 % sorazmerno s številom potnikov in tonami tovora, obravnavanih na njihovih mednarodnih letališčih in v pristaniščih;

(d)     10 % sorazmerno s količino evropske kritične infrastrukture, določene v skladu z Direktivo 2008/114/ES;

(e)     40 % obratno sorazmerno z njihovim bruto domačim proizvodom (standard kupne moči na prebivalca).

2.         Za referenčne številke o podatkih iz odstavka 1 se štejejo najnovejši statistični podatki, ki jih je izdala Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki so jih priskrbele države članice v skladu z zakonodajo Unije, in podatkov, ki so jih države članice predložile Komisiji v skladu z Direktivo 2008/114/ES. Referenčni datum je 30. junij 2013.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1.         Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.         Za prenos pooblastil iz te uredbe je pristojna Komisija, in sicer za sedem let od [datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.         Prenos pooblastila iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu prenosa pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.

4.         Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.         Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v 2 mesecih od uradnega obvestila o aktu ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba Komisijo obvestila, da mu ne nasprotujeta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12

Postopek pred odborom

1.         Komisiji pomaga skupni odbor za azil, migracije in varnost, ustanovljen s členom 55(1) Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba].

2.         Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 13

Veljavnost Uredbe (EU) št. XXX/2012

            Določbe Uredbe (EU) št. XXX/2012 [horizontalna uredba] se uporabijo za ta instrument.

Člen 14

Razveljavitev

Sklep Sveta 2007/125/PNZ se razveljavi 1. januarja 2014.

Člen 15

Prehodne določbe

1.         Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo projektov oziroma njihov popolni ali delni preklic do njihovega končanja, ali na finančno pomoč, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2013.

2.         Pri sprejemanju sklepov o sofinanciranju v okviru tega instrumenta Komisija upošteva ukrepe, sprejete na podlagi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ pred [datum objave v Uradnem listu], ki imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.

3.         Zneske, dodeljene za sofinanciranje, ki jih v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013 odobri Komisija, za katere zahtevani dokumenti za zaključek ukrepov niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija samodejno sprosti do 31. decembra 2017, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

Zneski iz ukrepov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska, ki se bo samodejno sprostil.

4.         Države članice Komisiji do 30. junija 2015 predložijo poročilo o oceni rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih sofinancira Sklep Sveta 2007/125/PNZ za obdobje od leta 2011 do 2013.

5.         Komisija do 31. decembra 2015 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o doseženih rezultatih ter o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja Sklepa Sveta 2007/125/PNZ za obdobje 2011–2013.

Člen 16

Pregled

            Evropski parlament in Svet na predlog Komisije pregledata to uredbo najpozneje do 30. junija 2020.

Člen 17

Začetek veljavnosti in uporabe

            Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v skladu s Pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

Seznam strateških prednostnih nalog Unije (člen 6(2))

· Ukrepi za preprečevanje hudih kaznivih dejanj, čezmejnega in organiziranega kriminala ter boj proti njemu, zlasti proti trgovini s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju otrok, ter projekti za odkrivanje in uničenje kriminalnih mrež, zaščito gospodarstva pred vdorom kriminala in zmanjševanje finančnih spodbud z zaseganjem, zamrzovanjem in odvzemanjem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

· Ukrepi za zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, zlasti projekti za povečevanje zmogljivosti pri kazenskem pregonu in v pravosodju, projekti, ki zagotavljajo sodelovanje z industrijo za vključevanje in zaščito državljanov, in projekti, ki izboljšujejo sposobnosti odzivanja na kibernetske napade.

· Ukrepi za preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja, zlasti projekti, ki pooblaščajo skupnosti za oblikovanje lokalnih pristopov in politik preprečevanja, projekti, ki omogočajo pristojnim organom prekinitev dostopa teroristov do financiranja in materialov ter spremljanje njihovih transakcij, projekti za varovanje prevoza potnikov in tovora ter projekti za povečanje varnosti eksplozivov in KBRJ-materialov.

· Ukrepi, namenjeni okrepitvi upravnih in operativnih zmogljivosti držav članic za zaščito kritične infrastrukture v vseh gospodarskih sektorjih, vključno s tistimi, ki so zajeti v Direktivi 2008/114, zlasti projekti, ki spodbujajo javno-zasebna partnerstva za vzpostavitev zaupanja ter olajšanje sodelovanja, usklajevanja, načrtovanja ukrepov za izredne razmere ter izmenjave in razširjanja informacij in dobrih praks med javnimi in zasebnimi akterji.

· Ukrepi za povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče, zlasti projekti za spodbujanje razvoja usklajene politike Unije o obvladovanju tveganj, ki bi povezali ocene tveganj in nevarnosti s sprejemanjem odločitev, ter projekti za podporo učinkovitega in usklajenega odzivanja na krizne razmere, ki bi povezali obstoječe (sektorsko specifične) zmogljivosti, strokovno znanje in središča za presojo razmer, in sicer na področju zdravja, civilne zaščite in terorizma

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Sporočilo „Odprta in varna Evropa: proračun za notranje zadeve za obdobje 2014–2020“;

Predlog uredbe o določitvi splošnih določb o Skladu za migracije in azil ter instrumentu za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminala in boju proti njemu ter kriznemu upravljanju;

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminala in boju proti njemu ter kriznemu upravljanju;

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov kot dela sklada za notranjo varnost.

1.2. Zadevna področja ABM/ABB[25]

Trenutno razdelek 3, naslov 18 – notranje zadeve

Prihodnji večletni finančni okvir: Razdelek 3 (Varnost in državljanstvo) – „Notranja varnost“

Vrsta predloga/pobude

þ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep (financiranje področja notranjih zadev za obdobje 2014–2020)

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[26].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.3. Cilji 1.3.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Končni cilj politike na področju notranjih zadev je vzpostaviti območje brez notranjih meja, v katerega lahko državljani EU in tretjih držav vstopijo, se v njem prosto gibljejo, živijo in delajo, prinašajo nove zamisli, kapital, znanje in inovacije ali zapolnjujejo vrzeli na nacionalnih trgih dela, prepričani, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je zagotovljena njihova varnost. Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je bistveno za doseganje tega cilja.

Čedalje večji pomen politike na področju notranjih zadev je bil potrjen s stockholmskim programom in njegovim akcijskim načrtom, katerih izvajanje je strateška prednostna naloga Unije ter pokriva področja, kot so migracije (zakonito priseljevanje in vključevanje, azil, nezakonito priseljevanje in vračanje), varnost (preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala ter boj proti njima, policijsko sodelovanje) in upravljanje zunanjih meja (vključno z vizumsko politiko), ter zunanjo razsežnost teh politik. Lizbonska pogodba tudi omogoča Uniji, da pokaže večjo zavzetost pri odzivanju na vsakdanje skrbi državljanov v območju svobode, varnosti in pravice. Prednostne naloge na področju notranjih zadev, zlasti vključevanje državljanov tretjih držav, je prav tako treba obravnavati v okviru sedmih vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020, ki so namenjene podpori EU pri premagovanju trenutne finančne in gospodarske krize ter doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

S Skladom za notranjo varnost se bo zagotavljala finančna podpora, ki je potrebna za pretvorbo ciljev Unije na področju notranjih zadev v otipljive rezultate.

1.3.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

SKLAD ZA NOTRANJO VARNOST

Instrument za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminala in boju proti njemu ter kriznemu upravljanju

V skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih strategijah, programih, ocenah groženj in tveganj Unije bo instrument prispeval k doseganju naslednjih posebnih ciljev:

(a)        preprečevanje in boj proti čezmejnemu in organiziranemu kriminalu ter hudim kaznivim dejanjem, vključno s terorizmom, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in z relevantnimi tretjimi državami;

(c)        krepitev zmogljivosti držav članic in Unije za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz ter povečanje pripravljenosti na teroristične napade in druge incidente, povezane z varnostjo, ter povečanje ustrezne zaščite ljudi in kritične infrastrukture.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18.05

Instrument za finančno podporo za zunanje meje in vizume

V skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih strategijah, programih, ocenah groženj in tveganj Unije bo instrument prispeval k doseganju naslednjih posebnih ciljev:

(a)        podpora skupni vizumski politiki, da se olajša zakonito potovanje, zagotovi enaka obravnava državljanov tretjih držav ter ustrezno obravnava nezakonito priseljevanje;

(b)        podpora upravljanju meja, da se na eni strani zagotovi visoka raven zaščite zunanjih meja, na drugi strani pa nemoten prehod zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18.02 (kar zadeva Sklad za zunanje meje).

1.3.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Učinki predloga na upravičence / ciljne skupine so podrobneje opisani v oddelku 4.1.2 ocene učinka.

Na splošno bo poenostavitev na vseh ravneh postopka financiranja in pri vsakem načinu upravljanja prinesla jasne ugodne učinke na postopke, v okviru katerih se bo finančna pomoč upravljala.

Policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter krizno upravljane

Glavni upravičenci finančne podpore bodo države članice in njihovi organi pregona ter vsak drug organ, specializiran za varstvo kritične infrastrukture in krizno upravljanje, poleg teh pa še relevantne mednarodne in nevladne organizacije, če je primerno (npr. na področju preprečevanja kriminala in na področju politik preprečevanja radikalizacije in boja proti trgovini z ljudmi).

Ciljna skupina, ki bo imela koristi od sprememb, bo celotno prebivalstvo.

Glavni dosežki bodo: 1) okrepljena upravna in operativna zmogljivost držav članic za odkrivanje in uspešen pregon čezmejnega, resnega in organiziranega kriminala ter terorizma, da se zmanjša delež groženj, povezanih z varnostjo in ki izvirajo iz takega kriminala, in 2) močnejša evropska odpornost na krize in nesreče, s skladnejšo politiko EU glede obvladovanja tveganja, in sicer s povezovanjem ocen nevarnosti z oblikovanjem politike na eni strani ter učinkovitejšim in bolj usklajenim odzivom EU na krize ob uporabi obstoječih zmogljivosti in izkušenj na drugi strani. Pomemben dosežek bo tudi izboljšana zmogljivost držav članic glede preprečevanja terorističnih napadov in drugih resnih incidentov, povezanih z varnostjo, ter glede njihove pripravljenosti na take dogodke in glede zaščite ljudi in kritične infrastrukture v primeru takih groženj.

Zunanje meje in vizumi

Glavni delež finančne podpore za upravljanje meja in vizume bodo prejele službe, ki izvajajo pravni red EU, Zakonik o schengenskih mejah in Vizumski zakonik, v državah članicah: mejne straže, policija in konzularne službe. Ciljna skupina, ki bo imela koristi od sprememb, bodo potniki oziroma vse osebe, ki v EU prihajajo prek zunanjih meja. Izdatki bodo zajeli okrepljene zmogljivosti teh služb (1) za izvajanje nadzora in vzdrževanje povezav z drugimi službami pregona, v okviru evropskega sistem nadzorovanja meja (EUROSUR); (2) za obvladovanje migracijskih tokov s pomočjo delovnih mest na konzulatu (vizumske vloge) in (3) za izboljšano obvladovanje potniških tokov na mejnih prehodih, tako da se po eni zagotovi visoko in enotno raven varstva, v sodelovanju z drugimi službami pregona, in po drugi strani nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom in z načeli spoštljivega obravnavanja in dostojanstva. Pomemben specifični rezultat bo določitev dveh novih IT sistemov EU za gibanje državljanov tretjih držav prek meja (vstopno izstopni sistem EU in program EU za registrirane potnike).

1.3.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Zaradi potrebe po dialogu o politiki pred oblikovanjem nacionalnih programov ni mogoče na tej stopnji določiti dokončnega nabora kazalnikov, ki se bodo uporabljali za merjenje uspeha pri doseganju navedenih posebnih ciljev. Vendar,

– glede na policijsko sodelovanje in preprečevanje oziroma boj proti kriminalu, bi kazalniki vključevali število skupnih čezmejnih dejavnosti ter število dokumentov o dobrih praksah in organiziranih dogodkih. Kazalniki za krizno upravljanje in zaščito kritične infrastrukture bi vključevali število instrumentov, ki so jih države članice vzpostavile in/ali nadalje izpopolnile za olajšanje varstva kritične infrastrukture v vseh gospodarskih sektorjih, in število ocen groženj in tveganj, ki so bile opravljene na ravni Unije.

– na področju meja in vizumov bi kazalniki vključevali število konzularnih predstavništev, ki so opremljena, varovana in/ali okrepljena tako, da zagotavljajo učinkovito obravnavo vizumskih vlog in kakovostne storitve prosilcem za vizume ter razvoj opreme za mejni nadzor in prijetje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prehajajo zunanjo mejo, glede na stopnjo tveganja na relevantnem delu zunanje meje. S kazalniki učinka se bo merilo povečanje varnosti na mejah, zmogljivost izdajanja vizumov in zmogljivost obvladovanja varnega in nemotenega prehoda potnikov čez meje.

1.4. Utemeljitev predloga/pobude 1.4.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

EU se bo v obdobju 2014–2020 še naprej spopadala z velikimi izzivi na področju notranjih zadev.

Zagotavljanje stabilnega in varnega območja je nujno in koristno za gospodarsko, kulturno in socialno rast EU. EU ima odločilno vlogo pri reševanju groženj hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in terorizma ter pri zagotavljanju učinkovitega upravljanja zunanjih meja EU in hitrem odzivanju na nastajajoče krize, ki jih povzroči človek, ali so posledica naravnih nesreč. V času globalizacije, ko so grožnje vse pogostejše in imajo vse bolj nadnacionalno razsežnost, se nobena država članica ne more učinkovito odzivati sama. Potreben je skladen in celovit evropski odziv za zagotovitev, da lahko organi pregona učinkovito čezmejno sodelujejo.

Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je ključnega pomena za uresničitev teh ciljev. Nedavni dogodki v državah severne Afrike so pokazali, kako pomembno je za EU, da ima celovit in usklajen pristop k migracijam, mejam in varnosti. Vse bolj pomembno zunanjo dimenzijo politike EU na področju notranjih zadev je zato treba okrepiti povsem skladno z zunanjo politiko Unije.

1.4.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Upravljanje migracijskih tokov in varnostnih groženj je izziv, s katerim se ne morejo spopasti države članice same. To je eno od področij, na katerih je dodana vrednost uporabe proračuna EU očitna.

Nekatere države članice nosijo veliko breme zaradi svoje specifične zemljepisne lege in dolžine zunanje meje Unije, ki jo morajo upravljati. Odpravo notranjih mejnih kontrol morajo spremljati skupni ukrepi za učinkovito kontrolo in nadzor zunanjih meja Unije. Načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami je zato temeljna prvina skupnih politik o azilu, priseljevanju in zunanjih mejah. Proračun EU zagotavlja sredstva za reševanje finančnih posledic tega načela. Na področju varnosti imajo huda kazniva dejanja in organiziran kriminal, terorizem in druge z varnostjo povezane grožnje vse bolj čezmejni značaj. Nadnacionalno sodelovanje in usklajevanje med organi pregona je bistveno za uspešno preprečevanje teh kriminalnih dejavnosti, na primer z izmenjavo informacij, skupnih preiskav, interoperabilnih tehnologij in skupnih ocen groženj in tveganj.

Obvladovanje migracijskih tokov, upravljanje zunanjih meja EU in zagotavljanje varnosti v EU od držav članic zahtevajo znatna sredstva in zmogljivosti. Izboljšano operativno sodelovanje in usklajevanje, ki vključuje združevanje sredstev na področjih, kot sta usposabljanje in oprema, ustvarjata ekonomijo obsega in sinergije, s tem pa učinkovitejšo porabo sredstev ter večjo solidarnost in vzajemno zaupanje ter delitev odgovornosti za skupno politiko EU med državami članicami. To še posebno velja za področje notranje varnosti, saj je finančna podpora za vse oblike čezmejnega skupnega ukrepanja bistvena za okrepitev sodelovanja med policijskimi, carinskimi, obmejnimi in sodnimi organi.

Glede zunanje razsežnosti notranjih zadev je jasno, da bo sprejetje ukrepov in združitev sredstev na ravni EU znatno povečalo finančni vzvod, potreben za to, da se tretje države prepriča k sodelovanju z EU glede vprašanj, povezanih z migracijo in varnostjo, ki so predvsem v interesu EU in držav članic.

Pravica EU do ukrepanja na področju notranjih zadev izhaja iz naslova V „Območje svobode, varnosti in pravice“ Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 77(2), člena 78(2) ter člena 79(2) in (4), člena 82(1), člena 84 in člena 87(2) PDEU. Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ureja člen 212(3) PDEU. Predlogi upoštevajo načelo subsidiarnosti, ker se bo večina financiranja izvedla v skladu z načelom deljenega upravljanja in ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti držav članic.

1.4.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Čeprav na splošno velja, da obstoječi finančni instrumenti na področju notranjih zadev dosegajo cilje in delujejo učinkovito, so izkušnje, pridobljene z vmesnim pregledom in posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, pokazale, da je treba:

– poenostaviti in racionalizirati prihodnje instrumente na področju notranjih zadev, tako da se zmanjša število finančnih programov na dva programa, in sicer z oblikovanjem Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost. To bo EU omogočilo bolj strateško uporabo instrumentov, da bi ti postali bolj odzivni na politične prednostne naloge in potrebe EU;

– okrepiti vlogo EU kot svetovnega akterja z vključitvijo zunanje razsežnosti v prihodnja sklada, da se okrepi finančni vzvod EU glede zunanjepolitične razsežnosti politik na področju notranjih zadev;

– dati prednost deljenemu upravljanju pred centraliziranim, kadar bo to mogoče, da se odpravi nepotrebno upravno breme;

– vzpostaviti bolj ciljno usmerjen pristop k deljenemu upravljanju s prehodom na večletno načrtovanje s dialogom o politiki na višji ravni za zagotovitev, da so nacionalni programi držav članic popolnoma v skladu s cilji in prednostnimi nalogami politike EU ter se osredotočajo na doseganje rezultatov;

– izboljšati centralizirano upravljanje, da se zagotovijo orodja za dejavnosti, ki jih usmerjajo politike, vključno s podporo za nadnacionalne ukrepe, še posebej inovativni ukrepi ter ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi (zunanja razsežnost), pa tudi nujni ukrepi, študije in dogodki;

– vzpostaviti skupni regulativni okvir s skupnimi pravili glede načrtovanja, poročanja, finančnega poslovodenja in kontrol, ki mora biti čim bolj podoben okvirom drugih skladov EU, ki se upravljajo deljeno, za zagotovitev, da vse zainteresirane strani bolje razumejo pravila, ter za zagotovitev visoke stopnje skladnosti in doslednosti;

– zagotoviti hiter in učinkovit odziv v nujnih primerih, in sicer s tako oblikovanima skladoma, ki EU omogočata ustrezno odzivanje v hitro se spreminjajočih razmerah;

– okrepiti vlogo agencij za notranje zadeve zaradi spodbujanja praktičnega sodelovanja med državami članicami in jim zaupati izvajanje posameznih ukrepov, hkrati pa zagotoviti ustrezen politični nadzor nad dejavnostmi agencij.

Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenih memorandumih vsake uredbe.

1.4.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Več drugih instrumentov EU bo podpiralo dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti, financirane v okviru Sklada za notranjo varnost:

Razmejitev med Skladom za notranjo varnost in Instrumentom za civilno zaščito bo ostala taka, kot je opisana v členu 3 sedanjega programa CIPS: naravne nesreče in nesreče, ki jih je nenamerno povzročil človek, spadajo v okvir civilne zaščite (nesreče), medtem ko nesreče, ki jih je namerno povzročil človek, spadajo na področje varnosti in s tem v okvir Sklada za notranjo varnost.

Teroristični napadi ali druge z varnostjo povezane nesreče bodo ostali zunaj področja uporabe Solidarnostnega sklada EU. Natančen obseg področja uporabe, v katerem bi člen 222 PDEU (solidarnostna klavzula) lahko podprl države članice, v katerih se je zgodil teroristični napad ali se je v njih zgodila naravna nesreča ali nesreča, ki jo je povzročil človek, tudi ni jasen, saj to zahteva formalno sprejetje izvedbenih določb, ki do sedaj niso bile niti predlagane. Možnosti nujne finančne pomoči v primeru večjega terorističnega napada ali drugih z varnostjo povezanih nesreč bo zato podprl Sklad za notranjo varnost.

Vrzel med varnostno raziskavo v okviru Programskega obdobja 2020 in praktično uporabo rezultatov take raziskave bo zapolnjena, saj bo Sklad za notranjo varnost določil posebne cilje in upravičene ukrepe za to, da se omogoči financiranje testiranja in potrjevanja rezultatov znanstvenih raziskav (prototipi) za njihovo serijsko uporabo v praksi (predkomercialno naročanje).

Prihodnji Program pravosodja bo tesno povezan in dopolnilen s Skladom za notranjo varnost, zlasti z njegovo komponento kazenskega pravosodja, vendar je bolj osredotočen na sodno sodelovanje, postopkovno usklajevanje in vzajemno priznavanje, ki v praksi preprečuje vsebinska prekrivanja.

Zunanja razsežnost Sklada za notranjo varnost bo podpirala ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki so predvsem namenjeni uveljavljanju interesov in doseganju ciljev EU, imajo neposreden vpliv na EU in njene države članice ter zagotavljajo kontinuiteto z dejavnostmi, ki se izvajajo na ozemlju EU. To financiranje se bo oblikovalo in izvajalo v skladu z zunanjimi ukrepi in zunanjo politiko EU. Ne bo namenjeno v podporo ukrepom, ki so usmerjeni v razvoj, in bo po potrebi dopolnjevalo finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči. V tem okviru bo naslednik tematskega programa o migracijah in azilu ter instrumenta za stabilnost posebnega pomena na področju notranjih zadev. Instrumenti zunanje pomoči podpirajo bodisi razvojne potrebe držav upravičenk ali splošne politične interese EU s strateškimi partnerji, sklada za notranje zadeve pa bosta podpirala posebne ukrepe v tretjih državah, ki so v interesu ciljev notranje varnosti. Tako bosta izpolnila posebno vrzel in prispevala k dopolnjevanju nabora instrumentov, ki so na voljo EU.

1.5. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen predlog/pobuda:

– þ    trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

– þ    finančne posledice med letoma 2014 in 2023

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.6. Načrtovani načini upravljanja[27]

þNeposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– þ    izvajalske agencije,

– þ    organe, ki jih ustanovita Skupnosti[28],

– þ    nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨    osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

þ Deljeno upravljanje z državami članicami.

þDecentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

þ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe:

Predlogi se bodo večinoma izvajali z deljenim upravljanjem prek večletnih nacionalnih programov.

Cilje, ki jih je treba doseči v okviru nacionalnih programov, bodo dopolnjevali „ukrepi Unije“ in mehanizem hitrega odzivanja v izrednih razmerah. Ti bodo v glavnem v obliki donacij in javnih naročil v okviru neposrednega centraliziranega upravljanja ter bodo zajemali ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi.

Uporabljena bodo vsa možna sredstva, da bi se izognili razdrobljenosti, in sicer s koncentracijo sredstev za doseganje omejenega števila ciljev EU in z uporabo strokovnega znanja ključnih zainteresiranih strani, po potrebi tudi na podlagi sporazumov o partnerstvu in okvirnih sporazumov.

Tehnična pomoč na pobudo Komisije so bo izvajala z neposrednim centraliziranim upravljanjem.

Države, povezane z uporabo, izvajanjem in razvojem schengenskega pravnega reda bodo tudi sodelovale pri dveh instrumentih Sklada za notranjo varnost, ki pomenita razvoj schengenskega pravnega reda (instrumenti v zvezi z mejami in vizumi ter policijskim sodelovanjem), kakor če bi bile države članice, v smislu schengenskih pridružitvenih sporazumov. Sodelovale bodo pri instrumentih v skladu z določbami uredbe, izvajale svoje večletne nacionalne programe in imele možnost zaprositi za sredstva v okviru ukrepov Unije itd. V okviru Sklada za zunanje meje bodo sklenjeni posebni sporazumi, da se opredelijo dodatna pravila, potrebna za njihovo sodelovanje (pravila, ki izhajajo iz finančne uredbe, njenih izvedbenih pravil in pogodb, vključno s pooblastilom Računskemu sodišču, da izvaja revizije). Ker bodo te države prispevale v proračun EU za ta dva instrumenta sorazmerno s svojimi BDP, bodo s temi dogovori določeni tudi prispevki iz teh držav kot del delitve odgovornosti glede upravljanja schengenskega območja, in sicer ne glede na velikost sredstev, dodeljenih v okviru teh instrumentov. Do tega dne so pridružene države naslednje: Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Za deljeno upravljanje se predlaga usklajen in učinkovit okvir za poročanje, spremljanje in ocenjevanje. Za vsak nacionalni program se bo od držav članic zahtevalo, da ustanovijo odbor za spremljanje, v katerem lahko sodeluje tudi Komisija.

Države članice bodo poročale o izvajanju večletnega programa na letni podlagi. Ta poročila bodo predpogoj za letna plačila. Da bi države članice prispevale k vmesnem pregledu, bodo morale leta 2017 zagotoviti dodatne informacije o napredku pri doseganju ciljev. Podoben postopek bo potekal v letu 2019, namenjen pa bo izvedbi prilagoditev v zadnjem proračunskem letu (2020), če bo to potrebno.

Sklada bosta s podporo razvoju kulture, ki temelji na ocenjevanju, na področju notranjih zadev imela skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje z obsežnimi kazalniki v zvezi s politiko, ki kažejo na k rezultatom usmerjen pristop skladov in bistveno vlogo, ki bi jo sklada lahko imela v kombinaciji politik, s katero bi dosegli cilj vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice. Ti kazalniki se nanašajo na vpliv, ki bi ga sklada lahko imela: razvoj skupne kulture varnosti meja, policijskega sodelovanja in kriznega upravljanja; učinkovito upravljanje migracijskih tokov v EU; poštena in enaka obravnava državljanov tretjih držav; solidarnost in sodelovanje med državami članicami na področju migracij in notranje varnosti ter skupni pristop EU do tretjih držav glede migracij in varnosti.

Da se zagotovi ustrezna uporaba načel o ocenjevanju in ob upoštevanju praktičnih izkušenj z ocenjevanjem v državah članicah v okviru veljavnega financiranja EU na področju notranjih zadev, bodo Evropska komisija in države članice skupaj oblikovale skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje okvir, med drugim z opredelitvijo predlog ter skupnih kazalnikov za realizacije in rezultate.

Vsi ukrepi bodo določeni na začetku programskega obdobja, s čimer bo državam članicam omogočeno, da vzpostavijo svoje sisteme poročanja in ocenjevanja na podlagi dogovorjenih načel in zahtev.

Za zmanjšanje upravnega bremena in zagotavljanje sinergij med poročanjem in ocenjevanjem bodo informacije za poročila o oceni nadgradnja in dopolnitev podatkov, ki jih države članice zagotovijo v letnih poročilih o izvajanju nacionalnih programov.

Komisija bo leta 2018 predložila tudi poročilo o vmesnem pregledu nacionalnih programov.

Širše gledano bo Komisija predložila vmesno poročilo o izvajanju skladov do 30. junija 2018, poročilo o naknadni oceni, ki bo zajemalo celotno izvajanje (tj. ne le nacionalne programe v okviru deljenega upravljanja), pa do 30. junija 2024.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

GD za notranje zadeve se ni spopadal z resnim tveganjem, da bi prišlo do napak v njegovih programih porabe. To potrjuje dejstvo, da v letnih poročilih Računskega sodišča ni zaslediti pomembnejših ugotovitev in tudi stopnja preostalih napak v letnih poročilih GD za notranje zadeve (in nekdanjega GD JLS) o dejavnostih v zadnjih letih ne presega 2 %.

Pri deljenem upravljanju se splošno tveganje v zvezi z izvajanjem obstoječih programov deli na tri glavne kategorije:

– tveganja neučinkovite ali pomanjkljivo usmerjene porabe sredstev,

– napake, ki so posledica zapletenosti pravil in pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora,

– neučinkovita uporaba upravnih sredstev (omejena sorazmernost zahtev).

Prav tako je treba omeniti posebne elemente sistema štirih skladov v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

– Sistem letnih programov zagotavlja, da se končna plačila opravljajo redno na podlagi potrjenih in revidiranih izdatkov. Vendar obdobje upravičenosti letnih programov ni povezano s proračunskim letom EU in zato veriga dajanja, kljub zelo zapletenemu sistemu, ni popolnoma zadovoljiva.

– Podrobna pravila o upravičenosti določa Komisija. To načeloma zagotavlja homogenost financiranih odhodkov. Vendar povzroča tudi nepotrebno obremenitev nacionalnih organov in Komisije ter povečuje tveganje nastanka napake na strani upravičencev in/ali držav članic zaradi napačne razlage pravil EU.

– Sedanji sistemi upravljanja in nadzora so zelo podobni tistim za strukturna sklada. Vendar so med njimi manjše razlike, predvsem v verigi odgovornosti med organi za potrjevanje in revizijskimi organi. To ustvarja zmedo v državah članicah, zlasti pri organih, ki imajo opravka z obema vrstama skladov. Tako se povečuje tudi tveganje nastanka napak in zahteva tesnejši nadzor.

Ti elementi bodo bistveno spremenjeni s tem predlogom:

– Sistemi upravljanja in nadzora bodo upoštevali splošne zahteve iz skladov skupnega strateškega okvira (SSO) in bodo popolnoma v skladu z novimi zahtevami nove finančne uredbe: tri organe bosta nadomestila dva organa (odgovorni organ in revizijski organ), katerih vlogi sta pojasnjeni zaradi boljših zagotovil.

– V večletnem načrtovanju se bodo skupaj z letno potrditvijo obračuna na podlagi plačil odgovornega organa obdobja upravičenosti uskladila z letnimi računovodskimi izkazi Komisije, ne da bi ob tem povečali upravno breme v primerjavi z veljavnim sistemom.

– Pregledi na kraju samem se bodo izvajali kot del kontrole na prvi stopnji, tj. izvajal jih bo odgovorni organ, in bodo podpirali njegovo izjavo o zanesljivosti upravljanja.

– Pojasnitev in poenostavitev pravil o upravičenosti ter njihova uskladitev z drugimi instrumenti finančne podpore EU bosta zmanjšala napake upravičencev, ki uporabljajo pomoč iz različnih virov. Ta pravila o upravičenosti se bodo določala na nacionalni ravni, razen nekaj osnovnih načel, ki so podobna tistim za sklade SSO.

– Spodbuja se uporaba poenostavljenih stroškov, zlasti za manjše donacije.

Glavna tveganja centraliziranega upravljanja so:

– tveganje slabega ujemanja med prejetimi projekti in prednostnimi nalogami politik GD za notranje zadeve;

– tveganje neustrezne kakovosti izbranih projektov in slabe tehnične izvedbe projekta, kar lahko zmanjša učinek programa; to tveganje pa izhaja iz neustreznih postopkov izbire, pomanjkanja strokovnega znanja ali nezadostnega spremljanja;

– tveganje neučinkovite ali negospodarne porabe dodeljenih sredstev, tako pri donacijah (zapleteni postopki povračila dejanskih upravičenih stroškov ter omejene možnosti za preverjanje upravičenih stroškov pri pregledih dokumentacije) kot pri javnih naročilih (včasih omejeno število gospodarskih ponudnikov s potrebnim strokovnim znanjem, zaradi česar ni zadostnih možnosti za primerjavo cen ponudb);

– tveganje v zvezi z zmogljivostjo (predvsem) manjših organizacij, da učinkovito nadzorujejo izdatke in zagotavljajo preglednost izvedenih operacij;

– Obstaja tveganje, da Komisija izgubi ugled v primeru odkritja goljufij ali kriminalnih dejavnosti; saj sistemi notranjega nadzora tretjih oseb ponujajo le delna zagotovila zaradi razmeroma velikega števila različnih izvajalcev in upravičencev, od katerih ima vsak svoj sistem nadzora, ki je pogosto precej omejen.

Pričakuje se, da se bo večina teh tveganj zmanjšala zaradi boljše usmerjenosti predlogov in uporabe poenostavljenih elementov, ki so vključeni v novo finančno uredbo.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Deljeno upravljanje:

Na ravni držav članic je predlagana struktura sistemov upravljanja in nadzora nadaljnja razvojna stopnja modela iz obdobja 2007−2013 in ohranja večino funkcij, ki se izvajajo v zdajšnjem obdobju, vključno z upravnimi pregledi in preverjanji na kraju samem, revizijami sistemov upravljanja in nadzora ter revizijami projektov. Vendar je spremenjeno zaporedje teh funkcij, da se odgovornemu organu dodeli jasna odgovornost za preglede na kraju samem kot sestavni del priprave za letno potrditev obračuna.

Za okrepitev odgovornosti bi odgovorne organe akreditiral nacionalni akreditacijski organ, pristojen za njihov tekoči nadzor. Pričakuje se, da se bo z zmanjšanjem števila organov – organ za potrjevanje se ukine – in skladov zmanjšalo tudi upravno breme in povečala možnost za krepitev upravne usposobljenosti ter omogočila jasnejša razdelitev pristojnosti.

Trenutno ni na voljo zanesljivih ocen stroškov nadzora skladov z deljenim upravljanjem na področju notranjih zadev. Edina razpoložljiva ocena se nanaša na ESRR in Kohezijski sklad, po kateri se stroški nalog v zvezi z nadzorom (na nacionalni ravni, brez stroškov Komisije) ocenjujejo na približno 2 % skupnega financiranja iz obdobja 2007–2013. Ti stroški se nanašajo na naslednja področja nadzora: na nacionalno usklajevanje in pripravo programov se jih nanaša 1 %, 82 % se jih nanaša na upravljanje programov, 4 % na potrjevanje in 13 % na revizijo.

Naslednji predlogi bodo povečali stroške nadzora:

– ustanovitev in delovanje akreditacijskega organa ter na splošno sprememba sistema;

– predložitev izjave o zanesljivosti upravljanja, ki spremlja letne računovodske izkaze;

– pregledi na kraju samem, ki jih opravi odgovorni organ;

– potreba po dodatnem delu revizijskih organov zaradi revizije izjave o zanesljivosti upravljanja.

Vendar obstajajo tudi predlogi, ki bodo zmanjšali stroške nadzora:

– organi za potrjevanje bodo prenehali obstajati. Čeprav bodo njihove naloge delno prenesene na odgovorni organ, bo to državam članicam omogočilo, da prihranijo znaten del stroškov, ki se nanašajo na potrjevanje zaradi boljše upravne učinkovitosti, zmanjšane potrebe po usklajevanju in zmanjšanja obsega revizij;

– nadzor, ki ga mora opraviti revizijski organ, bo bolj usmerjen k ponovni izvedbi (vzorca) prvostopenjskega upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, ki jih izvaja odgovorni organ. To bo pospešilo izvajanje kontradiktornega postopka in zagotovilo, da se opravi ves potrebni nadzor pred predložitvijo letnih računovodskih izkazov;

– uporaba poenostavljenih stroškov bo zmanjšala upravne stroške in breme na vseh ravneh, tako za uprave kot za upravičence;

– letni zaključek in omejitev obdobja za potrditev skladnosti obračunov na 36 mesecev bosta upravam in upravičencem skrajšala obdobje shranjevanja dokumentov zaradi nadzora;

– vzpostavitev elektronskih komunikacijskih tokov med Komisijo in državami članicami bo obvezna.

Tem predlogom je treba dodati elemente poenostavitve iz točke 2.2.1, ki bodo tudi prispevali k zmanjševanju upravnega bremena za upravičence ter torej hkrati zmanjšale tveganje napak in upravno breme.

Zato se na splošno pričakuje, da bo ti predlogi povzročili prerazporeditev stroškov nadzora in ne njihovega povečanja ali zmanjšanja. Vendar bo ta prerazporeditev stroškov (med funkcijami in zaradi sorazmernih ureditev nadzora, pa tudi med državami članicami in programi) predvidoma omogočila učinkovitejšo blažitev tveganj ter boljšo in hitrejšo verigo dajanja zagotovil.

Na ravni Komisije v prvi polovici programskega obdobja ni pričakovati zmanjšanja stroškov upravljanja in nadzora za deljeno upravljanje. Prvi razlog za to je povečanje zneska in razširitev področij politik z deljenim upravljanjem v primerjavi s sedanjim obdobjem. Zato bo že za ohranitev istega obsega sredstev potrebno povečanje učinkovitosti. Poleg tega bo za prva leta značilno sovpadanje številnih pomembnih nalog, ki jih bo treba izvesti: zaključek programov za obdobje 2007–2013 (rok za oddajo zadnjih poročil o zaključku je 31. marca 2016), dialog o politiki in odobritev večletnih nacionalnih programov za obdobje 2014–2020, vzpostavitev novega sistema potrditve obračuna. V drugi polovici obdobja se bodo morebitna razpoložljiva sredstva uporabila za izboljšanje ocenjevanja in spremljanja.     

Centralizirano upravljanje

Kar zadeva centralizirano upravljanje, bo Komisija še naprej uporabljala sedanji sistem nadzora, ki je sestavljen iz naslednjih elementov: nadzor delovanja, ki ga izvajajo operativni direktorati, predhodni nadzor, ki ga izvaja enota za proračun in nadzor, natančneje odbor za notranja naročila (JPS/HPC), naknadni nadzor za donacije ali revizije, ki jih izvajata oddelek za notranjo revizijo in/ali služba za notranjo revizijo. Sektor za naknadni nadzor uporablja „strategijo odkrivanja“, ki je namenjena odkrivanju čim večjega števila nepravilnosti z namenom izterjave neupravičenih plačil. Na podlagi te strategije se revizije izvajajo na vzorcu projektov, izbranih pretežno na podlagi analize tveganja.

Zaradi te kombinacije predhodnega in naknadnega nadzora ter pregledov dokumentacije in revizij na kraju samem je bila v zadnjih letih določljiva povprečna stopnja preostalih napak nižja od 2 %. Zato so sistem notranjega nadzora in njegovi stroški po mnenju GD za notranje zadeve ustrezni za doseganje cilja nizke stopnje napak.

Vendar bo GD za notranje zadeve v tem okviru še naprej proučeval možnosti za izboljšanje upravljanja in dodatno poenostavitev. Še zlasti to pomeni, da se bodo v največji možni meri uporabljale vse poenostavljene možnosti, ki so na voljo v okviru nove finančne uredbe, saj se pričakuje, da bodo prispevale k zmanjševanju upravnega bremena za upravičence ter torej hkrati zmanjšale tveganje napak in upravno breme za Komisijo.

Nova področja

Predlogi predvidevajo nova področja za financiranje EU na področju notranjih zadev, npr. boljšo uporabo strokovnega znanja v agencijah EU, razvoj zunanje razsežnosti in krepitev mehanizmov za izredne razmere.    Zanje bo GD za notranje zadeve potreboval nove metode upravljanja in nadzora.          Zneski, ki bodo namenjeni tem področjem, še niso določeni, vendar ni verjetno, da bodo znatni v primerjavi s celotnim proračunom za notranje zadeve. Vendar bo zelo pomembno čim prej v okviru obdobja vzpostaviti notranja sredstva in načine dela za izvajanje teh novih nalog, pri čemer bo treba v celoti upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja.

Navedena analiza jasno kaže, da bo treba kljub vsem vpeljanim poenostavitvam povečati človeške vire, potrebne za izvajanje večjega proračun GD za notranje zadeve.        Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD za notranje zadeve bo uporabil vse regulativne nadzorne mehanizme ter poleg tega pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, ki je bila sprejeta 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je njegov notranji nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajen s strategijo Komisije ter da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov. Po potrebi se bodo vzpostavile mreže in ustvarila ustrezna informacijska orodja za analizo primerov goljufij v zvezi s skladoma.

Kar zadeva deljeno upravljanje, je v strategiji Komisije jasno navedena potreba, da se v predlogih uredb Komisije za obdobje 2014–2020 od držav članic zahteva, da vzpostavijo ukrepe za preprečevanje goljufij, ki so učinkoviti in sorazmerni z ugotovljenimi tveganji goljufij. Ta predlog v svojem členu 5 jasno zahteva od države članic, da preprečijo, ugotovijo in odpravijo nepravilnosti ter poročajo Komisiji. Dodatne informacije o teh obveznostih bodo del podrobnih pravil o nalogah odgovornega organa, kot to določa člen 24(5)(c).

Poleg tega je bila v členu 41 jasno določena ponovna uporaba sredstev, ki izvirajo iz finančnih popravkov na podlagi ugotovitev Komisije ali Računskega sodišča.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

število || Dif. ([29]) || držav Efte[30] || držav kandidatk[31] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 ||   || Dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka    Razdelek 3 || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 18 01 04 bb – Sklad notranje varnosti – Policija & Kriminal – Tehnična pomoč || Nedif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 bb bb – Sklad notranje varnosti – Policija & Kriminal || Dif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 01 04 bb – Sklad notranje varnosti – Meje & Vizumi – Tehnična pomoč || Nedif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 bb bb – Sklad notranje varnosti – Meje & Vizumi || Dif. || NE || NE || DA || NE

Prispevki iz tretjih držav zadevajo obe komponenti Sklada za notranjo varnost.

Merila in metodo izračunavanja teh prispevkov je treba določiti na pogajanjih med EU in pridruženimi članicami na podlagi ločenega postopka. Ob domnevi, da bodo odstotki podobni odstotkom, ki se trenutno uporabljajo v okviru EBF, se bo od pridruženih držav zahtevalo, da prispevajo približno 210 milijonov EUR v komponento za meje in vizume ter približno 40 milijonov EUR v komponento za policijsko sodelovanje.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka 3 || Varnost in državljanstvo

GD za NOTRANJE ZADEVE || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje (tekoče cene) || || || || || || || || ||

18 02 bb Sklad za notranjo varnost – Policija in kriminal || prevzete obveznosti || (1a) || 135,076 || 143,047 || 151,283 || 159,791 || 168,578 || 177,653 || 187,022 || || 1 122,450

plačila || (2a) || 15,714 || 43,881 || 71,419 || 111,709 || 147,854 || 156,248 || 164,918 || 410.707 || 1 122,450

18 02 cc  Sklad za notranjo varnost – Meje in vizumi || prevzete obveznosti || (1a) || 422,310 || 447,186 || 472,886 || 499,435 || 526,856 || 555,173 || 584,412 || - || 3 508,258

plačila || (2a) || 59,999 || 120,794 || 223,204 || 350,813 || 461,098 || 487,256 || 514,275 || 1 290,818 || 3 508,258

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[32] || || || || || || || || ||

18 01 04 bb            Sklad za notranjo varnost – Policija in kriminal || || || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || || 5,600

18 01 04 cc             Sklad za notranjo varnost – Meje in vizumi || || || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || || 11,900

Odobritve za GD NOTRANJE ZADEVE SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 559,886 || 592,733 || 626,669 || 661,726 || 697,934 || 735,326 || 773,934 || || 4 648,208

plačila || =2+2a +3 || 78,213 || 167,174 || 297,123 || 465,023 || 611,452 || 646,004 || 681,693 || 1 701,525 || 4 648,208

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

Ker ima izvajanje Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost skupne elemente, kot je dialog o politiki z vsako državo članico, in glede na to, da se notranja organizacija GD za notranje zadeve lahko spremeni, da bi se zagotovilo upravljanje novih skladov (in zaključek programov, ki jih trenutno upravljajo), ni mogoče ločiti med upravnimi odhodki Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost.

Zato so zneski spodaj, ki se nanašajo na razdelek 5, enaki skupnemu znesku upravnih odhodkov, ki so po oceni potrebni za zagotovitev upravljanja obeh skladov s strani GD za notranje zadeve, skupne odobritve pa niso navedene.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

GD za NOTRANJE ZADEVE ||

Ÿ Človeški viri || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || || 145,887

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,156 || 0,159 || 0,162 || 0,165 || 0,168 || 0,172 || 0,175 || || 1,157

GD za NOTRANJE ZADEVE SKUPAJ || odobritve || 20,997 || 21,000 || 21,003 || 21,006 || 21,009 || 21,013 || 21,016 || || 147,044

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 20,997 || 21,000 || 21,003 || 21,006 || 21,009 || 21,013 || 21,016 || || 147,044

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja ||

plačila || || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ  Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:        Politika na področju notranjih zadev se izvaja predvsem z deljenim upravljanjem. Prednostna področja porabe so določena na ravni EU, dejansko vsakodnevno upravljanje pa je v pristojnosti odgovornih organov na nacionalni ravni. O skupnih kazalnikih realizacij in ciljev skupaj odločajo Komisija in odgovorni organi v okviru svojih nacionalnih programov, ki jih odobri Komisija. Zato je težko navesti cilje glede realizacij, ker bodo programi predmet priprave, pogajanj in odobritve v letih 2013 in 2014.      Kar zadeva centralizirano upravljanje GD za notranje zadeve ne more zagotoviti izčrpnega seznama vseh realizacij, ki bodo opravljene s finančnimi ukrepi v okviru skladov, njihovih povprečnih stroškov in njihovega števila, kot jih zahteva ta oddelek. V tem trenutku ni takšnih statističnih pripomočkov, ki bi omogočali izračun smiselnega povprečja stroškov na podlagi tekočih programov, in taka natančna opredelitev bi bila v nasprotju z načelom, da naj bi prihodnji program zagotavljal dovolj prožnosti za prilagajanje prednostnim ciljem politike v obdobju 2014–2020. To še zlasti velja za nujno pomoč in ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[33] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1[34] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2 … || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ Predlog zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ker ima izvajanje Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost skupne elemente, kot je dialog o politiki z vsako državo članico, in glede na to, da se notranja organizacija GD za notranje zadeve lahko spremeni, da bi se zagotovilo upravljanje novih skladov (in zaključek programov, ki jih trenutno upravljajo), ni mogoče ločiti med upravnimi odhodki Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost.

Zato so zneski spodaj, ki se nanašajo na razdelek 5, enaki skupnemu znesku upravnih odhodkov, ki so po oceni potrebni za zagotovitev upravljanja obeh skladov s strani GD za notranje zadeve, skupne odobritve pa niso navedene.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) HOME

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira[35] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri GD za notranje zadeve || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 145,887

Drugi upravni odhodki || 0,156 || 0,159 || 0,162 || 0,165 || 0,168 || 0,172 || 0,175 || 1,157

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 20,997 || 21,000 || 21,003 || 21,006 || 21,009 || 21,013 || 21,016 || 147,044

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[36] večletnega finančnega okvira[37] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri GD za notranje zadeve || 0,640 || 0,640 || 0,640 || 0,640 || 0,640 || 0,640 || 0,640 || 4,480

Drugi odhodki upravne narave || 1,860 || 1,860 || 1,860 || 1,860 || 1,860 || 1,860 || 1,860 || 13,020

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 17,500

SKUPAJ || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Številke, uporabljene za leto n, so številke za leto 2011.

Ker ima izvajanje Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost skupne elemente, kot je dialog o politiki z vsako državo članico, in glede na to, da se notranja organizacija GD za notranje zadeve lahko spremeni, da bi se zagotovilo upravljanje novih skladov (in zaključek programov, ki jih trenutno upravljajo), ni mogoče ločiti med upravnimi odhodki Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost.

Zato so zneski spodaj, ki se nanašajo na razdelek 5, enaki skupnemu znesku upravnih odhodkov, ki so po oceni potrebni za zagotovitev upravljanja obeh skladov s strani GD za notranje zadeve, skupne odobritve pa niso navedene.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leto N+4 || Leto N+5 || Leto N+6

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasno osebje) HOME ||

|| 18 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 136 || 136 || 136 || 136 || 136 || 136 || 136

|| XX 01 01 02 (delegacije) || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15

|| 18 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[38] ||

|| 18 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16

|| XX 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10

|| 18 01 04 bb[39] || – na sedežu[40] || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| 18 01 04[41] cc || – na sedežu[42] || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, UA, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| drugo 13 01 04 02 || || || || || || ||

|| SKUPAJ || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja || se ne uporablja

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in vračunani zneski se prilagodijo, če naloge izvajajo zunanje izvajalske agencije.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci na sedežu || Naloge, ki jih je treba opraviti, zajemajo vse naloge, potrebne za upravljanje finančnega programa, in sicer: – zagotavljanje prispevka med proračunskim postopkom;           – izvajanje dialoga o politiki z državami članicami;         – priprava letnega delovnega programa/sklepov o financiranju, določanje letnih prednostnih nalog, odobritev nacionalnih programov; – upravljanje nacionalnih programov, razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov ter izbirnih postopkov;        – komuniciranje z zainteresiranimi stranmi (potencialnimi/dejanskimi upravičenci, državami članicami itd.);      – smernice za pripravo osnutkov za države članice;      – operativno in finančno vodenje projektov;  – izvajanje kontrol, kot je opisano zgoraj (predhodno preverjanje, razpisna komisija, naknadne revizije, notranje revizije, potrditev obračunov);          – računovodstvo;                – razvoj in upravljanje informacijskih orodij za upravljanje donacij in nacionalnih programov;           – spremljanje doseganja ciljev in poročanje o njem, vključno z letnim poročilom o dejavnostih in poročili odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

Zunanje osebje || Naloge so podobne nalogam uradnikov in začasnih uslužbencev, ne zajemajo pa tistih, ki jih zunanje osebje ne more izvajati.

Osebje na delegacijah || Za dopolnitev To je lahko osebje Evropske komisije in/ali Evropske službe za zunanje delovanje.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je skladna z naslednjim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[43].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– þ Predlog določa, da se poleg evropskih sredstev zagotovi sofinanciranje. Natančnega zneska ni mogoče količinsko opredeliti. Uredba določa najvišje možne stopnje sofinanciranja, ki se razlikujejo glede na vrsto ukrepa:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno ||

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[44]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[2]               COM(2010) 673 konč.

[3]               COM(2011) 500 konč.

[4]               COM(2011) 318 konč. z dne 16. junija 2011: Sporočilo o vmesnem vrednotenju okvirnega programa „Varnost in varstvo svoboščin (2007–2013)“.

[5]               Dokumentacija o posvetovanju in poročilo o rezultatih posvetovanja sta na voljo na spletni strani generalnega direktorata za notranje zadeve: http://ec.europa.eu/home-affairs/news/consulting_public/consulting_0020_en.htm.

[6]               „Pregled proračuna EU“ (COM(2010) 700, 19.10.2010.

[7]               Predlog Komisije – Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (COM (2010) 815 konč.,z dne 22.12.2010).[ Ta predlog pomeni, da Komisija formalno umika svoja prejšnja zakonodajna predloga COM (2010) 71 konč. in COM (2010) 260 konč.

[8]               UL C…

[9]               UL C…

[10]             UL C…

[11]             Dokument Sveta 7120/10.

[12]             COM(2010) 673 konč.

[13]             UL L ….

[14]             UL L ….

[15]             UL L 58, 24.2.2007, str. 7.

[16]             UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[17]             UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

[18]             UL L 160, 18.6.2011, str. 1.

[19]             UL L …

[20]             UL L 321, 8.12.2009, str. 44.

[21]             UL L 64, 22.6.2002, str. 3.

[22]             UL L 330, 9.12.2008, str. 21.

[23]             UL L ….

[24]             COM(2011)403 konč.

[25]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[26]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[27]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[28]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[29]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[30]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[31]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[32]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[33]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[34]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji…“

[35]             Skupna sredstva, ki temeljijo končni dodelitvi za človeške vire za leto 2011, vključno z uradniki in zunanjimi sodelavci.

[36]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[37]             Zunanji sodelavci, ki se financirajo iz nekdanjih vrstic BA, na podlagi končne dodelitve za človeške vire za leto 2011, vključno z zunanjimi sodelavci na sedežu in v delegacijah.

[38]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[39]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[40]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[41]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[42]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[43]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[44]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.