OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Politike na področju notranjih zadev so v zadnjih letih postajale vedno pomembnejše. Te politike so osrednja tema evropskega projekta za vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerega bodo lahko državljani EU in državljani tretjih držav vstopali, se v njem gibali, živeli in delali, prinašali vanj nove ideje, kapital, znanje in inovativnost ali zapolnjevali vrzeli na nacionalnih trgih dela, ne da bi jih moralo ob tem skrbeti, ali bodo njihove pravice v celoti upoštevane in ali jim bo zagotovljena varnost. Vse večjo pomembnost politik na področju notranjih zadev je potrdil stockholmski program. Poleg tega je to eno od področij, na katerih je Lizbonska pogodba prinesla pomembne spremembe.

Komisija je 29. junija 2011 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[1]: Proračun za izvajanje strategije Evropa 2020. Na področju politik notranjih zadev, ki zajema varnost, migracije in upravljanje zunanjih meja, je Komisija predlagala poenostavitev strukture instrumentov za upravljanje izdatkov, in sicer z zmanjšanjem števila programov na strukturo, sestavljeno iz dveh skladov: Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost.

Poenostavitev je bila opredeljena kot ključni cilj v sporočilu Pregled proračuna EU[2], Programu za pametno pravno ureditev[3] in prej omenjenemu sporočilu o naslednjem večletnem finančnem okviru. Izkušnje kažejo, da se v sedanjem programskem obdobju pravila v zvezi s programi porabe zaradi njihove raznolikosti in razdrobljenost pogosto dojema kot nepotrebna ter težko izvedljiva in obvladljiva. To za upravičence, prav tako pa tudi za Komisijo in države članice, pomeni hudo upravno obremenitev, ki lahko potencialne kandidate povsem nehote odvrne od sodelovanja, poveča stopnjo napake in povzroča zamude pri izvajanju. To pomeni, da od programov Unije nimamo prave koristi.

Ta uredba je del svežnja štirih uredb, ki skupaj vzpostavljajo okvir za financiranje notranjih zadev Unije na podlagi omenjenih dveh skladov. Ta uredba določa predpise o načrtovanju, upravljanju in nadzoru, finančnem poslovodenju, potrditvi obračuna, zaključku programov ter poročilih in ocenjevanju. Določa torej izvedbene mehanizme, medtem ko so namen in področje uporabe obeh skladov, sredstva in načini izvajanja opredeljeni v ustreznih uredbah. Ta horizontalni instrument bo zagotovil skupen pristop k izvajanju obeh skladov in enotno obravnavanje upravičencev v povezavi z vso podporo Unije na področju notranjih zadev.

Celotna struktura štirih uredb je bila potrebna zaradi obveznosti iz Pogodbe. Zaradi različnih pravil glasovanja v Svetu, ki izhajajo iz načela neobveznega sodelovanja v skladu s protokoloma 19 (o schengenskem pravnem redu) in 21 (o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice), kljub usklajenosti ciljev politik, ki jih je treba obravnavati, ni pravno mogoče pripraviti enega samega celovitega zakonodajnega predloga za sklad za notranjo varnost. Poleg tega je bilo ocenjeno kot pomembno, da imata sklada (Sklad za notranjo varnost in Sklad za azil in migracije) glede na splošni cilj poenostavitve in uveljavljanja načela enakih možnosti čim bolj enake izvedbene mehanizme. Končno se z uvedbo horizontalne uredbe, v kateri so opredeljene skupne določbe, bistveno zmanjša tudi celotno število določb, ki bi se sicer ponavljale v posameznih aktih.

Ta uredba določa le finančne in tehnične obveznosti, pri čemer se odločitve glede opredelitve ciljev politik, upravičenih ukrepov, razporejanja virov in obsega posredovanja za posamezna področja politik urejajo pri ustreznih pravnih podlagah (tj. v štirih posebnih uredbah).

Cilj njenih mehanizmov je pokriti glavni vir financiranja Unije na področju notranjih zadev. Kot taka bo torej nadomestila množico določb z različnimi stopnjami podrobnosti in zapletenosti, ki trenutno sestavljajo pravne podlage obstoječih instrumentov za upravljanje izdatkov na področju notranjih zadev: štiri instrumente splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za begunce, Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Evropski sklad za vračanje in oba posebna programa splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“, ISEC (Preprečevanje kriminala in boj proti njemu) ter CIPS (Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo).

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

V skladu z večjim poudarkom, ki ga dajejo ocenjevanju kot orodju za oblikovanje politik, je ta predlog sestavljen na podlagi rezultatov ocenjevanja, posvetovanja interesnih skupin in ocene učinka.

Delo glede priprave prihodnjih finančnih instrumentov za notranje zadeve se je začelo leta 2010 in se nadaljevalo v leto 2011. Kot del te priprave se je decembra 2010 v sodelovanju z zunanjim izvajalcem začela izvajati študija ocenjevanja/ocene učinka. Študija je bila končana julija 2011 in je združila razpoložljive rezultate ocenjevanja za obstoječe finančne instrumente ter osvetlila probleme, cilje in politične možnosti, vključno z njihovim mogočim vplivom, obravnavane v oceni učinka. Na podlagi te študije je Komisija sestavila poročilo o oceni učinka, na podlagi katerega je 9. septembra 2011 Odbor za ocenjevanje učinka podal svoje mnenje.

Ocena učinka je opredelila probleme v povezavi z obsegom in prednostmi sedanjih programov porabe na področju notranjih zadev na eni strani in probleme v zvezi z dobavo sredstev na drugi. V povezavi s slednjim so bile pri oceni učinka preučene možnosti glede deljenega upravljanja, centraliziranega upravljanja in pravočasnega odziva na izredne razmere.

· V povezavi z deljenim upravljanjem je bilo pri oceni učinka ugotovljeno, da je prednostna možnost večletni program, zasnovan na dialogu o politiki. V nasprotju z dosedanjo ureditvijo, kjer so letni programi združeni v večletni okvir, bi ta rešitev bistveno zmanjšala upravno delovno obremenitev. Toda čeprav bi z uvedbo zgolj večletnega programa zagotovili večjo prilagodljivost, ne bi rešili ničesar v zvezi z nenehno potrebo po odzivanju na spremembe v državah članicah in tretjih državah, značilne za področje notranjih zadev. Ustrezna rešitev bi bila kombinacija večletnega programa z rednim dialogom o politiki, saj bi poleg obravnavanja te potrebe omogočila tudi uporabo pristopa, ki bi bil bolj usmerjen k rezultatom.

· Glede zagotavljanja sredstev po sistemu centraliziranega upravljanja je bilo nespremenjeno stanje ocenjeno kot nesprejemljivo, saj ne omogoča zadostne ali sploh nikakršne možnosti za poenostavitev ali zmanjšanje upravne delovne obremenitve. Uvedba pristopa, pri katerem bi se uporabljala izključno naročila, je bila prav tako zavrnjena, saj bi popolnoma onemogočila možnost pospeševanja politično osnovanih dejanj, spodbujanja mednarodnega sodelovanja in podpore civilne družbe s subvencijami. Bolje bi se bilo odločiti za uporabo bolj razvejanega centraliziranega upravljanja, ki bi bilo bolj usmerjeno v cilje kot v sredstva, saj bi kot tako lahko izboljšalo odnose s ključnimi zainteresiranimi stranmi in privedlo do zmanjšanja upravne delovne obremenitve.

· V povezavi z mehanizmom za odzivanje ob izrednih dogodkih je bilo z oceno učinka ugotovljeno, da sedanji mehanizem očitno ne izpolnjuje potrebe po hitrejšem in učinkovitejšem odzivanju v kriznih razmerah na področjih migracije in varnosti. Prednostna možnost je izboljšanje mehanizma, ki bi bolj pokrival obravnavanje kriznih razmer tako na področju migracije kot tudi na področju varnosti.

Pri oceni učinka so upoštevani rezultati spletnega javnega posvetovanja o prihodnosti financiranja na področju notranjih zadev. Posvetovanje je potekalo od 5. januarja do 20. marca 2011 in je bilo namenjeno vsem zainteresiranim stranem. Prispelo je 115 odgovorov od posameznikov in organizacij, med katerimi je bilo tudi osem dokumentov o stališčih. Pri posvetovanju so sodelovali udeleženci iz vseh držav članic in tudi iz nekaterih tretjih držav.

Aprila 2011 je konferenca „The future of EU funding for Home Affairs: A fresh look“ k sodelovanju privabila ključne zainteresirane strani (države članice, mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe itd.), ki so tako dobile priložnost za razpravo o prihodnosti financiranja, ki ga Unija izvaja na področju notranjih zadev. The conference was also an occasion to validate the outcome of the stock taking and the public consultation.

O prihodnosti evropskega financiranja na področju notranjih zadev se je z institucionalnimi zainteresiranimi skupinami razpravljalo že večkrat, med drugim tudi 21. januarja 2011 na neuradnem kosilu med zborovanjem Sveta PNZ, 26. januarja 2011 na neuradnem zajtrku s političnimi koordinatorji Evropskega parlamenta, 10. marca 2011 na zaslišanju komisarke Malmström pred parlamentarnim odborom SURE in 17. marca 2011 med izmenjavo mnenj generalnega direktorja Generalnega direktorata za notranje zadeve in parlamentarnega odbora LIBE. Pridobljeni so bili tudi posebni strokovni nasveti, in sicer v posvetih z izvedenci iz držav članic pod okriljem odbora za splošni program solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov.

Ta posvetovanja, konference in strokovne razprave so potrdili, da se ključne zainteresirane skupine strinjajo, da je treba poenostaviti izvedbene mehanizme in zagotoviti večjo prilagodljivost, zlasti pri odzivanju na izredne razmere. Zainteresirane skupine so podprle zamisel o zmanjšanju števila finančnih instrumentov na strukturo, sestavljeno iz dveh skladov, če bo to dejansko privedlo do poenostavitve. Strinjali so se tudi o nujnosti prilagodljivega mehanizma za odzivanje na izredne dogodke, ki bi Uniji omogočal, da bi se hitro in učinkovito odzivala na krizne razmere na področju migracije in varnosti. Deljeno upravljanje z uvedbo večletnega programa z začrtanimi skupnimi cilji na ravni Unije je bilo na splošno sprejeto kot ustrezna metoda upravljanja izdatkov na področju notranjih zadev, vendar so nevladne organizacije menile, da bi bilo treba ohraniti tudi neposredno upravljanje. Prav tako so zainteresirane strani podprle okrepitev vloge agencij za notranje zadeve, s čimer bi spodbudili sodelovanje in povečali sinergije.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravica do ukrepanja izhaja iz člena 3(2) Pogodbe o Evropski uniji, v katerem je navedeno, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb“.

Ob hkratnem sledenju več ciljem, ki so med seboj neločljivo povezani in od katerih ni v povezavi z drugimi noben sekundaren ali posreden, je ta uredba utemeljena na številnih materialnopravnih podlagah iz naslova V Pogodbe na področju svobode, varnosti in pravice, in sicer na členih 78(2), 79(2) in (4), 82(1), 84 in členu 87(2). Tvorijo pravne podlage za ukrepanje Unije na področjih azila, priseljevanja, upravljanja migracijskih tokov, pravične obravnave državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, boja proti nezakonitemu priseljevanju, odstranitve in vračanja oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, trgovine z ljudmi, pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, preprečevanja kriminala, boja proti kriminalu, vključno s terorizmom, korupcijo, organiziranim kriminalom in policijskim sodelovanjem.

Glede položaja Združenega kraljestva, Irske [in Danske] predstavljajo ustrezno pravno podlago glede področij, ki jih zajemajo, in tako omogočajo glasovanje o tem besedilu v Svetu. Ker za vsako velja redni zakonodajni postopek, kombinacija izbranih pravnih podlag v celoti spoštuje posebne pravice Evropskega parlamenta.

Opozarjamo tudi na člen 80 PDEU, ki poudarja, da za nekatere izmed teh politik Unije in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

Glede na zgoraj navedeni postopek odločanja določbe te uredbe določajo horizontalne skupne določbe za izvajanje Sklada za migracije in azil ter ene komponente Sklada za notranjo varnost, in sicer instrument finančne pomoči na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja.

Za politike na področju notranjih zadev, ki jih zajema Sklad za notranjo varnost, za katere pravna podlaga ni skladna z zgoraj navedenim, se ta uredba uporablja na podlagi posebne klavzule v eni od posebnih uredb, in sicer o instrumentu finančne pomoči na področju upravljanja znanjih meja in vizumov, ki temelji na členu 77(2) PDEU, saj te politike pomenijo razvoj schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta.

Posledično se bodo po skupnem sprejetju te uredbe in štirih drugih posebnih uredb začele določbe te uredbe enako uporabljati za vse vrste evropskega financiranja na področju notranjih zadev.

Na splošno je področje notranjih zadev eno od področij, na katerih je dodana vrednost uporabe proračuna Unije očitna.

Ukrepanje Unije je upravičeno zaradi ciljev iz člena 67 Pogodbe o delovanju Unije (PDEU), ki določajo sredstva za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. Izvajanje finančne pomoči v sodelovanju z državami članicami prek deljenega upravljanja je pomemben vidik financiranja Unije na področju notranjih zadev. Metoda deljenega upravljanja je bila ocenjena kot primerna za vsa področja politik v okviru notranjih zadev, zato se bo po novem uporabljala tudi na področju notranje varnosti. Centralizirano upravljanje se bo še naprej uporabljalo pri dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi politik.

Pri deljenem upravljanju bo prehod z letnih programov na večletne programe, ki bo sledil dialogu o politiki znotraj strateškega okvira, določenega na ravni Unije, zagotovil, da bodo dejavnosti, financirane iz proračuna Unije, izpolnile potrebe posameznih držav članic, hkrati pa obravnavale prednostne naloge Unije. Ta predlog opredeljuje splošna pravila glede načrtovanja, poročanja, finančnega upravljanja, nadzora in ocenjevanja, ki so nujna za pravilno izvajanje pomoči Unije na področju notranjih zadev, vendar – kadar je le mogoče – državam članicam pušča proste roke pri odločanju, kako bodo ta pravila uveljavila na nacionalni ravni. Na primer, upravičenost izdatkov bo določena na podlagi nacionalnih pravil, skladnih z omejenim številom splošnih preprostih načel, ki so opredeljena v tej uredbi.

Tako bodo ukrepi izvedeni na ustrezni ravni, pri čemer Unija ne bo posegala na področja, kjer to ni potrebno. Kot je poudarjeno v Pregledu proračuna, „bi bilo treba proračun EU uporabljati za financiranje javnih dobrin EU, ukrepov, ki jih države članice in regije ne morejo financirati same, ali kadar se na ta način lahko dosežejo boljši rezultati[4]“.

Podrobne utemeljitve ukrepanja Unije v zvezi z različnimi področji politik, ki jih zajema ta uredba, so vključene v obrazložitveni memorandum k posebnim uredbam.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru vključuje predlog 3 869 milijonov EUR za Sklad za migracije in azil ter 4 648 milijonov EUR za Sklad za notranjo varnost (trenutna zneska).

5. GLAVNI ELEMENTI

Kot nov splošni okvir za izvajanje financiranja Unije na področju politik notranjih zadev ta uredba določa splošna pravila o financiranju izdatkov, vključno s pravili o partnerstvu, načrtovanju, poročanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju ter sistemih za nadzor, ki jih morajo uvesti države članice, in o potrditvi obračuna:

– pravila o partnerstvu, načrtovanju, poročanju, spremljanju in ocenjevanju so bila oblikovana na podlagi izkušenj s sedanjimi štirimi skladi splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov;

– pravila o sistemih upravljanja in nadzora, finančnem upravljanju, potrditvi obračuna za programe temeljijo na delu II predloga uredbe Komisije o skupnih določbah za sklade, zajete v splošnem strateškem okviru (v nadaljnjem besedilu: uredba SSO)[5] ter na predlogu uredbe Komisije o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike[6], hkrati pa, kjer je to koristno, zagotavljajo nadaljnjo uporabo pravil, ki se že uporabljajo za sedanje štiri sklade.

Uredba si prizadeva določiti pogoje za:

(1) financiranje, ki bo bolj temeljilo na politikah in bo bolj usmerjeno k rezultatom, kar naj bi med drugim dosegli tudi z okrepljenim strateškim načrtovanjem;

(2) temeljito poenostavitev izvedbenih mehanizmov v primerjavi s trenutnim položajem;

(3) večjo prilagodljivost v finančnem poslovodenju in izvajanju, in sicer v smislu potrebe po tem, da bi bilo mogoče obravnavati nove in nepredvidljive okoliščine, značilne za področje notranjih zadev;

(4) izboljšan okvir skupnega spremljanja in ocenjevanja, ki bi zagotovil odgovornost, preglednost in stvaren premislek o prihodnji podpori na področju notranjih zadev.

5.1. Program, zasnovan na politikah in usmerjen k rezultatom

Za deljeno upravljanje

· Ob začetku naslednjega večletnega finančnega programa bo z vsako državo članico opravljen obsežen dialog o notranji politiki oziroma o njihovi uporabi skladov, tj. o tem, kako bo posamezna država članica s sredstvi proračuna Unije prispevala k doseganju ciljev na območju svobode, varnosti in pravice. Ti dialogi bodo sledili sporočilu Komisije o splošnih pričakovanjih in okviru dialoga. V tem sporočilu bodo predstavljeni tudi nameni Komisije v zvezi z ukrepi Unije ter okvir za njihovo izvajanje (npr. različne metode upravljanja, ki se bodo uporabile).

· Ob upoštevanju rezultatov dialoga o politiki bo v programih, o katerih sta se dogovorili Komisija in država članica, opisano začetno stanje ter zastavljeni cilji, ki jih morajo države članice doseči na področju politik, in cilji, povezani s finančno podporo Unije. The national programme will identify targets and examples of actions per objective. Poleg tega bo v sedemletnem finančnem načrtu določeno, kako naj se znotraj razpoložljivega obsega dodeljena sredstva odobrijo in porabijo. Ukrepi, ki naj bi se izvedli v tretjih državah in v povezavi z njimi, ne bi smeli biti neposredno usmerjeni v razvoj, z dialogom o politiki pa naj bi se dosegla popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v zvezi z zadevno državo ali regijo.

· Kljub temu, da bodo vsa prizadevanja usmerjena v zagotovitev sprejetja nacionalnih programov v letu 2014, ni mogoče izključiti, da nekateri programi ne bodo sprejeti do leta 2015. Da bi se izognili izgubi povezanih odobritev za prevzem obveznosti za leto 2014, bo Komisija spremenila svoj predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 [COM(2011) 398 z dne 29. 6. 2011], da se določbe iz člena 7 navedene uredbe razširijo na programe, ki se izvajajo pod deljenim upravljanjem v okviru Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost.

· Države članice bodo letno poročale o finančnem poslovodenju in rezultatih, doseženih pri izvajanju programa.

· V vsaki državi članici se bo leta 2017 izvedel vmesni pregled. Ob tej priložnosti bo mogoče dodeliti nova sredstva za obdobje 2018–2020.

Za neposredno in posredno upravljanje

· Cilje, ki naj bi se dosegli v okviru nacionalnih programov, bodo dopolnjevali „ukrepi Unije“ in mehanizem za hitro odzivanje v primeru kriznih razmer. Ukrepi Unije bodo podpirali izvajanje politik Unije s subvencijami in naročili. Vključeni bodo tudi ukrepi v tretjih državah in v povezavi z njimi, kot je navedeno v Sporočilu o večletnem finančnem okviru[7]. Taki ukrepi naj ne bodo neposredno usmerjeni k razvoju in naj, kolikor je potrebno, dopolnjujejo finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči EU, ki ostajajo glavni vir financiranja za pomoč tretjim državam pri vzpostavitvi njihovih relevantnih zmogljivosti. Pri izvajanju takšne podpore se bo sledilo popolni skladnosti z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja EU in zunanji politiki, povezani z zadevno državo ali regijo. Dopolnilnost se bo zagotavljala z okrepljenim sodelovanjem z Evropsko službo za zunanje delovanje in relevantnimi službami Komisije.

· Ukrepe Unije in ukrepe nujne pomoči lahko izvajajo tudi agencije Unije na področju notranjih zadev (Cepol, Europol, EASO, Frontex in Agencija IT), kadar je to v interesu Unije, kadar so ukrepi nenačrtovani in kadar je njihovo uspešno izvajanje odvisno od operativnega in tehničnega strokovnega znanja, ki ga ima zadevna agencija. Takšni ukrepi se bodo izvajali v okviru njihovih misij, v skladu z njihovimi pravnimi podlagami ter kot dopolnilo njihovim delovnim programom in ne glede na predvideno zmanjšanje števila zaposlenih.

· Na pobudo Komisije bo zagotovljena tehnična pomoč, ki bo namenjena podpori držav članic in upravičencev, da se spodbudi vzajemno učenje ter izboljšanju komunikacije (vključno institucionalnim komuniciranjem) in ocenjevanja. Ta sredstva bodo podprla tudi ustrezne nadzorne ukrepe v Uniji in v tretjih državah, povezane s subvencioniranimi dejavnostmi, ter omogočila vodenje IT-sistema, namenjenega zagotavljanju komunikacije med državami članicami in Komisijo pri deljenem upravljanju.

5.2. Poenostavitev izvedbenih instrumentov

Za deljeno upravljanje

· Vsaka država članica bo morala imeti po en nacionalni program za posamezni sklad, pri čemer bodo torej združena različna politična področja in bodo tako sredstva iz proračuna Unije razdeljena med migracijsko politiko, vključno z integracijo, azilom in vračanjem, ki jo pokriva Sklad za migracije in azil, ter celovito strategijo notranje varnosti, vključno s policijskim sodelovanjem, zaščito meja, bojem proti resnejšim oblikam čezmejnega kriminala, poneverjanjem dokumentov itd., ki jo pokriva Sklad za notranjo varnost.

· Novi okvir pomeni večjo poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena v primerjavi s sedanjimi štirimi skladi, ki delujejo na podlagi večletne strategije in letnih programov. Največje število programov bo 26 za Sklad za migracije in azil (razen Danske, če se za sodelovanje odločita Združeno kraljestvo in Irska) ter 27 za Sklad za notranjo varnost (vse države članice). V ISF bodo sodelovale tudi države, povezane s schengenskim območjem, in sicer na področju zunanjih meja, vizumov ter policijskega sodelovanja.

· Za nacionalne programe se ne pričakuje veliko revizij: programi se bodo osredotočali na cilje, in ne na izčrpno opisovanje ukrepov. Cilj je doseči, kolikor je to mogoče in razen v novih ali nepredvidenih okoliščinah, da bo na državo članico in na sklad zadostoval en sklep za potrditev večletnega programa in, če bi bilo treba, en sklep za revizijo programa pri vmesnem pregledu.

· Odbor za spremljanje bi moral tako kot pri skladih SSO poskrbeti za izvajanje načela partnerstva.

· Vsaka država članica bo pripravila po en sistem upravljanja in nadzora za posamezni sklad, lahko pa tudi en sam sistem za oba sklada. Da zagotovijo upoštevanje nacionalnih institucionalnih posebnosti, lahko države članice ustvarijo pooblaščene organe, ki jim lahko odgovorni organi dodelijo posamične naloge (s področja načrtovanja in izvajanja).

· Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, skladnih z omejenim številom splošnih preprostih načel. Ta pristop naj bi bistveno prispeval k poenostavitvi vodenja projektov na ravni upravičencev. Možnosti poenostavljenih stroškov, kot so pavšalne stopnje in pavšalni zneski, državam članicam omogočajo, da na ravni upravičencev, uvedejo k rezultatom usmerjeno upravljanje.

Za neposredno in posredno upravljanje

· Finančna pomoč bo na voljo v izrednih razmerah, kot so opredeljene v ustreznih določbah posebnih uredb. Ta mehanizem bo sprožila Komisija, tudi na pobudo držav članic, odbora (COSI) iz člena 71, ki ga predstavlja predsedstvo Unije, ali drugih zainteresiranih strani, kot so mednarodne organizacije (UNHCR, IOM itd.) in agencije Unije za notranje zadeve.

· Drobitvi se bomo skušali izogniti z vsemi mogočimi sredstvi, tako da bomo sredstva usmerili na omejeno število ciljev Unije in uporabili strokovno znanje ključnih zainteresiranih strani, kadar bo to ustrezno, na podlagi partnerskih in okvirnih sporazumov.

· Pri finančni podpori za razvoj novih IT-sistemov („paket o pametnih mejah“) bo sedanje letne finančne odločitve, ki omogočajo Komisiji razvoj osrednjih delov, nadomestil večletni okvir.

5.3. Prilagodljivost

Za deljeno upravljanje

· Učinek vmesnega pregleda bo odvisen od stanja v državah članicah. Države članice, za katere se zdi, da imajo dodatna tveganja ali ki prejemajo dodatna sredstva za izvajanje posebnih prednostnih nalog Unije, bodo pozvane, naj pregledajo vsote v svojih finančnih načrtih in svojim programom po potrebi dodajo nove elemente.

· Finančna prožnost je temeljni sestavni del veljavnega Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in predloga Komisije za uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Odraža se tudi v predlogu za spremembo finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil. Zato se bo izvajala zlasti prek različnih mehanizmov iz teh predlogov, pri čemer se bodo kot osrednje faze za njihovo izvajanje upoštevali večletni finančni načrt in njegove letne posodobitve, letne dodelitve proračunskih sredstev in letno izvrševanje proračuna.

· Posebne uredbe določajo vsote, ki bodo dodeljene za nacionalne programe, ukrepe Unije in ostale dejavnosti. Vendar splošni sveženj, zajet v tej uredbi in posebnih uredbah, predvideva, da lahko Komisija z delegiranimi akti spremeni določene zneske in tako zagotovi optimalno uporabo proračuna Unije.

Za neposredno in posredno upravljanje

· Letna proračunska sredstva za ukrepe Unije, nujno pomoč in odvisno od letne zgornje meje tehnično pomoč na pobudo Komisije veljajo za „okvir“ in kot taka iz enega proračunskega leta v drugo omogočajo najvišjo stopnjo prilagodljivosti pri odločanju, kam naj se glede na posebne potrebe dodelijo sredstva.

· Opredelitev ukrepov Unije je zelo široka in tako zagotavlja Komisiji vsa potrebna orodja za izvajanje nalog na področjih zakonodaje in usklajevanja politike.

– Ukrepi se osredotočajo na transnacionalne vidike (sodelovanje, primerjalno analizo, omrežja), ki zahtevajo usklajeno delovanje v vseh državah članicah ter aktivno podpirajo kolektivne in medsebojno okrepljene ukrepe držav članic in drugih udeležencev, ki utrjujejo sodelovanje EU ter omogočajo vzajemno učenje in inovativnost.

– Omogočajo tudi ukrepe, ki niso nadnacionalni, vendar so izredno pomembni za razvoj politik na teh območjih za Unijo kot celoto.

– Zajemajo lahko ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi.

– Posebne uredbe določajo izvajanje v povezavi z vsemi politikami in cilji, ki jih podpirajo skladi ter celó financiranje vidikov delovanja skladov, povezanih s politiko. V zvezi z delom Sklada za notranjo varnost, ki zadeva meje in vizume, to lahko vključuje izvajanje schengenski mehanizem ocenjevanja in spremljanja.

· V skladu s tem posebne uredbe predvidevajo podporo za razvoj civilne družbe in nadnacionalnih mrež (zlasti za Sklad za migracije in azil) ter testiranje in potrjevanje raziskav, npr. raziskovalnih projektov za premostitev vrzeli med Programom Obzorje 2020 in operativno uporabo (zlasti za Sklad za notranjo varnost).

5.4. Usklajen in učinkovit program poročanja, spremljanja in ocenjevanja

Za deljeno upravljanje

· Države članice bodo pri postopku potrditve obračuna enkrat letno poročale o izvajanju večletnega programa. Da bodo lahko podatki vključeni v proces vmesnega pregleda, bodo morale leta 2017 posredovati dodatne informacije o napredku pri doseganju ciljev. Podoben postopek bo izveden leta 2019, tako bo omogočal prilagoditve v zadnjem proračunskem letu (2020), če bo to potrebno.

· S podpiranjem razvoja kulture na področju notranjih zadev, temelječe na rezultatih, bosta imela sklada skupni okvir ocenjevanja in spremljanja s širokim naborom kazalnikov, povezanih s politiko, ki poudarjajo ciljno naravnani pristop k skladoma in ključno vlogo, ki bi jo lahko sklada imela v mešanici politik pri doseganju ciljev na področju svobode, varnosti in pravice. Ti kazalniki se navezujejo na učinek, ki bi ga lahko imela sklada: razvoj skupne kulture obmejne varnosti, policijskega sodelovanja in kriznega upravljanja; učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov v Unijo; pravičnemu in enakemu obravnavanju državljanov tretjih držav; solidarnost in sodelovanje med državami članicami pri reševanju vprašanj glede migracije in notranje varnosti ter skupni pristop Unije k migraciji in varnosti tretjih držav.

· Da bi zagotovile ustrezno uporabo načel ocenjevanja in ob upoštevanju praktičnih izkušenj z ocenjevanjem v državah članicah pri sedanjem evropskem subvencioniranju na področju notranjih zadev, si bodo Komisija in države članice z izvajanjem ukrepov s skupnimi močmi prizadevale izoblikovati skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje, med drugim tudi z opredelitvijo predlog ter kazalnikov rezultatov in skupne realizacije.

· Vsi ukrepi se bodo določili na začetku programskega obdobja, tako da bodo lahko države članice uvedle svoje sisteme poročanja in ocenjevanja na podlagi dogovorjenih načel in zahtev.

· Da se zmanjša upravna obremenitev in zagotovi sinergija med poročanjem in ocenjevanjem, bodo podatki, potrebni za poročila o oceni, temeljili na podatkih, ki jih bodo predložile države članice v letnih poročilih izvajanja nacionalnih programov, in jih dopolnjevali.

· Leta 2018 je treba pripraviti vmesno poročilo o oceni, ki bi moralo biti podlaga za razmislek o nadaljnjem programskem obdobju.

2011/0367 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 78(2), 79(2), 79(4), 82(1), 84 in 87(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Politika notranjih zadev Evropske unije mora ustvariti območje svobode, varnosti in pravice: območje brez notranjih meja, v katerega bodo ljudje vstopali, se v njem gibali, živeli in neomejeno delali, ne da bi jih moralo ob tem skrbeti, ali bodo njihove pravice v celoti upoštevane in ali jim bo zagotovljena varnost, ob upoštevanju skupnih izzivov, kot so razvoj celovite politike priseljevanja v Unijo, ki bi okrepila konkurenčnost in socialno kohezijo Unije, vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema ter preprečevanje nevarnosti resnega in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in terorizma ter boj proti njim.

(2) Sredstva Unije, namenjena financiranju razvoja tega področja, so oprijemljiv znak solidarnosti in delitve odgovornosti, ki sta nujno potrebni pri odzivanju na skupne izzive.

(3) Obstoj skupnega okvira zagotavlja potrebno celovitost, poenostavitev in usklajeno izvajanje tega financiranja na vseh zadevnih področjih politike.

(4) Skupni okvir določa načela pomoči in opredeljuje odgovornosti držav članic in Komisije pri zagotavljanju uporabe teh načel.

(5) Financiranje Unije bi bilo učinkovitejše in bolje usmerjeno, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programu, ki bi ga pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo.

(6) Ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi, ki jih podpirajo posebne uredbe, je treba sprejeti v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo prek zunanjih instrumentov pomoči Unije, geografskih in tematskih. Zlasti pri izvajanju takih ukrepov je treba slediti popolni skladnosti z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zunanji politiki, povezani z zadevno državo ali regijo. Ti ukrepi naj ne bodo neposredno usmerjeni k razvoju in naj, kolikor je potrebno, dopolnjujejo finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči Unije. Skladnost bo zagotovljena tudi s humanitarno politiko Unije, zlasti glede izvedbe ukrepov nujne pomoči.

(7) Zunanje delovanje mora biti dosledno in skladno, kakor je določeno v členu 18(4) PEU.

(8) Pred pripravo večletnih programov, namenjenih doseganju ciljev financiranja Unije, bodo države članice in Komisija z dialogom o politiki vzpostavile usklajeno strategijo za vsako posamezno državo članico.

(9) Sledil bo vmesni pregled strategije, s čimer se želi zagotoviti ustrezno financiranje v obdobju 2018–2020.

(10) Države članice morajo skleniti partnerstva z zadevnimi organi in telesi ter pripraviti, izvajati in spremljati svoje nacionalne programe skozi celotno večletno obdobje. Države članice morajo ustanoviti nadzorne odbore za spremljanje nacionalnih programov ter jim pomagati pri ocenjevanju izvajanja in napredka pri doseganju ciljev.

(11) Upravičenost izdatkov v okviru nacionalnih programov se določi z nacionalno zakonodajo ob upoštevanju skupnih načel. Določiti je treba začetni in končni datum upravičenosti izdatkov za zagotavljanje enotnih in nepristranskih pravil za nacionalne programe.

(12) Tehnična pomoč mora državam članicam omogočati, da podprejo izvedbo svojih nacionalnih programov in pomagajo upravičencem izvajati obveznosti ter upoštevati zakonodajo Unije.

(13) Za zagotovitev primernega okvira za hitro zagotavljanje nujne pomoči ta uredba omogoča pomoč za ukrepe, za katere so odhodki nastali še pred vlogo za takšno pomoč, v skladu z določbo v finančni uredbi[10], ki omogoča takšno prožnost v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih.

(14) Finančne interese Unije je treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(15) Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen je treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati ti sistemi.

(16) Da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje nacionalnih programov, je treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ter kršitev zakonodaje Unije.

(17) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice najbolj odgovorne za to, da bi prek sistemov upravljanja in nadzora nadzorovale nacionalne programe.

(18) Samo pristojni organi, ki jih akreditirajo države članice, dajejo primerno zagotovilo, da so bili pred dodelitvijo pomoči upravičencem iz proračuna Unije opravljeni ustrezni pregledi. Zato bi bilo treba jasno določiti, da se iz proračuna Unije lahko krijejo samo izdatki, ki so jih izvedli akreditirani pristojni organi.

(19) Določiti je treba pooblastila in pristojnosti Komisije za preverjanje učinkovitosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora ter za napotitev držav članic k ukrepanju.

(20) Proračunske obveznosti Unije je treba izvrševati na letni ravni. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov je treba določiti skupna pravila glede plačila letne razlike in končne razlike.

(21) Plačilo vnaprejšnjega financiranja na začetku programov državam članicam zagotavlja sredstva, s katerimi upravičencem lahko pomagajo pri izvajanju progama, ko je ta odobren. Zato je treba sprejeti določbe v zvezi z zneski začetnega vnaprejšnjega financiranja. Začetno vnaprejšnje financiranje mora biti ob zaključku programa v celoti obračunano.

(22) Revizija finančne uredbe vsake tri leta[11] uvaja spremembe pri načelih deljenega upravljanja, ki jih je treba upoštevati.

(23) Zaradi povečanja odgovornosti za odhodke, ki so bili katerega koli leta sofinancirani iz proračuna Unije, je treba za letno potrditev obračuna ustvariti ustrezen okvir. Znotraj tega okvira mora pristojni organ na podlagi nacionalnega programa predložiti Komisiji izjavo o upravljanju skupaj z letnim računovodskim izkazom, zbirnim poročilom ter neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.

(24) Da se podpre zanesljivost letne potrditve obračuna po vsej Uniji, se sprejmejo skupne določbe o naravi in ravni pregledov, ki naj jih izvedejo države članice.

(25) Zaradi zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije bo morala Komisija morda izvesti finančne popravke. Za zagotovitev pravne varnosti za države članice je pomembno opredeliti razmere, v katerih kršitev veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje lahko privede do finančnih popravkov Komisije. Za zagotovitev, da so finančni popravki, ki jih Komisija lahko naloži državam članicam, povezani z zaščito finančnih interesov Unije, morajo ti biti omejeni na primere, kjer kršitev zakonodaje unije ali nacionalne zakonodaje neposredno ali posredno zadeva upravičenost, regularnost, upravljanje ali nadzor ukrepov in z njimi povezanih izdatkov. Za zagotovitev sorazmernosti pa je pomembno, da Komisija pri določitvi finančnega popravka upošteva naravo in težo kršitve. Smiselno je torej določiti merila za izvajanje finančnih popravkov s strani Komisije in izbrati postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev za finančne popravke.

(26) Da se vzpostavi finančno razmerje med pristojnimi organi in proračunom Unije, mora Komisija potrditi obračune teh organov vsako leto. Sklep o potrditvi obračunov bi moral zajemati popolnost, pravilnost in verodostojnost obračunov, ne pa skladnosti izdatkov z zakonodajo Unije.

(27) Komisija, ki je pristojna za pravilno uporabo zakonodaje Unije v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji, se mora odločiti, ali so izdatki, ki so jih ustvarile države članice, skladni z zakonodajo Unije. Države članice bi morale imeti pravico, da utemeljijo svoje odločitve za izplačila. Da bo državam članicam mogoče dati pravna in finančna zagotovila v zvezi z izdatki, nastalimi v preteklosti, je treba določiti najdaljše obdobje, v katerem se Komisija lahko odloči, kakšne so lahko finančne posledice, ki izhajajo iz neskladnosti.

(28) Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za sprostitev katerega koli dela proračunske obveznosti v nacionalnem programu, zlasti kadar je znesek lahko izvzet iz sprostitve, predvsem kadar zamude pri izvajanju izhajajo iz sodnih postopkov ali upravnih pritožb, ki povzročijo začasno ustavitev, ali zaradi višje sile.

(29) Za zagotovitev ustrezne uporabe splošnih pravil o prenehanju, morajo vzpostavljena pravila podrobno določati, kako se določijo roki za prenehanje in kako se izračunajo ustrezni zneski.

(30) Splošno javnost je treba seznaniti z dosežki financiranja Unije. Državljani imajo pravico vedeti, kako so bila porabljena finančna sredstva Unije. Za ustrezno obveščenost javnosti so najbolj odgovorni pristojni organi in upravičenci. Za zagotovitev večje učinkovitosti komuniciranja s širšo javnostjo in večje sinergije med dejavnostmi komuniciranja na pobudo Komisije, bodo proračunska sredstva, dodeljena za dejavnosti komuniciranja v okviru tega financiranja Unije prispevala tudi h kritju institucionalnega komuniciranja političnih prioritet Evropske unije, če so te povezane s splošnimi cilji tega financiranja Unije.

(31) Zaradi zagotavljanja obsežnega razširjanja informacij o financiranju Unije in obveščanja potencialnih upravičencev o možnostih financiranja je treba na podlagi te uredbe opredeliti natančna pravila o ukrepih informiranja in obveščanja ter določene tehnične značilnosti teh ukrepov, pri čemer mora vsaka država članica vzpostaviti spletišče ali spletni portal s potrebnimi informacijami.

(32) Učinkovitost podprtih ukrepov je prav tako odvisna od njihovega ocenjevanja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezano odgovornost držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti ocenjevanja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.

(33) Za spremembo določb iz te uredbe v zvezi s splošnimi načeli glede upravičenosti izdatkov, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(34) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[12].

(35) Preučitev postopka je treba uporabiti za izvedbene akte, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, svetovalni postopek pa je treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih z vzorčnimi obrazci za zagotavljanje informacij Komisiji, glede na njihovo popolnoma tehnično naravo.

(36) Ker cilja te uredbe, in sicer določitve splošnih določb, ne morejo zadostno doseči države članice in jih je mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v tem členu, ta uredba ne presega okvirov potrebnih za doseganje navedenega cilja. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola navedeni državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe in ta zato zanju ni zavezujoča niti je nista dolžni uporabljati. [ALI] [V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska podala uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]

(37) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in je ni dolžna uporabljati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

V tej uredbi so določena splošna pravila za izvajanje posebnih uredb glede:

(a) financiranja izdatkov;

(b) partnerstva, načrtovanja, poročanja, spremljanja in ocenjevanja;

(c) sistemov upravljanja in nadzora, ki jih morajo uvesti države članice;

(d) potrditve obračuna.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „posebne uredbe“ pomeni

– Uredba št. …/2012/EU [o Skladu za migracije in azil za obdobje 2014–2020];

– Uredba …/2012/EU [o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranje zadeve ter

– katera koli druga uredba, ki zahteva uporabo te uredbe.

(b) „načrtovanje“ pomeni večstopenjski proces organiziranja, sprejemanja odločitev in financiranja, ki je namenjen večletnemu izvajanju skupnih ukrepov Unije in držav članic za doseganje ciljev posebnih uredb;

(c) „ukrep“ pomeni projekt ali skupino projektov, ki jih izbere pristojni organ zadevnega nacionalnega programa ali ki so izbrani pod njegovo pristojnostjo, pri čemer s tem prispeva k uresničevanju splošnih ali posebnih ciljev, začrtanih v posebnih uredbah;

(d) „ukrepanje Unije“ pomeni transnacionalni ukrep ali ukrep, ki je posebnega pomena za Unijo, kot je opredeljeno v posebnih uredbah;

(e) „projekt“ pomeni posebna, praktična sredstva, uporabljena za izvajanje dela ali celotnega ukrepa upravičenca do prispevka Unije;

(f) „nujna pomoč“ pomeni projekt ali skupino projektov, ki obravnavajo izredne razmere, kot je opredeljeno v posebnih uredbah;

(g) „upravičenec“ pomeni prejemnika prispevka Unije k projektu, ki je lahko javni ali zasebni organ, mednarodna organizacija ali Rdeči križ (ICRC), Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

POGLAVJE II

NAČELA POMOČI

Člen 3

Splošna načela

1. Posebne uredbe zagotavljajo podporo prek nacionalnih programov, ukrepov Unije in nujne pomoči, s katero se dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno posredovanje in s tem izpolnjujejo cilji, za katere si prizadeva Unija.

2. Komisija in države članice bodo poskrbele, da bo podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami in s strani držav članic, usklajena z ukrepi, politikami in prednostnimi nalogami Evropske unije ter bo dopolnjevala druge instrumente Evropske unije.

3. Podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami, se izvaja ob tesnem sodelovanju med Komisijo in državami članicami.

4. V skladu z njihovimi odgovornostmi Komisija in države članice, v zvezi z ukrepi in v povezavi s tretjimi državami pa tudi EEAS, zagotavljajo usklajenost med to uredbo in posebnimi uredbami ter z drugimi politikami in instrumenti Unije, vključno s tistimi, ki spadajo v okvir zunanjega delovanja Unije.

5. Komisija in države članice se bodo ravnale po načelu dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom [26] finančne uredbe.

6. Komisija in države članice bodo zagotovile učinkovitost podpore, opredeljene v posebnih uredbah, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.

7. Komisija in države članice bodo izvedle svoje naloge v zvezi s to uredbo in posebnimi uredbami s ciljem zmanjšanja upravnega bremena za upravičence.

Člen 4

Skladnost z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo

Ukrepi, ki se financirajo v skladu s posebnimi uredbami, so skladni z veljavno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo.

Člen 5

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi posebnih uredb, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Države članice preprečijo, ugotavljajo in odpravijo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno izplačane zneske skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi. O teh poročajo Komisiji in jo obveščajo o napredku ter upravnih in pravnih postopkih.

3. Kadar zneskov, ki so bili upravičencu neupravičeno izplačani, ni mogoče izterjati zaradi napake ali malomarnosti države članice, je država članica odgovorna za povračilo zadevnih zneskov v splošni proračun Unije.

4. Države članice zagotavljajo učinkovito preprečevanje goljufij, zlasti v zvezi s področji z višjo stopnjo tveganja, ki bo imelo odvračilni učinek, ob upoštevanju koristi in sorazmernosti ukrepov.

5. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54 v zvezi z obveznostmi držav članic, ki so podrobneje določene v odstavku 4.

6. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodb o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Evropske unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o donacijah, v sklepih o donacijah in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe in posebnih uredb, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

Člen 6

Načrtovanje

Cilji posebnih uredb se dosegajo v okviru večletnega programskega obdobja 2014–2020 in so predmet vmesnega pregleda v skladu s členom 15.

POGLAVJE III

FINANČNI OKVIR ZA UKREPANJE UNIJE TER ZA NUJNO IN TEHNIČNO POMOČ

Člen 7

Izvedbeni okvir

1. Komisija določi skupni znesek, ki bo na voljo za ukrepanje Unije, nujno pomoč in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

2. Komisija z izvedbenim aktom sprejme delovni program za ukrepe Unije in nujno pomoč. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom preverjanja iz člena 55(3).

3. Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija ločeno sprejme delovni program za nujno pomoč.

4. Ukrepi Unije, nujna pomoč in tehnična pomoč na pobudo Komisije se lahko izvedejo:

– neposredno, s strani Komisije ali prek izvajalskih agencij;

– posredno, s strani subjektov in oseb, razen držav članic, v skladu s členom 57 finančne uredbe.

Člen 8

Nujna pomoč

1. Komisija se lahko pri odzivu na izredne razmere iz posebnih uredb odloči za zagotovitev nujne pomoči.

2. V okviru razpoložljivih sredstev lahko nujna pomoč predstavlja 100 % upravičenih izdatkov.

3. Lahko je sestavljena iz pomoči v državah članicah in tretjih državah v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v posebnih uredbah.

4. Nujna pomoč se lahko nameni za izdatke, ki so nastali pred datumom predložitve vloge za donacijo ali zahtevka za pomoč, kadar je to potrebno za izvedbo ukrepa.

Člen 9

Ukrepi Unije in nujna pomoč v tretjih državah ali v povezavi z njimi

1. Komisija se lahko odloči, da financira ukrepe Unije in nujno pomoč v tretjih državah ali v povezavi z njimi v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v posebnih uredbah.

2. Kadar se takšni ukrepi izvajajo neposredno, vloge lahko predložijo naslednji subjekti:

(a) države članice,

(b) tretje države,

(c) skupni organi, ki jih ustanovijo tretje države in Unija ali države članice,

(d) mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, oddelki in misije Združenih narodov, mednarodne finančne institucije in razvojne banke ter institucije z mednarodnimi pristojnosti, če prispevajo k ciljem zadevnih posebnih uredb;

(e) Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca;

(f) nevladne organizacije, ustanovljene in registrirane v Uniji in v državah, vključenih v izvajanje, uporabo in razvoj schengenskega pravnega reda.

Člen 10

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1. Na pobudo ali v imenu Komisije posebne uredbe lahko podprejo ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, ocenjevanje, revizije in nadzorne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.

2. Navedeni ukrepi lahko vključujejo, niso pa omejeni na:

(a) pomoč pri pripravi in oceni projektov;

(b) pomoč za institucionalno okrepitev in povečanje upravne zmogljivosti za učinkovito upravljanje te uredbe in posebnih uredb;

(c) ukrepe, povezane z analizo, upravljanjem spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem te uredbe in posebnih uredb, ter ukrepe, povezane z izvajanjem sistemov nadzora ter tehnično in upravno pomočjo;

(d) ocene, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o delovanju posebnih uredb;

(e) ukrepe za razširjanje informacij, podporo mreženju, izvajanje komunikacijskih dejavnosti, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, tudi s tretjimi državami. Za vzpostavitev večje učinkovitosti komuniciranja s širšo javnostjo in večje sinergije med dejavnostmi komuniciranja na pobudo Komisije, proračunska sredstva, dodeljena za dejavnosti komuniciranja v skladu s to uredbo prispevajo tudi h kritju institucionalnega komuniciranja političnih prioritet Evropske unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe in posebnih uredb.

(f) vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in ocenjevanje;

(g) oblikovanje skupnega okvira za ocenjevanje in spremljanje ter sistema kazalnikov, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalniki;

(h) ukrepe za izboljšanje metod ocenjevanja in izmenjave informacij o praksah ocenjevanja;

(i) konference, seminarje, delavnice in druge splošne ukrepe za informiranje in usposabljanje v povezavi z izvajanjem te uredbe in posebnih uredb, namenjene imenovanim organom in upravičencem;

(j) ukrepe v zvezi z revizijo.

3. Ukrepi lahko zadevajo pretekle in prihodnje finančne okvire.

POGLAVJE IV

NACIONALNI PROGRAMI

Oddelek 1 Okvir za načrtovanje in izvajanje

Člen 11

Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov

1. Države članice in organi, ki jih imenujejo za ta namen („imenovani organi“), so odgovorni za izvajanje programov in uresničevanje njihovih nalog po tej uredbi in posebnih uredbah na ustrezni ravni, v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom držav članic ter ob upoštevanju te uredbe in posebnih uredb.

2. Ureditve za izvedbo in uporabo pomoči, zagotovljene s posebnimi uredbami, in zlasti finančnih in upravnih virov, potrebnih za poročanje, ocenjevanje, upravljanje in nadzor, upoštevajo načelo sorazmernosti ob upoštevanju stopnje dodeljene podpore.

Člen 12

Partnerstvo

1.           Vsaka država članica organizira, v skladu z nacionalnimi pravili in praksami, partnerstvo z organi in telesi, odgovornimi za razvoj in izvedbo nacionalnih programov.

Taki organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, in kadar je to primerno, mednarodne organizacije ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.

2.           Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.

3. Partnerji sodelujejo pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju nacionalnih programov.

4. Vsaka država članica mora ustanoviti odbor za spremljanje, namenjen podpori izvajanja nacionalnih programov.

5. Komisija lahko svetuje odboru za spremljanje.

Člen 13

Dialog o politiki

1. Pred začetkom pripravljanja programov bo Komisija v dialogu o politiki z vsako državo članico obravnavala nacionalne zahteve in prispevek, ki bi ga lahko omogočili iz proračuna Unije za izpolnjevanje teh zahtev, ob upoštevanju začetnega stanja v posamezni državi članici in ciljev posebnih uredb. Dialog o politiki se bo končal s podpisom potrjenega zapisnika ali izmenjavo pisem, v katerih bodo določene posebne potrebe in prednostne naloge posameznih držav članic ter s čimer bo začrtan okvir za pripravo nacionalnih programov.

Ukrepi, ki naj bi se izvedli v tretjih državah in v povezavi z njimi, niso neposredno usmerjeni v razvoj, z dialogom o politiki pa se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v povezavi z zadevno državo ali regijo.

2. Pri preučevanju zahtevka za plačilo iz člena 39 in poročila o izvajanju iz člena 49 bodo ustrezne države članice in Komisija preverile, kako napreduje izvajanje nacionalnega programa, in pri tem upoštevale sklepe dialoga o politiki.

Člen 14

Priprava in odobritev nacionalnih programov

1. Vsaka država članica predlaga na podlagi sklepov dialoga o politiki iz člena 13(1) nacionalni program v skladu s posebnimi uredbami.

2. Vsak predlagani nacionalni program obsega proračunska leta v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 vsebuje naslednje elemente:

(a) opis začetnega stanja v državi članici;

(b) analizo zahtev v državi članici in nacionalne cilje, ki so zasnovani tako, da izpolnjujejo te zahteve v obdobju, ki ga zajema program;

(c) ustrezno strategijo z opisom ciljev, ki naj bi se dosegli s pomočjo proračuna Unije, s cilji za njihovo doseganje, okvirnim časovnim razporedom in primeri ukrepov, predvidenih za dosego teh ciljev;

(d) mehanizme, ki zagotavljajo usklajevanje med instrumenti iz posebnih uredb ter drugimi instrumenti Unije in nacionalnimi instrumenti;

(e) informacije o okviru za spremljanje in ocenjevanje, ki ga je treba vzpostaviti, in kazalnike, namenjene merjenju napredka pri izvajanju zastavljenih ciljev v povezavi z začetnim stanjem v državi članici;

(f) ureditve za zagotavljanje učinkovitega in smotrnega izvajanja pomoči iz proračuna Unije, vključno z načrtovano uporabo tehnične pomoči in pristopom, izbranim za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;

(g) osnutek finančnega načrta, razčlenjenega po posameznih proračunskih letih obdobja;

(h) mehanizme in metode za oglaševanje nacionalnega programa;

(i) izvedbene določbe za nacionalni program z navedbo imenovanih organov.

3. Države članice predložijo predlagane nacionalne programe Komisiji najpozneje tri mesece po zaključku dialoga o politiki iz člena 13(1).

4. Nacionalni programi se sestavijo v skladu z modelom, ki ga sprejme Komisija. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2).

5. Pred potrditvijo predlaganega programa Komisija preveri:

(a) skladnost s cilji posebnih uredb in sklepi dialoga o politiki iz člena 13(1);

(b) ustreznost ciljev, kazalnikov, časovnega razporeda in primerov ukrepov, predvidenih v predlaganem nacionalnem programu glede na strategijo, ki je predlagana;

(c) ustreznost izvedbenih določb iz točke (i) odstavka 2 glede na predvidene ukrepe;

(d) skladnost predlaganega programa z zakonodajo Unije;

(e) dopolnjevanje s pomočjo iz drugih skladov Unije, vključno z Evropskim socialnim skladom;

(f) kadar je primerno v skladu s posebno uredbo, za cilje in ukrepe v tretjih državah ali v povezavi z njimi, skladnost z načeli in cilji zunanjega delovanja Unije in zunanje politike v zvezi z zadevno državo ali regijo.

6. Komisija sporoči svoje pripombe v treh mesecih od dneva predložitve predlaganega nacionalnega programa. Če Komisija meni, da predlagani nacionalni program ni v skladu s cilji posebnih uredb, ni ustrezen glede strategije ali ni skladen z zakonodajo Unije, pozove zadevno državo članico, naj zagotovi vse potrebne dodatne informacije in spremeni predlagani nacionalni program, kadar je to primerno. Država članica predloži Komisiji vse potrebne dodatne informacije in spremeni predlagani nacionalni program, kadar je to primerno.

7. Komisija z izvedbenim aktom odobri vsak nacionalni program najpozneje šest mesecev po uradni predložitvi s strani države članice, če so bile vse pripombe Komisije zadovoljivo upoštevane.

8. V primeru novih ali nepredvidljivih okoliščin se lahko na pobudo Komisije ali zadevne države članice odobren nacionalni program ponovno pregleda in spremeni za preostanek programskega obdobja, če je potrebno.

Člen 15

Vmesni pregled

1. Leta 2017 bodo Komisija in vsaka država članica ponovno pregledale položaj glede razvoja na področju politik Unije in v zadevni državi članici.

2. Po ponovnem pregledu lahko države članice svoje nacionalne programe spremenijo. Pregledani bodo nacionalni programi tistih držav članic, ki bodo prejele dodatna sredstva v skladu s posebnimi uredbami.

3. Pravila iz člena 14 o pripravi in odobritvi nacionalnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev revidiranih programov.

4. Komisija državi članici z izvedbenimi predpisi dodeli sredstva za nacionalne programe, ki so na voljo v okviru vmesnega pregleda v skladu s posebnimi uredbami. Po zaključku vmesnega pregleda Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o vmesnem pregledu, opravljenem v skladu z določbami te uredbe in posebnih uredb.

Člen 16

Struktura financiranja

1. Finančni prispevek iz nacionalnih programov ima obliko donacij.

2. Ukrepi, ki jih podpirajo nacionalni programi, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema proračun Unije.

3. Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov projekta.

4. Prispevek iz proračuna Unije je mogoče v skladu s posebnimi ukrepi ali strateškimi prednostnimi nalogami iz posebnih uredb povečati na 90 %.

5. Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na največ 90 % v ustrezno utemeljenih razmerah, in zlasti če projektov sicer ne bi bilo mogoče izvesti in tako ne doseči ciljev nacionalnega programa.

Člen 17 Splošna načela upravičenosti

1. Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali v posebnih uredbah.

2. V skladu s posebnimi uredbami morajo izdatki, da so upravičeni:

(a) biti zajeti v posebnih uredbah in njihovih ciljih;

(b) biti potrebni za izvajanje ukrepov, zajetih v zadevnem projektu;

(c) biti razumni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti.

3. Izdatki so upravičeni do podpore, opredeljene v posebnih uredbah, če

– jih je upravičenec ustvaril in plačal med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2022 ter

– če jih je dejansko plačal akreditiran pristojni organ med 1. januarjem 2014 in 30. junijem 2023.

4. Izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih upravičenec predloži pristojnemu organu, morajo biti podprti z računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti, razen za oblike podpore iz člena 18(1)(b), (c) in (d). Za tovrstne oblike pomoči so z odstopanjem od odstavka 3 zneski v zahtevku za plačilo stroški, ki jih pristojni organ povrne upravičencu.

5. Neto prihodek, nastal neposredno zaradi projekta med njegovim izvajanjem, ki ni bil upoštevan v času odobritve projekta, se odšteje od upravičenih izdatkov projekta v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

Člen 18

Upravičeni izdatki

1. Upravičeni izdatki se lahko povrnejo na naslednje načine:

(a) povračilo dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov skupaj z amortizacijo;

(b) standardni stroški na enoto;

(c) pavšalni zneski;

(d) pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več določenih kategorij stroškov.

2. Možnosti iz odstavka 1 se lahko kombinirajo, kadar vsaka zajema različne kategorije stroškov ali kadar so uporabljene za različne projekte v dejavnosti ali za zaporedne faze dejavnosti.

3. Ko se projekt izvaja izključno z naročili gradenj, blaga ali storitev, se uporabi samo odstavek 1(a).

4. Zneski iz odstavka 1(b), (c) in (d) se določijo vnaprej na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(a) poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

(i)      statističnih podatkih ali drugih objektivnih informacijah, ali

(ii)      preverjenih zgodovinskih podatkih posameznih upravičencev ali uporabi njihovih običajnih praks stroškovnega računovodstva,

(b) metod in ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti in upravičenca,

(c) metod in ustreznih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo pri programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto ukrepa/projekta in upravičenca.

5. Dokument, ki določa pogoje za podporo za vsak projekt/ukrep, določi metodo, ki se uporablja za določanje stroškov ukrepa in pogojev za plačilo nepovratnih sredstev.

6. Kadar izvedba projekta povzroči posredne stroške, se ti lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega izmed naslednjih načinov:

(a) pavšalni znesek, ki se uporablja za 20 % upravičenih neposrednih stroškov, kadar se stopnja izračuna na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna ali metode, ki se uporablja v programih za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto ukrepov/projektov ali upravičencev,

(b) pavšalni znesek do 15 % upravičenih stroškov za osebje, ali

(c) pavšalni znesek, ki se uporablja za upravičene neposredne stroške ter temelji na obstoječih metodah in ustreznih stopnjah, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobne vrste ukrepov/projektov in upravičencev.

7. Subvencije, za katere pomoč iz proračuna Unije ne presega 50 000 EUR, so pavšalni zneski ali standardni stroški na enoto.

8. Pavšalno financiranje, standardni stroški na enoto in pavšalni zneski iz odstavka 4 se lahko izračunavajo za posamezne projekte na podlagi predloga proračuna, ki ga pristojni organ predhodno odobri za subvencije, za katere pomoč iz proračuna Unije ne presega 100 000 EUR.

9. Stroški amortizacije se lahko štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izdatki so upravičeni v skladu s pravili o upravičenosti, določenimi v nacionalnem programu;

(b) znesek izdatkov je utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo, kot jo imajo računi, kadar se povrnejo v obliki iz točke(a) odstavka 1;

(c) stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore projekta;

(d) podpora iz proračuna Unije ni prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.

Člen 19

Neupravičeni izdatki

Naslednji izdatki niso upravičeni do prispevka iz proračuna Unije po posebnih uredbah:

(a) obresti na dolgove;

(b) nakup nezazidanih zemljišč;

(c) nakup zazidanih zemljišč, kadar je zemljišče potrebno za izvajanje projekta, za znesek, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevni projekt;

(d) davek na dodano vrednost. Vendar so zneski DDV upravičeni, kadar se jih ne povrne v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV in jih plača upravičenec, ki ni oseba, ki ni davčni zavezanec, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive 2006/112/ES, pod pogojem, da takšni zneski DDV niso nastali v povezavi z zagotavljanjem infrastrukture.

Člen 20

Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1. Posebne uredbe lahko na pobudo držav članic za vsak nacionalni program podprejo ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, ocenjevanje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, nadzor in revizijo ter ukrepe za okrepitev upravne usposobljenosti za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.

2. Ti ukrepi lahko vključujejo:

(a) izdatke, povezane s pripravo, izbiro, ocenjevanjem, upravljanjem in spremljanjem ukrepov ali projektov;

(b) izdatke, povezane z revizijami in pregledi ukrepov ali projektov na kraju samem;

(c) izdatke, povezane z ocenjevanjem ukrepov ali projektov;

(d) izdatke, povezane z informacijami, razširjanjem in preglednostjo v zvezi z ukrepi ali projekti;

(e) izdatke za pridobitev, namestitev in vzdrževanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje te uredbe in posebnih uredb;

(f) izdatke za seje nadzornih odborov in pododborov v zvezi z izvajanjem ukrepov; ti izdatki lahko vključujejo tudi stroške strokovnjakov in drugih udeležencev v teh odborih, vključno z udeleženci iz tretjih držav, kadar je njihova prisotnost bistvena za učinkovito izvajanje ukrepov ali projektov;

(g) izdatke za okrepitev upravne usposobljenosti za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.

3. Države članice lahko dodeljena sredstva uporabijo za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo podpore, zagotovljene v skladu s posebnimi uredbami.

4. Ukrepi lahko zadevajo pretekle in prihodnje finančne okvire.

Oddelek 2 Upravljanje in nadzor

Člen 21 Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora določajo:

(a) opis nalog posameznih organov, vključenih v upravljanje in nadzor, ter dodelitev nalog v vsakem organu;

(b) upoštevanje načela ločevanja nalog med temi organi in v njih;

(c) postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti prijavljenih izdatkov;

(d) računalniške sisteme za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih, za spremljanje in poročanje;

(e) sisteme poročanja in spremljanja, če odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu;

(f) ureditve za revizijo delovanja sistemov upravljanja in nadzora;

(g) sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;

(h) preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, tudi goljufij, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov z obrestmi.

Člen 22 Odgovornosti držav članic

1. Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezano odgovornost iz pravil o deljenem upravljanju iz finančne uredbe ter te uredbe. V skladu z načelom deljenega upravljanja so države članice odgovorne za upravljanje in nadzor nacionalnih programov.

2. Države članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za programe vzpostavljeni v skladu z določbami te uredbe ter da uspešno delujejo.

3. Države članice vsakemu telesu dodelijo ustrezna sredstva za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v programskem obdobju.

4. Države članice določijo pravila in postopke za izbiro in izvajanje projektov v skladu s to uredbo.

5. Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki ga vzpostavi Komisija.

Člen 23 Pooblaščeni organi

1. Vsaka država članica za izvajanje svojega nacionalnega programa pooblasti naslednje organe:

(a)     akreditacijski organ, kakor je navedeno v členu [56] finančne uredbe;

(b)     akreditiran pristojni organ: organ iz javnega sektorja države članice, ki je edini pristojen za ustrezno upravljanje in nadzor nacionalnega programa ter za vso komunikacijo s Komisijo;

(c)     revizijski organ: nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in akreditacijskega organa in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;

(d)     po potrebi imenovan organ: kateri koli javni ali zasebni organ, ki izvaja nekatere naloge pristojnega organa pod pristojnostjo navedenega organa.

2. Vsaka država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.

Člen 24 Akreditacija pristojnih organov

1. V skladu s členom [56(3)] finančne uredbe se vsak organ, pristojen za upravljanje in nadzor izdatkov v skladu s to uredbo, akreditira z uradnim sklepom akreditacijskega organa na ministrski ravni.

2. Akreditacija se podeli, če organ izpolnjuje akreditacijska merila za notranje okolje, nadzorne dejavnosti, obveščanje in komuniciranje ter spremljanje, kakor so določeni v tej uredbi oziroma na podlagi te uredbe.

3. Akreditacija temelji na mnenju neodvisnega revizijskega organa, ki oceni, ali pristojni organ izpolnjuje akreditacijska merila. Neodvisni revizijski organ svoje delo opravlja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

4. Akreditacijski organ nadzira akreditirani pristojni organ in z uradnim sklepom prekliče njegovo akreditacijo, če eno ali več akreditacijskih meril ni več izpolnjenih, razen če pristojni organ sprejme potrebne sanacijske ukrepe v poskusnem obdobju, ki ga glede na resnost problema določi akreditacijski organ. Akreditacijski organ Komisijo takoj obvesti o določitvi kakršne koli poskusne dobe za akreditirani pristojni organ ter o kakršni koli odločitvi o preklicu.

5. Da se zagotovi pravilno delovanje sistema, se Komisiji podelijo pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, ki zadevajo:

(a) minimalne pogoje za akreditacijo pristojnih organov v zvezi z notranjim okoljem, nadzornimi dejavnostmi, obveščanjem, sporočanjem in spremljanjem ter pravila o postopku dodelitve in odvzema akreditacije;

(b) pravila o nadzoru in postopku revizije akreditacije pristojnih organov;

(c) obveznosti pristojnih organov glede javne intervencije in vsebino njihove odgovornosti glede upravljanja in nadzora.

Člen 25 Splošna načela o nadzoru, ki ga izvajajo pristojni organi

1. Pristojni organi opravljajo sistematične upravne preglede vseh zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo upravičenci, in jih dopolnijo s pregledi na kraju samem, s katerimi preverijo izdatke, povezane z zahtevki upravičencev za končno plačilo, ki so navedeni v letnem obračunu z namenom pridobitve zadostne ravni zanesljivosti.

2. Pri pregledih na kraju samem pristojni organi izberejo vzorec za pregled med vsemi upravičenci, ki po potrebi vključuje naključni del in del na podlagi tveganja, da dobijo podatke o reprezentativni stopnji napak, pri čemer so pozorni tudi na največje napake.

3. Pristojni organ o vsakem pregledu na kraju samem sestavi poročilo o preverjanju.

4. Kadar se ugotovljene težave zdijo sistematične in bi tako lahko pomenile tveganje za druge projekte, pristojni organ zagotovi nadaljnja preverjanja, po potrebi tudi z dodatnimi pregledi, da se določi obseg težav in ali je stopnja napake višja od ravni pomembnosti. Pristojni organ sprejme potrebne preventivne in popravne ukrepe ter o njih obvesti Komisijo v zbirnem poročilu iz člena 39(1)(c).

5. Komisija z izvedbenimi predpisi sprejme potrebna, s katerimi naj bi dosegla enotno uporabo tega člena. Ta pravila se lahko zlasti nanašajo na naslednje:

(a) pravila v zvezi z upravnimi preverjanji in pregledi na kraju samem, ki jih morajo države članice izvesti v zvezi s spoštovanjem obveznosti, zavez in pravil o upravičenosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe in posebnih uredb;

(b) pravila o najnižji ravni pregledov na kraju samem, ki so potrebna za uspešno upravljanje tveganj, ter pogojev, pod katerimi države članice takšen nadzor lahko povečajo ali zmanjšajo, kadar sistemi upravljanja in nadzora delujejo dobro, stopnja napake pa je na sprejemljivi ravni;

(c) pravila in metode o poročanju o izvedenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih.

Komisija sprejme navedene izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).

Člen 26 Plačilo upravičencem

Pristojni organi zagotovijo, da upravičenci čim prej in v celoti prejmejo celotni znesek javne podpore. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.

Člen 27 Naloge revizijskega organa

1. Revizijski organ zagotovi, da se revizije sistemov upravljanja in nadzora izvedejo na ustreznem vzorcu izdatkov, vključenih v letne računovodske izkaze.

Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, ki opredeljuje status revizijskih organov ter merila, ki jih morajo izpolnjevati njihove revizije.

2.         Kadar revizijo izvede organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da takšen organ deluje neodvisno.

3.         Revizijski organ zagotovi, da se pri reviziji upoštevajo mednarodno sprejeti računovodski standardi.

Člen 28 Sodelovanje z revizijskimi organi

1.           Komisija sodeluje z revizijskimi organi, da uskladi njihove revizijske načrte in metode, ter takoj izmenja rezultate izvedenih revizij v zvezi s sistemi upravljanja in nadzora.

2.           Komisija in revizijski organi se sestajajo redno, vsekakor pa vsaj enkrat letno, razen če se ne dogovorijo drugače, da proučijo letno poročilo in mnenje o nadzoru ter izmenjajo stališča v zvezi z zadevami, povezanimi z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

Člen 29 Preverjanja in revizije s strani Komisije

1. Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z akreditacijskim postopkom, letnimi izjavami o upravljanju, letnimi poročili o nadzoru, letnimi revizijskimi mnenji in letnimi poročili o izvajanju ter revizijami s strani nacionalnih organov in organov Unije, prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s to uredbo ter da ti sistemi med izvajanjem nacionalnih programov uspešno delujejo.

2. Ne glede na revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije po ustreznem predhodnem obvestilu opravijo revizije ali preglede na kraju samem. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah ali pregledih.

3. Revizije ali pregledi lahko vključujejo zlasti:

(a) preverjanje učinkovitosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora v nacionalnem programu ali katerem njegovem delu;

(b) skladnost upravnih praks s pravili Unije;

(c) obstoj zahtevanih spremnih dokumentov in njihove povezave z ukrepi, ki jih podpirajo nacionalni programi;

(d) pogoje, pod katerimi so bili ukrepi izvedeni in preverjeni;

(e) oceno finančnega upravljanja ukrepov in/ali nacionalnega programa.

4. Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do vseh evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z odhodki ter sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov.

Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določena dejanja izvajajo uradniki, posebej imenovani v nacionalni zakonodaji. Uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

5. Na zahtevo Komisije in s soglasjem države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodatne preglede ali preiskave v zvezi z ukrepi iz te uredbe. Pri takšnih pregledih lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija za to pooblasti.

Za izboljšanje pregledov lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic v nekatere preglede ali preiskave vključi organe teh držav članic.

6. Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost izdatkov v skladu s pravili o upravičenosti.

Oddelek 3 Finančno poslovodenje

Člen 30 Proračunske obveznosti

1. Proračunske obveznosti Unije za posamezni nacionalni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2. Sklep Komisije o sprejetju posameznega nacionalnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena [81(2)] finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

3. Proračunska obveznost za prvi obrok za vsak nacionalni program nastane, ko Komisija sprejme nacionalni program.

4. Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvrši pred 1. majem vsako leto na podlagi sklepa iz drugega odstavka tega člena, razen kadar se uporablja člen [13] finančne uredbe.

Člen 31 Splošna pravila za plačila

1. Komisija izplača prispevke iz proračuna Unije vsakemu nacionalnemu programu v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2. Plačila so v obliki začetnega vnaprejšnjega financiranja, plačila letne razlike in plačila končne razlike.

3. Uporablja se člen [87] finančne uredbe.

Člen 32 Zbiranje začetnega vnaprejšnjega financiranja in plačila letne razlike

1. Skupni znesek plačil začetnega vnaprejšnjega financiranja in plačil letne razlike ne sme presegati 95 % prispevka nacionalnemu programu iz proračuna Unije.

2. Ko je dosežena zgornja meja 95 %, države članice nadaljujejo pošiljanje zahtevkov za plačilo Komisiji.

Člen 33 Ureditev začetnega vnaprejšnjega financiranja

1. Po sklepu Komisije o sprejetju nacionalnega programa Komisija plača znesek začetnega vnaprejšnjega financiranja za celotno programsko obdobje. Znesek predstavlja 4 % prispevka zadevnemu nacionalnemu programu iz proračuna Unije. Razdeli se ga lahko na dva obroka, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

2. Če je nacionalni program sprejet leta 2015 ali pozneje, se obroka izplačata v letu sprejetja.

3. Vnaprejšnje financiranje se uporablja samo za plačila upravičencem pri izvajanju nacionalnega programa. Pristojnemu organu se da nemudoma na voljo za ta namen.

4. Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za vnaprejšnje financiranje, če v skladu s členom 39 v štiriindvajsetih mesecih od datuma nakazila prvega dela vnaprejšnjega financiranja ni bil poslan noben zahtevek za plačilo.

5. Obresti, ki nastanejo z vnaprejšnjim financiranjem, se porabijo za zadevni nacionalni program in se odštejejo od zneska javnih odhodkov, navedenega v zahtevku za končno plačilo.

6. Znesek, plačan kot začetno vnaprejšnje financiranje, Komisija v celoti obračuna v skladu s postopkom iz člena 36 najpozneje ob zaključku nacionalnega programa.

Člen 34 Opredelitev proračunskega leta

Za namene te uredbe proračunsko leto zajema izplačane izdatke in prejete prejemke, ki so bili knjiženi v računovodske evidence odgovornega organa v obdobju od 16. oktobra leta „N-1“ do 15. oktobra leta „N“.

Člen 35   Plačilo letne razlike

1. Komisija glede na razpoložljivost sredstev plača letno razliko na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih računovodskih izkazov za ustrezno proračunsko leto nacionalnega programa in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna.

2. Računovodski izkazi zajemajo plačila, ki jih opravijo pristojni organi med proračunskim letom in za katere so izpolnjene zahteve glede nadzora, navedene v členu 25.

3. Letna razlika se plača najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija sprejme informacije in dokumente iz člena 39(1) in člena 49 ter je obračunan zadnji letni računovodski izkaz.

Člen 36 Zaključek programa

1. Države članice najpozneje do 31. decembra 2023 predložijo naslednje dokumente:

(a) informacije, ki se zahtevajo za zadnji letni računovodski izkaz v skladu s členom 39(1),

(b) zahtevek za plačilo končne razlike ter

(c) končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa, kot je navedeno v členu 49(1).

2. Zadnji letni računovodski izkaz vključuje tudi plačila, ki jih opravi pristojni organ v obdobju od 16. oktobra 2022 do 30. junija 2023.

3. Po prejemu dokumentov iz odstavka 1 Komisija glede na razpoložljivost sredstev plača končno razliko na podlagi veljavnega finančnega načrta, zadnjega letnega računovodskega izkaza in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna.

4. Končna razlika se plača najpozneje tri mesece po dnevu potrditve obračuna za zadnje obračunsko leto ali en mesec po dnevu sprejetja končnega poročila o izvajanju, odvisno od tega, kaj je pozneje. Zneske, dodeljene po plačilu razlike, Komisija sprosti v šestih mesecih, ne glede na člen 47.

Člen 37 Prekinitev obdobja za plačilo

1. Obdobje plačila na podlagi zahtevka za plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa prekine v smislu finančne uredbe za največ devet mesecev, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) po informacijah nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Unije obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistema upravljanja in nadzora;

(b) odredbodajalec na podlagi prenosa mora izvesti dodatna preverjanja, potem ko je bil obveščen in opozorjen, da so izdatki iz zahtevka za plačilo povezani z nepravilnostjo z resnimi finančnimi posledicami;

(c) eden ali več dokumentov, ki se zahtevajo v skladu s členom 39(1), ni bilo predloženih.

2. Odredbodajalec lahko s prenosom omeji prekinitev dela izdatkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz odstavka 1. Odredbodajalec na podlagi prenosa nemudoma obvesti državo članico in pristojni organ o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec prekliče prekinitev na podlagi prenosa, takoj ko so sprejeti potrebni ukrepi.

Člen 37 a Odložitev plačila

1. Komisija lahko odloži plačilo celotne letne razlike ali njenega dela, kadar:

(a) se v sistemu upravljanja in nadzora programa ugotovi resna pomanjkljivost, ki vpliva na zanesljivost postopka potrjevanja plačil in v zvezi s katero niso bili sprejeti popravni ukrepi, ali

(b) so izdatki v potrjenem izkazu odhodkov povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali

(c) država članica resno krši svoje obveznosti iz člena 22(1) in (2).

2. Komisija se lahko odloči in odloži izplačilo celotne ali dela letne razlike, potem ko je državi članici dala možnost, da v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

3. Komisija prekliče odložitev izplačila celotne ali dela letne razlike, kadar država članica sprejme potrebne ukrepe, zaradi katerih je odložitev mogoče preklicati. Kadar država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, Komisija lahko sprejme odločitev in ukine celotni prispevek Unije ali njegov del, ki je bil namenjen operativnemu programu v skladu s členom 42.

Člen 38 Uporaba eura

1. Zneski iz programov, ki so jih poslale države članice, napovedi izdatkov, izkazov odhodkov, zahtevkov za plačilo, letnih računovodskih izkazov in izdatkov, navedenih v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.

2. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo eura še niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna po mesečnem računovodskem menjalnem tečaju eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zapisani v računovodskih izkazih pristojnega organa zadevnega nacionalnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

3. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 2 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je pristojni organ zapisal v računovodske izkaze pred dnem, ko začne veljati nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.

Oddelek 4 Potrditev obračuna in finančni popravki

Člen 39 Predložitev informacij

1. Do 1. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, vsaka država članica v skladu s členom [56] finančne uredbe Komisiji predloži naslednje dokumente in informacije:

(a) letne računovodske izkaze pristojnega organa;

(b) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora ter glede zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja;

(c) zbirno poročilo o rezultatih vseh razpoložljivih opravljenih revizij in pregledov, vključno z analizo sistematskih ali ponavljajočih se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi;

(d) revizijsko mnenje revizijskega organa o izjavi o zanesljivosti upravljanja, ki zajema vse njegove elemente, ter spremno poročilo o pregledu z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi s proračunskim letom, ki ga obravnava mnenje.

2. Na zahtevo Komisije ji država članica zagotovi dodatne informacije. Če država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračuna na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.

3. Dokumenti iz odstavka 1 se uporabijo ko zahtevek za plačilo letne razlike.

4. Dokumenti iz odstavka 1 se sestavijo v skladu s predlogami, ki jih je Komisija sprejela z izvedbenimi predpisi. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2).

Člen 40 Letna potrditev obračunov

1. Komisija najpozneje 30. aprila v letu, ki sledi obračunskemu letu, odloča o potrditvi letnih obračunov za vsak nacionalni program. Odločitev o potrditvi obračunov zajema celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih računovodskih izkazov brez poseganja v kakršne koli naknadne finančne popravke.

2. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o izvajanju postopka potrditve letnih obračunov, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegove izvedbe, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).

Člen 41 Finančni popravki s strani držav članic

Države članice opravijo finančne popravke v zvezi z nepravilnostmi in malomarnostjo, ugotovljenimi v nacionalnih programih, tako da v celoti ali delno odpravijo zadevno financiranje iz proračuna EU. Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo za proračun Unije ter izvedejo sorazmeren popravek.

Črtani zneski in izterjani zneski ter pripadajoče obresti se prerazporedijo v zadevni nacionalni program, razen zneskov, ki izhajajo iz nepravilnosti, ki so jih ugotovili Evropsko računsko sodišče in službe Komisije, vključno z OLAF-om.

Po zaključku nacionalnega programa država članica povrne izterjane zneske v proračun Unije.

Člen 42 Potrditev skladnosti in finančni popravki Komisije

1. Komisija izvede finančne popravke s črtanjem dela ali celotnega prispevka iz proračuna Unije k nacionalnemu programu in z izterjavo od države članice, da se iz financiranja Unije izključijo izdatki, ki kršijo veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, vključno v zvezi s pomanjkljivostmi sistemov upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Evropsko računsko sodišče.

2. Kršitev veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje vodi k finančnemu popravku samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(e) kršitev je ali bi lahko vplivala na izbiro projektov v nacionalnem programu;

(f) obstaja tveganje, da je kršitev vplivala ali bi lahko vplivala na znesek izdatkov, prijavljenih za povračila iz proračuna Unije.

3. Pri določanju zneska finančnega popravka iz odstavka 1 Komisija upošteva vrsto in resnost kršitve veljavne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje ter njene finančne posledice za proračun Unije.

4. Pred sprejetjem vsakega sklepa o zavrnitvi financiranja se ugotovitve Komisije in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo obema stranema, pri čemer ti nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

5. Financiranje se ne sme zavrniti za:

(a)     odhodke, ki jih ustvari pristojni organ več kot 36 mesecev prej, preden Komisija pisno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah;

(b)     odhodke za večletne ukrepe v nacionalnih programih, kadar se zadnja obveznost upravičenca ustvari več kot 36 mesecev prej, preden Komisija pisno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah;

(c)     odhodke za ukrepe, predvidene v nacionalnih programih, razen tistih iz točke (b) tega odstavka, za katere je bilo izplačilo, ali glede na primer, končno izplačilo s strani pristojnega organa izvedeno več kot šestintrideset mesecev prej, preden Komisija pisno obvesti državo članico o svojih ugotovitvah.

6. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o izvajanju postopka potrditve letnih obračunov, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegovo izvedbo, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).

Člen 43 Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne vpliva na obveznost države članice, da izvrši terjatve v skladu s členom 21(h) te uredbe in da izterja državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999[13].

Člen 44 Izplačilo

1.           Vsako izplačilo v splošni proračun Unije se izvrši pred rokom, določenim v nalogu za izplačilo terjatev, sestavljenim v skladu s členom [77] finančne uredbe. Rok je zadnji dan drugega meseca, ki sledi izdaji naloga.

2.           Za vsako zamudo pri izplačilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo za obdobje od roka za izplačilo do datuma dejanskega izplačila. Obrestna mera je 1,5 odstotne točke višja od obrestne mere, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi delovni dan meseca, v katerem je rok izplačila.

Oddelek 5 Prenehanje obveznosti

Člen 45 Načela

1. Nacionalni programi se predložijo v postopek prenehanja obveznosti, uveden na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v začetnem vnaprejšnjem financiranju iz člena 33 ali zahtevku za plačilo iz člena 39 do 31. decembra drugega leta, ki sledi letu prevzetja proračunske obveznosti, sprostijo.        

2. Prevzeta obveznost v zvezi z zadnjim letom obdobja se sprosti v skladu s pravili, ki veljajo za zaključek programov.

3. Morebitne prevzete obveznosti, ki so še odprte na zadnji dan upravičenosti do odhodkov v skladu s členom 17(3), za katere pristojni organ ne predloži zahtevka za plačilo v šestih mesecih po omenjenem datumu, se samodejno sprostijo.

Člen 46 Izjeme od prenehanja obveznosti

4. Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:

(a)     ker so bili ukrepi začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom ali

(b)     zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega nacionalnega programa ali njegovega dela. Pristojni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice za izvajanje celotnega nacionalnega programa ali njegovega dela.

Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta, ali večkrat glede na trajanje višje sile ali število let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje ukrepov začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

5. Država članica do 31. januarja pošlje Komisiji informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, ki bi moral biti prijavljen do konca predhodnega leta.

6. Del proračunskih obveznosti, za katere je bil predložen zahtevek za plačilo, a je Komisija plačilo 31. decembra leta N + 2 zmanjšala ali odložila, se ne upošteva pri računanju prevzetih obveznosti, ki samodejno prenehajo.

Člen 47 Postopek

1.           Kadar koli obstaja tveganje glede uporabe prenehanja obveznosti iz člena 42, Komisija o tem pravočasno obvesti državo članico.

2.           Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, obvesti pristojni organ o znesku, ki ga bo zaradi teh informacij zadevalo prenehanje obveznosti.

3.           Država članica ima na voljo dva meseca, da privoli v znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.

4.           Komisija izvede samodejno prenehanje prevzetih obveznosti najkasneje devet mesecev po zadnjem roku iz odstavkov 1 do 3.

5.           V primeru samodejnega prenehanja prevzete obveznosti se prispevek iz proračuna Unije za zadevni nacionalni program za zadevno leto zmanjša za znesek samodejnega prenehanja prevzete obveznosti. Prispevek Unije v finančnem načrtu se sorazmerno zmanjša, razen če država predloži popravljen finančni načrt.

POGLAVJE V

OBVEŠČANJE, KOMUNIKACIJA, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN POROČILA

Člen 48 Obveščanje in oglaševanje

1. Države članice in pristojni organi so odgovorni za:

(a) zagotovitev oblikovanja spletne strani ali spletnega portala z informacijami in dostopom do nacionalnih programov v državah članicah;

(b) obveščanje potencialnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru nacionalnih programov;

(c) obveščanje državljanov Unije, prek informacijskih in komunikacijskih ukrepov, glede vloge in dosežkov posebnih uredb na podlagi rezultatov in učinka nacionalnih programov.

2. Države članice zagotovijo preglednost izvajanja nacionalnih programov in vodijo seznam ukrepov, podprtih s posameznimi nacionalnimi programi, ki je na voljo na spletni strani ali na spletnem portalu.

3. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, da se določijo pravila glede ukrepov informiranja in obveščanja v zvezi z upravičenci.

4. Komisija bo z izvedbenimi predpisi opredelila tehnične značilnosti ukrepov informiranja in obveščanja javnosti. Komisija navedene izvedbene predpise sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(3).

Člen 49 Poročila o izvajanju

1. Do 31. marca 2016 in do 31. marca vsakega naslednjega leta do vključno leta 2022 države članice Komisiji predlagajo letna poročila o izvajanju posameznega nacionalnega programa v preteklem finančnem letu.

Poročilo, predloženo leta 2016, bo zajemalo finančni leti 2014 in 2015.

Država članica bo predložila končno poročilo o izvajanju nacionalnih programov do 31. decembra 2023.

2. Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o:

(a) izvajanju nacionalnega programa s sklicevanjem na finančne podatke in kazalnike;

(b) morebitna vprašanja, ki zadevajo uspešnost programa.

3. Zaradi vmesnega pregleda morajo biti v letnem poročilu o izvajanju, predloženem leta 2017, navedene in ocenjene informacije iz odstavka 2, vključno z:

(a) napredkom pri doseganju ciljev, ki naj bi se dosegli s prispevkom iz proračuna Unije za nacionalni program;

(b) vključitvijo partnerjev v izvajanje, spremljanje in ocenjevanje nacionalnega programa.

4. Letno poročilo o izvajanju, predloženo leta 2019, in končno poročilo o izvajanju morata poleg informacij in ocene iz odstavkov 2 in 3 vključevati tudi informacije in oceno o napredku pri doseganju ciljev nacionalnega programa.

5. Letna poročila o izvajanju iz odstavkov 1 do 4 so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v navedenih odstavkih. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju o tem obvesti državo članico, sicer se šteje za sprejemljivo.

6. Komisija obvesti državo članico o svojih pripombah glede letnega poročila o izvajanju v dveh mesecih od dne, ko ga prejme. Če Komisija ne predloži pripomb v tem roku, se poročila štejejo za sprejeta.

7. Komisija lahko izda priporočila za obravnavanje vseh zadev, ki vplivajo na izvajanje nacionalnega programa. Če so bila taka priporočila izražena, pristojni organ v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.

8. Letna poročila in končno poročilo se sestavijo v skladu z modelom, ki ga sprejme Komisija. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 55(2).

Člen 50 Skupni okvir za spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija redno spremljanje te uredbe in posebnih uredb izvaja, kadar je primerno, v sodelovanju z državami članicami.

2. Izvajanje posebnih uredb Komisija oceni skupaj z državami članicami.

3. Vzpostavi se skupni okvir za spremljanje in ocenjevanje z namenom merjenja ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, dodane vrednosti in vzdržnosti ukrepov ter poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena glede na cilje te uredbe in posebnih uredb ter uspešnost te uredbe in posebnih uredb kot instrumentov, ki prispevajo k razvoju območja svobode, varnosti in pravice.

4. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 54, da se nadalje razvije skupni okvir za spremljanje in ocenjevanje.

5. Države članice zagotovijo Komisiji vse informacije, ki omogočajo spremljanje in ocenjevanje te uredbe in posebnih uredb.

6. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo na podlagi posebnih uredb, in tistimi, ki potekajo na podlagi drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Unije.

Člen 51 Ocenjevanje nacionalnih programov s strani držav članic

1. Države članice opravijo ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja nacionalnih programov v skladu s skupnim okvirom za spremljanje in ocenjevanje.

2. Države članice zagotovijo, da se uporabljajo postopki za pridobivanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki, povezanimi s splošnimi kazalniki in kazalniki za posamezne programe.

3. Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki s tega področja, ki so funkcionalno neodvisni od pristojnih organov, revizijskih organov in pooblaščenih organov. Komisija zagotovi navodila za izvajanje ocen.

4. Vse ocene se v celoti objavijo.

Člen 52 Poročila o oceni držav članic in Komisije

1. Države članice v skladu s skupnim okvirom za spremljanje in ocenjevanje Komisiji predložijo:

(a)     vmesno poročilo o oceni izvajanja ukrepov v nacionalnih programih najpozneje do 31. decembra 2017;

(b)     poročilo o naknadni oceni učinkov ukrepov znotraj nacionalnih programov najpozneje do 31. decembra 2023;

2. Na podlagi poročil iz odstavka 1 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

(a) vmesno poročilo o oceni izvajanja te uredbe in posebnih uredb na ravni Unije najpozneje do 30. junija 2018;

(b) poročilo o naknadni oceni učinkov te uredbe in posebnih uredb, in sicer po zaključku nacionalnih programov, najpozneje do 30. junija 2024.

3. Poročilo o naknadni oceni Komisije preuči tudi učinek posebnih uredb na razvoj območja svobode, varnosti in pravice glede njihovega prispevka k naslednjim ciljem:

(a) razvoju skupne kulture obmejne varnosti, sodelovanja organov odkrivanja in pregona ter kriznega upravljanja;

(b) učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov v EU;

(c) razvoju skupnega evropskega azilnega sistema;

(d) pravičnemu in enakemu obravnavanju državljanov tretjih držav;

(e) solidarnosti in sodelovanju med državami članicami pri reševanju vprašanj glede migracije in notranje varnosti;

(f) skupnemu pristopu EU k migraciji in varnosti tretjih držav.

Člen 53 Poročilo o vmesnem pregledu

Leta 2018 bo Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predložila poročilo o vmesnem pregledu, opravljenem v skladu z določbami te uredbe in posebnih uredb.

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 54

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastila iz te uredbe se podelijo Komisiji za sedem let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki že veljajo.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila o aktu ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba Komisijo obvestila, da mu ne nasprotujeta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 55

Postopek pred odborom

1. Komisiji pomaga skupni odbor za azil, migracije in varnost, ustanovljen s to uredbo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 56

Pregled

Evropski parlament in Svet na predlog Komisije pregledata to uredbo najpozneje do 30. junija 2020.

Člen 57

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Sporočilo „Odprta in varna Evropa: proračun za notranje zadeve za obdobje 2014–2020“;

Predlog uredbe o določitvi splošnih določb o Skladu za migracije in azil ter instrumentu za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminala in boj proti njemu ter kriznemu upravljanju;

Predlog uredbe o ustanovitvi Sklada za migracije in azil

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminala in boju proti njemu ter kriznemu upravljanju;

Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov kot dela Sklada za notranjo varnost.

1.2. Zadevna področja ABM/ABB[14]

Trenutno razdelek 3, naslov 18 – notranje zadeve

Prihodnji večletni finančni okvir: razdelek 3 (Varnost in državljanstvo) – „Sklad za upravljanje migracij“ in „Notranja varnost“

Vrsta predloga/pobude

þ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep (financiranje področja notranjih zadev za obdobje 2014–2020)

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[15].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.3. Cilji 1.3.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Končni cilj politike na področju notranjih zadev je vzpostaviti območje brez notranjih meja, v katerega lahko državljani EU in tretjih držav vstopijo, se v njem prosto gibljejo, živijo in delajo, prinašajo nove zamisli, kapital, znanje in inovacije ali zapolnjujejo vrzeli na nacionalnih trgih dela, prepričani, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je zagotovljena njihova varnost. Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je bistveno za doseganje tega cilja.

Čedalje večji pomen politike na področju notranjih zadev je bil potrjen s stockholmskim programom in njegovim akcijskim načrtom, katerih izvajanje je strateška prednostna naloga Unije ter pokriva področja, kot so migracije (zakonito priseljevanje in vključevanje, azil, nezakonito priseljevanje in vračanje), varnost (preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala ter boj proti njima, policijsko sodelovanje) in upravljanje zunanjih meja (vključno z vizumsko politiko), ter zunanjo razsežnost teh politik. Lizbonska pogodba tudi omogoča Uniji, da pokaže večjo zavzetost pri odzivanju na vsakdanje skrbi državljanov v območju svobode, varnosti in pravice. Prednostne naloge na področju notranjih zadev, zlasti vključevanje državljanov tretjih držav, je prav tako treba obravnavati v okviru sedmih vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020, ki so namenjene podpori EU pri premagovanju trenutne finančne in gospodarske krize ter doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

S Skladom za migracije in azil ter Skladom za notranjo varnost se bo zagotavljala finančna podpora, ki je potrebna za pretvorbo ciljev Unije na področju notranjih zadev v otipljive rezultate.

1.3.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

SKLAD ZA MIGRACIJE IN AZIL

(a)        okrepitev in razvoj skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;

(b)        podpora zakonitemu priseljevanju v Unijo v skladu z gospodarskimi in socialnimi potrebami držav članic ter spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno s prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite;

(c)        izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja v državah članicah s poudarkom na trajnosti vračanja in dejanskem ponovnem sprejemu v državah izvora;

(d)        okrepitev solidarnosti in delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti s tistimi, ki najbolj čutijo posledice migracijskih in azilnih tokov.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18 03 (Evropski sklad za begunce, izredni ukrepi in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav) in 18 02 (kar zadeva Evropski sklad za vračanje).

SKLAD ZA NOTRANJO VARNOST

Instrument finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja

V skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih strategijah, programih, ocenah groženj in tveganj Unije bo instrument prispeval k doseganju naslednjih posebnih ciljev:

(a)        preprečevanje in boj proti hudim kaznivim dejanjem ter čezmejnemu in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, ter okrepitev usklajevanja in sodelovanja med organi pregona držav članic in z relevantnimi tretjimi državami;

(b)        krepitev zmogljivosti držav članic in Unije za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz ter povečanje pripravljenosti na teroristične napade in druge incidente, povezane z varnostjo, ter povečanje ustrezne zaščite ljudi in kritične infrastrukture.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18.05

Instrument finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov

V skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ustreznih strategijah, programih, ocenah groženj in tveganj Unije bo instrument prispeval k doseganju naslednjih posebnih ciljev:

(a)        podpora skupni vizumski politiki, da se olajša zakonito potovanje, zagotovi enaka obravnava državljanov tretjih držav ter ustrezno obravnava nezakonito priseljevanje;

(b)        podpora upravljanju meja, da se na eni strani zagotovi visoka raven zaščite zunanjih meja, na drugi strani pa nemoten prehod zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom.

Trenutne zadevne dejavnosti ABB: 18.02 (kar zadeva Sklad za zunanje meje).

1.3.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Učinki predloga na upravičence / ciljne skupine so podrobneje opisani v oddelku 4.1.2 ocene učinka.

Na splošno bo poenostavitev na vseh ravneh postopka financiranja in pri vsakem načinu upravljanja prinesla jasne ugodne učinke na postopke, v okviru katerih se bo finančna podpora upravljala.

Sklad za migracije in azil:

Glavni upravičenci do finančne podpore za azil in migracije bodo službe držav članic, pristojne za izvajanje ustreznega pravnega reda ali politik, in mednarodne organizacije ali nevladne organizacije, ki delujejo na področju azila in migracij (postopki sprejema, ukrepi vključevanja in postopki vračanja).

Ciljne skupine, ki bodo imele koristi od sprememb, so prosilci za azil, upravičenci do mednarodne zaščite, ponovno naseljeni begunci ter drugi državljani tretjih držav, ki prihajajo v EU iz različnih razlogov in imajo različne potrebe (npr. gospodarski vzroki, združitev družine, mladoletniki brez spremstva itd.). Te ciljne skupine bo lažje doseči, saj združitev različnih ukrepov v zvezi z upravljanjem priseljevanja v en sklad omogoča lažji dostop do finančnih sredstev (en odgovorni organ, večja prepoznavnost in jasnejše področje uporabe ukrepov), hkrati pa bo omogočena tudi večja prilagodljivost podpore (npr. istovrstni ukrep za več ciljnih skupin). Področje uporabe ukrepov bo tudi razširjeno, tako da bo pokrivalo celotno migracijsko verigo z različnimi ciljnimi skupinami, vključno z razširjenimi ciljnimi skupinami, tj. drugo generacijo državljanov tretjih držav (katerih matere ali očetje so državljani tretje države).

Sklad za notranjo varnost:

Policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter krizno upravljanje

Glavni upravičenci finančne podpore bodo države članice in njihovi organi pregona ter vsi drugi organi, specializirani za zaščito kritične infrastrukture in krizno upravljanje ter, kadar je to primerno (npr. na področju preprečevanja kriminala in politik proti radikalizaciji in proti trgovanju), vse relevantne mednarodne in nevladne organizacije.

Ciljna skupina, ki bo imela koristi od sprememb, bo celotno prebivalstvo.          Glavni rezultati bodo 1) večja upravna in operativna zmogljivost držav članic pri ugotavljanju in uspešnem preganjanju čezmejnega in organiziranega kriminala ter hudih kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, da se zmanjšajo grožnje na področju varnosti, ki jih predstavljajo takšna dejanja, ter 2) večja odpornost na krize in katastrofe zaradi skladnejše evropske politike na področju kriznega upravljanja, ki na eni strani povezuje ocenjevanje groženj in tveganj z oblikovanjem politik, na drugi strani pa učinkovitejše in bolj usklajeno odzivanje na krize povezuje z obstoječimi zmogljivostmi in strokovnimi znanji. Pomemben rezultat bo tudi večja sposobnost držav članic, da preprečijo teroristične napade in druge resne grožnje, povezane z varnostjo, ter pred njimi zaščitijo ljudi in kritično infrastrukturo.

Zunanje meje in vizumi        

Glavni upravičenci finančne podpore za meje in vizume bodo službe, ki izvajajo pravni red Evropske unije, Zakonik o schengenskih mejah in Vizumski zakonik v državah članicah: mejne straže, policija in konzularne službe. Ciljna skupina, ki bo imela koristi od sprememb, bodo popotniki – vse osebe, ki bodo pri vstopu v EU prečkale njene zunanje meje. Rezultati bodo vključevali izboljšane zmogljivosti teh služb pri (1) izvajanju mejnega nadzora in povezovanju z drugimi organi pregona v okviru evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR); (2) za obvladovanje migracijskih tokov s pomočjo delovnih mest na konzulatu (vizumske vloge) in (3) za izboljšano obvladovanje potniških tokov na mejnih prehodih, tako da se po eni zagotovi visoko in enotno raven varstva, v sodelovanju z drugimi službami pregona, in po drugi strani nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom in z načeli spoštljivega obravnavanja in dostojanstva. Pomemben specifičen rezultat pa bo vzpostavitev novih IT sistemov na ravni EU za spremljanje čezmejnega gibanja državljanov tretjih držav (vstopni/izstopni sistem EU in program za registriranje potnikov EU).

1.3.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Zaradi potrebe po dialogu o politiki pred oblikovanjem nacionalnih programov ni mogoče na tej stopnji določiti dokončnega nabora kazalnikov, ki se bodo uporabljali za merjenje uspeha pri doseganju navedenih posebnih ciljev.

Vendar bi med kazalnike za področje azila in migracij med drugim spadali stopnja izboljšanja razmer za sprejem prosilcev za azil in kakovosti azilnih postopkov ter stopnja približevanja med državami članicami na področju priznavanja statusa in stopnja okrepitve njihovih prizadevanj za preselitev, stopnja povečanja udeležbe državljanov tretjih držav v zaposlovanju, izobraževanju in demokratičnih procesih, število povratnikov ter stopnja povečanja medsebojne pomoči med državami članicami, vključno s sodelovanjem v praksi in premestitvijo.

V zvezi s policijskim sodelovanjem in preprečevanjem kriminala in boja proti njemu, bi kazalniki vključevali število skupnih čezmejnih dejavnosti ter število dokumentov o dobrih praksah in organiziranih dogodkih. Kazalniki za krizno upravljanje in zaščito kritične infrastrukture bi vključevali število instrumentov, ki so jih države članice vzpostavile in/ali nadalje izpopolnile za olajšanje varstva kritične infrastrukture v vseh gospodarskih sektorjih, in število ocen groženj in tveganj, ki so bile opravljene na ravni Unije.

Na področju meja in vizumov bi kazalniki vključevali število konzularnih predstavništev, ki so varovana in/ali izboljšana tako, da zagotavljajo učinkovito obravnavo vizumskih vlog in kakovostne storitve prosilcem za vizume ter razvoj opreme za mejni nadzor in prijetje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prehajajo zunanjo mejo, glede na stopnjo tveganja na relevantnem delu zunanje meje. S kazalniki učinka se bo merilo povečanje varnosti na mejah, zmogljivost izdajanja vizumov in zmogljivost obvladovanja varnega in nemotenega prehoda potnikov čez meje.

1.4. Utemeljitev predloga/pobude 1.4.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

EU se bo v obdobju 2014–2020 še naprej spopadala z velikimi izzivi na področju notranjih zadev. Zaradi demografskih sprememb, strukturnih sprememb na trgih dela in vzorcev v tekmovanju za usposobljene delavce bo v prihodnost usmerjena politika na področju zakonitega priseljevanja in vključevanja bistvenega pomena za spodbujanje konkurenčnosti in socialne kohezije EU, kar bo tudi obogatilo naše družbe in ustvarilo priložnosti za vse. EU mora prav tako ustrezno obravnavati nezakonito priseljevanje in se boriti proti trgovini z ljudmi. Obenem pa moramo še naprej izkazovati solidarnost s tistimi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Dokončna vzpostavitev bolj zaščitniškega in učinkovitejšega skupnega evropskega azilnega sistema, ki odraža naše vrednote, bo tudi v prihodnje naša prednostna naloga.

Zagotavljanje stabilnega in varnega območja je nujno in koristno za gospodarsko, kulturno in socialno rast EU. EU ima odločilno vlogo pri reševanju groženj hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in terorizma ter pri zagotavljanju učinkovitega upravljanja zunanjih meja EU in hitrem odzivanju na nastajajoče krize, ki jih povzroči človek ali so posledica naravnih nesreč. V času globalizacije, ko so grožnje vse pogostejše in imajo vse bolj nadnacionalno razsežnost, se nobena država članica ne more učinkovito odzivati sama. Potreben je skladen in celovit evropski odziv, da se zagotovi učinkovito čezmejno sodelovanje organov pregona.

Sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami je bistveno za doseganje teh ciljev. Nedavni dogodki v severni Afriki so pokazali, kako pomembno je, da ima EU celovit in usklajen pristop do migracij, meja in varnosti. Vedno pomembnejšo zunanjo razsežnost politike EU na področju notranjih zadev je zato treba okrepiti, in sicer tako, da bo popolnoma v skladu z zunanjo politiko Unije.

1.4.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Upravljanje migracijskih tokov in grožnje varnosti so izziv, s katerim se ne morejo spopasti države članice same. To so področja, na katerih je dodana vrednost uporabe proračuna EU očitna.

Nekatere države članice nosijo veliko breme zaradi svoje specifične zemljepisne lege in dolžine zunanje meje Unije, ki jo morajo upravljati. Opustitev kontrol na notranjih mejah morajo spremljati skupni ukrepi za učinkovit nadzor in spremljanje zunanjih meja Unije. Načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami je zato temeljna prvina skupnih politik o azilu, priseljevanju in zunanjih mejah. Proračun EU zagotavlja sredstva za reševanje finančnih posledic tega načela. Na področju varnosti imajo huda kazniva dejanja in organiziran kriminal, terorizem in druge z varnostjo povezane grožnje vse bolj čezmejni značaj. Nadnacionalno sodelovanje in usklajevanje med organi pregona je bistveno za uspešno preprečevanje teh kriminalnih dejavnosti in boj proti njim, na primer z izmenjavo informacij, skupnih preiskav, interoperabilnih tehnologij in skupnih ocen groženj in tveganj.

Obvladovanje migracijskih tokov, upravljanje zunanjih meja EU in zagotavljanje varnosti v EU od držav članic zahtevajo znatna sredstva in zmogljivosti. Izboljšano operativno sodelovanje in usklajevanje, ki vključuje združevanje sredstev na področjih, kot sta usposabljanje in oprema, ustvarjata ekonomijo obsega in sinergije, s tem pa učinkovitejšo porabo sredstev ter večjo solidarnost in vzajemno zaupanje ter delitev odgovornosti za skupno politiko EU med državami članicami. To še posebno velja za področje notranje varnosti, saj je finančna podpora za vse oblike čezmejnega skupnega ukrepanja bistvena za okrepitev sodelovanja med policijskimi, carinskimi, obmejnimi in sodnimi organi.

Glede zunanje razsežnosti notranjih zadev je jasno, da bo sprejetje ukrepov in združitev sredstev na ravni EU znatno povečalo finančni vzvod, potreben za to, da se tretje države prepriča k sodelovanju z EU glede vprašanj, povezanih z migracijo in varnostjo, ki so predvsem v interesu EU in držav članic.

Pravica EU do ukrepanja na področju notranjih zadev izhaja iz naslova V „Območje svobode, varnosti in pravice“ Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 77(2), člena 78(2) ter člena 79(2) in (4), člena 82(1), člena 84 in člena 87(2) PDEU. Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ureja člen 212(3) PDEU. Predlogi upoštevajo načelo subsidiarnosti, ker se bo večina financiranja izvedla v skladu z načelom deljenega upravljanja in ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti držav članic.

1.4.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Čeprav na splošno velja, da obstoječi finančni instrumenti na področju notranjih zadev dosegajo cilje in delujejo učinkovito, so izkušnje, pridobljene z vmesnim pregledom in posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, pokazale, da je treba:

– poenostaviti in racionalizirati prihodnje instrumente na področju notranjih zadev, tako da se zmanjša število finančnih programov na dva programa, in sicer z oblikovanjem Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost. To bo EU omogočilo bolj strateško uporabo instrumentov, da bi ti postali bolj odzivni na politične prednostne naloge in potrebe EU;

– okrepiti vlogo EU kot svetovnega akterja z vključitvijo zunanje razsežnosti v prihodnja sklada, da se okrepi finančne vzvode EU glede zunanjepolitične razsežnosti politik na področju notranjih zadev;

– dati prednost deljenemu upravljanju pred centraliziranim, kadar bo to mogoče, da se odpravi nepotrebno upravno breme;

– vzpostaviti bolj ciljno usmerjen pristop k deljenemu upravljanju s prehodom na večletno načrtovanje s dialogom o politiki na višji ravni za zagotovitev, da so nacionalni programi držav članic popolnoma v skladu s cilji in prednostnimi nalogami politike EU ter se osredotočajo na doseganje rezultatov;

– izboljšati centralizirano upravljanje, da se zagotovijo orodja za dejavnosti, ki jih usmerjajo politike, vključno s podporo za nadnacionalne ukrepe, še posebej inovativni ukrepi ter ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi (zunanja razsežnost), pa tudi nujni ukrepi, študije in dogodki;

– vzpostaviti skupni regulativni okvir s skupnimi pravili glede načrtovanja, poročanja, finančnega poslovodenja in nadzora, ki mora biti čim bolj podoben okvirom drugih skladov EU, ki se upravljajo deljeno, za zagotovitev, da vse zainteresirane strani bolje razumejo pravila, ter za zagotovitev visoke stopnje skladnosti in doslednosti;

– zagotoviti hiter in učinkovit odziv v nujnih primerih, in sicer s tako oblikovanima skladoma, ki EU omogočata ustrezno odzivanje v hitro se spreminjajočih razmerah;

– okrepiti vlogo agencij za notranje zadeve zaradi spodbujanja praktičnega sodelovanja med državami članicami in jim zaupati izvajanje posameznih ukrepov, hkrati pa zagotoviti ustrezen politični nadzor nad dejavnostmi agencij.

Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenih memorandumih vsake uredbe.

1.4.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Več drugih instrumentov EU bo podpiralo dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti, financirane v okviru Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost:

Evropski socialni sklad trenutno podpira ukrepe vključevanja pri dostopu do trga dela, iz Sklada za vključevanje pa se financirajo ukrepi, kot so tečaji državljanske vzgoje, sodelovanje v družbenem in javnem življenju, enak dostop do storitev itd. Ukrepi za vključevanje bodo še naprej prejemali podobno podporo v okviru Sklada za migracije in azil ter prihodnjega Evropskega socialnega sklada.

Razmejitev med Skladom za notranjo varnost in Instrumentom za civilno zaščito bo ostala taka, kot je opisana v členu 3 sedanjega programa CIPS: naravne nesreče in nesreče, ki jih je nenamerno povzročil človek, spadajo v okvir civilne zaščite (nesreče), medtem ko nesreče, ki jih je namerno povzročil človek, spadajo na področje varnosti in s tem v okvir Sklada za notranjo varnost.

Teroristični napadi ali druge z varnostjo povezane nesreče bodo ostali zunaj področja uporabe Solidarnostnega sklada EU. Natančen obseg področja uporabe, v katerem bi člen 222 PDEU (solidarnostna klavzula) lahko podprl države članice, v katerih se je zgodil teroristični napad ali se je v njih zgodila naravna nesreča ali nesreča, ki jo je povzročil človek, tudi ni jasen, saj to zahteva formalno sprejetje izvedbenih določb, ki do sedaj niso bile niti predlagane. Možnosti nujne finančne pomoči v primeru večjega terorističnega napada ali drugih z varnostjo povezanih nesreč bo zato podprl Sklad za notranjo varnost.

Vrzel med varnostno raziskavo v okviru Programskega obdobja 2020 in praktično uporabo rezultatov take raziskave bo zapolnjena, saj bo Sklad za notranjo varnost določil posebne cilje in upravičene ukrepe za to, da se omogoči financiranje testiranja in potrjevanja rezultatov znanstvenih raziskav (prototipi) za njihovo serijsko uporabo v praksi (predkomercialno naročanje).

Prihodnji Program pravosodja bo tesno povezan in komplementaren s Skladom za notranjo varnost, zlasti z njegovo komponento kazenskega pravosodja, vendar je bolj osredotočen na sodno sodelovanje, postopkovno usklajevanje in vzajemno priznavanje, ki v praksi preprečuje vsebinska prekrivanja.

Zunanja razsežnost Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost bo podpirala ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki so predvsem namenjeni uveljavljanju interesov in doseganju ciljev EU, imajo neposreden vpliv na EU in njene države članice ter zagotavljajo kontinuiteto z dejavnostmi, ki se izvajajo na ozemlju EU. To financiranje se bo oblikovalo in izvajalo v skladu z zunanjimi ukrepi in zunanjo politiko EU. Ne bo namenjeno v podporo ukrepom, ki so usmerjeni v razvoj, in bo po potrebi dopolnjevalo finančno pomoč iz instrumentov zunanje pomoči. V tem okviru bo naslednik tematskega programa o migracijah in azilu ter instrumenta za stabilnost posebnega pomena na področju notranjih zadev. Instrumenti zunanje pomoči podpirajo bodisi razvojne potrebe držav upravičenk ali splošne politične interese EU s strateškimi partnerji, sklada za notranje zadeve pa bosta podpirala posebne ukrepe v tretjih državah, ki so v interesu politike EU o migracijah in cilji EU na področju notranje varnosti. Tako bosta izpolnila posebno vrzel in prispevala k dopolnjevanju nabora instrumentov, ki so na voljo EU.

1.5. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen predlog/pobuda:

– þ    trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

– þ    finančne posledice med letoma 2014 in 2023

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.6. Načrtovani načini upravljanja[16]

þNeposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– þ    izvajalske agencije,

– þ    organe, ki jih ustanovita Skupnosti[17],

– þ    nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨    osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

þ Deljeno upravljanje z državami članicami.

þDecentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

þ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe:

Predlogi se bodo večinoma izvajali z deljenim upravljanjem prek večletnih nacionalnih programov.

Cilje, ki jih je treba doseči v okviru nacionalnih programov, bodo dopolnjevali „ukrepi Unije“ in mehanizem hitrega odzivanja v izrednih razmerah. Ti bodo v glavnem v obliki donacij in javnih naročil v okviru neposrednega centraliziranega upravljanja ter bodo zajemali ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi.

Uporabljena bodo vsa možna sredstva, da bi se izognili razdrobljenosti, in sicer s koncentracijo sredstev za doseganje omejenega števila ciljev EU in z uporabo strokovnega znanja ključnih zainteresiranih strani, po potrebi tudi na podlagi sporazumov o partnerstvu in okvirnih sporazumov.

Tehnična pomoč na pobudo Komisije so bo izvajala z neposrednim centraliziranim upravljanjem.

Države, povezane z uporabo, izvajanjem in razvojem schengenskega pravnega reda bodo tudi sodelovale pri dveh instrumentih Sklada za notranjo varnost, ki pomenita razvoj schengenskega pravnega reda (instrumenti v zvezi z mejami in vizumi ter policijskim sodelovanjem), kakor če bi bile države članice, v smislu schengenskih pridružitvenih sporazumov. Sodelovale bodo pri instrumentih v skladu z določbami uredbe, izvajale svoje večletne nacionalne programe in imele možnost zaprositi za sredstva v okviru ukrepov Unije itd. V okviru Sklada za zunanje meje bodo sklenjeni posebni sporazumi, da se opredelijo dodatna pravila, potrebna za njihovo sodelovanje (pravila, ki izhajajo iz finančne uredbe, njenih izvedbenih pravil in Pogodb, vključno s pooblastilom Računskemu sodišču, da izvaja revizije). Ker bodo te države prispevale v proračun EU za ta dva instrumenta sorazmerno s svojimi BDP, bodo s temi dogovori določeni tudi prispevki iz teh držav kot del delitve odgovornosti glede upravljanja schengenskega območja, in sicer ne glede na velikost sredstev, dodeljenih v okviru teh instrumentov. Do tega dne so pridružene države naslednje: Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Za deljeno upravljanje se predlaga usklajen in učinkovit okvir za poročanje, spremljanje in ocenjevanje. Za vsak nacionalni program se bo od držav članic zahtevalo, da ustanovijo odbor za spremljanje, v katerem lahko sodeluje tudi Komisija.

Države članice bodo poročale o izvajanju večletnega programa na letni podlagi. Ta poročila bodo predpogoj za letna plačila. Da bi države članice prispevale k vmesnem pregledu, bodo morale leta 2017 zagotoviti dodatne informacije o napredku pri doseganju ciljev. Podoben postopek bo potekal v letu 2019, namenjen pa bo izvedbi prilagoditev v zadnjem proračunskem letu (2020), če bo to potrebno.

Sklada bosta s podporo razvoju kulture, ki temelji na oceni na področju notranjih zadev imela skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje z obsežnimi kazalniki v zvezi s politiko, ki kažejo na k rezultatom usmerjen pristop skladov in bistveno vlogo, ki bi jo sklada lahko imela v kombinaciji politik, s katero bi dosegli cilj vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice. Ti kazalniki se nanašajo na vpliv, ki bi ga sklada lahko imela: razvoj skupne kulture varnosti meja, policijskega sodelovanja in kriznega upravljanja; učinkovito upravljanje migracijskih tokov v EU; poštena in enaka obravnava državljanov tretjih držav; solidarnost in sodelovanje med državami članicami na področju migracij in notranje varnosti ter skupni pristop EU do tretjih držav glede migracij in varnosti.

Da se zagotovi ustrezna uporaba načel o ocenjevanju in ob upoštevanju praktičnih izkušenj z ocenjevanjem v državah članicah v okviru veljavnega financiranja EU na področju notranjih zadev, bodo Evropska komisija in države članice skupaj oblikovale skupni okvir za ocenjevanje in spremljanje okvir, med drugim z opredelitvijo predlog ter skupnih kazalnikov za realizacije in rezultate.

Vsi ukrepi bodo določeni na začetku programskega obdobja, s čimer bo državam članicam omogočeno, da vzpostavijo svoje sisteme poročanja in ocenjevanja na podlagi dogovorjenih načel in zahtev.

Za zmanjšanje upravnega bremena in zagotavljanje sinergij med poročanjem in ocenjevanjem bodo informacije za poročila o oceni nadgradnja in dopolnitev podatkov, ki jih države članice zagotovijo v letnih poročilih o izvajanju nacionalnih programov.

Komisija bo leta 2018 predložila tudi poročilo o vmesnem pregledu nacionalnih programov.

Širše gledano bo Komisija predložila vmesno poročilo o izvajanju skladov do 30. junija 2018, poročilo o naknadni oceni, ki bo zajemalo celotno izvajanje (tj. ne le nacionalne programe v okviru deljenega upravljanja), pa do 30. junija 2024.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

GD za notranje zadeve se ni spopadal z resnim tveganjem, da bi prišlo do napak v njegovih programih porabe. To potrjuje dejstvo, da v letnih poročilih Računskega sodišča ni zaslediti pomembnejših ugotovitev in tudi stopnja preostalih napak v letnih poročilih GD za notranje zadeve (in nekdanjega GD JLS) o dejavnostih v zadnjih letih ne presega 2 %.

Pri deljenem upravljanju se splošno tveganje v zvezi z izvajanjem obstoječih programov deli na tri glavne kategorije:

– tveganja neučinkovite ali pomanjkljivo usmerjene porabe sredstev,

– napake, ki so posledica zapletenosti pravil in pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora,

– neučinkovita uporaba upravnih sredstev (omejena sorazmernost zahtev).

Prav tako je treba omeniti posebne elemente sistema štirih skladov v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

– Sistem letnih programov zagotavlja, da se končna plačila opravljajo redno na podlagi potrjenih in revidiranih izdatkov. Vendar obdobje upravičenosti letnih programov ni povezano s proračunskim letom EU in zato veriga dajanja zagotovil, kljub zelo zapletenemu sistemu, ni popolnoma zadovoljiva.

– Podrobna pravila o upravičenosti določa Komisija. To načeloma zagotavlja homogenost financiranih odhodkov. Vendar povzroča tudi nepotrebno obremenitev nacionalnih organov in Komisije ter povečuje tveganje nastanka napake na strani upravičencev in/ali držav članic zaradi napačne razlage pravil EU.

– Sedanji sistemi upravljanja in nadzora so zelo podobni tistim za strukturna sklada. Vendar so med njimi manjše razlike, predvsem v verigi odgovornosti med organi za potrjevanje in revizijskimi organi. To ustvarja zmedo v državah članicah, zlasti pri organih, ki imajo opravka z obema vrstama skladov. Tako se povečuje tudi tveganje nastanka napak in zahteva tesnejši nadzor.

Ti elementi bodo bistveno spremenjeni s tem predlogom:

– Sistemi upravljanja in nadzora bodo upoštevali splošne zahteve iz skladov skupnega strateškega okvira (SSO) in bodo popolnoma v skladu z novimi zahtevami nove finančne uredbe: tri organe bosta nadomestila dva organa (odgovorni organ in revizijski organ), katerih vlogi sta pojasnjeni zaradi boljših zagotovil.

– V večletnem načrtovanju se bodo skupaj z letno potrditvijo obračuna na podlagi plačil odgovornega organa obdobja upravičenosti uskladila z letnimi računovodskimi izkazi Komisije, ne da bi ob tem povečali upravno breme v primerjavi z veljavnim sistemom.

– Pregledi na kraju samem se bodo izvajali kot del kontrole na prvi stopnji, tj. izvajal jih bo odgovorni organ, in bodo podpirali njegovo izjavo o zanesljivosti upravljanja.

– Pojasnitev in poenostavitev pravil o upravičenosti ter njihova uskladitev z drugimi instrumenti finančne podpore EU bosta zmanjšala napake upravičencev, ki uporabljajo pomoč iz različnih virov. Ta pravila o upravičenosti se bodo določala na nacionalni ravni, razen nekaj osnovnih načel, ki so podobna tistim za sklade SSO.

– Spodbuja se uporaba poenostavljenih stroškov, zlasti za manjše donacije.

Glavna tveganja centraliziranega upravljanja so:

– tveganje slabega ujemanja med prejetimi projekti in prednostnimi nalogami politik GD za notranje zadeve;

– tveganje neustrezne kakovosti izbranih projektov in slabe tehnične izvedbe projekta, kar lahko zmanjša učinek programa; to tveganje izhaja iz neustreznih postopkov izbire, pomanjkanja strokovnega znanja ali nezadostnega spremljanja;

– tveganje neučinkovite ali negospodarne porabe dodeljenih sredstev, tako pri donacijah (zapleteni postopki povračila dejanskih upravičenih stroškov ter omejene možnosti za preverjanje upravičenih stroškov pri pregledih dokumentacije) kot pri javnih naročilih (včasih omejeno število gospodarskih ponudnikov s potrebnim strokovnim znanjem, zaradi česar ni zadostnih možnosti za primerjavo cen ponudb);

– tveganje v zvezi z zmogljivostjo (predvsem) manjših organizacij, da učinkovito nadzorujejo izdatke in zagotavljajo preglednost izvedenih operacij;

– tveganje izgube ugleda Komisije v primeru odkritja goljufij ali kriminalnih dejavnosti; sistemi notranjega nadzora tretjih oseb ponujajo le delna zagotovila zaradi razmeroma velikega število različnih izvajalcev in upravičencev, od katerih ima vsak svoj sistem nadzora, ki je pogosto precej omejen.

Pričakuje se, da se bo večina teh tveganj zmanjšala zaradi boljše usmerjenosti predlogov in uporabe poenostavljenih elementov, ki so vključeni v novo finančno uredbo.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Deljeno upravljanje:

Na ravni držav članic je predlagana struktura sistemov upravljanja in nadzora nadaljnja razvojna stopnja modela iz obdobja 2007−2013 in ohranja večino funkcij, ki se izvajajo v zdajšnjem obdobju, vključno z upravnimi pregledi in preverjanji na kraju samem, revizijami sistemov upravljanja in nadzora ter revizijami projektov. Vendar je spremenjeno zaporedje teh funkcij, da se odgovornemu organu dodeli jasna odgovornost za preglede na kraju samem kot sestavni del priprave za letno potrditev obračuna.

Za okrepitev odgovornosti bi odgovorne organe akreditiral nacionalni akreditacijski organ, pristojen za njihov tekoči nadzor. Pričakuje se, da se bo z zmanjšanjem števila organov – organ za potrjevanje se ukine – in skladov zmanjšalo tudi upravno breme in povečala možnost za krepitev upravne usposobljenosti ter omogočila jasnejša razdelitev pristojnosti.

Trenutno ni na voljo zanesljivih ocen stroškov nadzora skladov z deljenim upravljanjem na področju notranjih zadev. Edina razpoložljiva ocena se nanaša na ESRR in Kohezijski sklad, po kateri se stroški nalog v zvezi z nadzorom (na nacionalni ravni, brez stroškov Komisije) ocenjujejo na približno 2 % skupnega financiranja iz obdobja 2007–2013. Ti stroški se nanašajo na naslednja področja nadzora: na nacionalno usklajevanje in pripravo programov se jih nanaša 1 %, 82 % se jih nanaša na upravljanje programov, 4 % na certificiranje in 13 % na revizijo.

Naslednji predlogi bodo povečali stroške nadzora:

– ustanovitev in delovanje akreditacijskega organa ter na splošno sprememba sistema;

– predložitev izjave o zanesljivosti upravljanja, ki spremlja letne računovodske izkaze;

– pregledi na kraju samem, ki jih opravi odgovorni organ;

– potreba po dodatnem delu revizijskih organov zaradi revizije izjave o zanesljivosti upravljanja.

Vendar obstajajo tudi predlogi, ki bodo zmanjšali stroške nadzora:

– organi za potrjevanje bodo prenehali obstajati. Čeprav bodo njihove naloge delno prenesene na odgovorni organ, bo to državam članicam omogočilo, da prihranijo znaten del stroškov, ki se nanašajo na certificiranje zaradi boljše upravne učinkovitosti, zmanjšane potrebe po usklajevanju in zmanjšanja obsega revizij;

– nadzor, ki ga mora opraviti revizijski organ, bo bolj usmerjen k ponovni izvedbi (vzorca) prvostopenjskega upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, ki jih izvaja odgovorni organ. To bo pospešilo izvajanje kontradiktornega postopka in zagotovilo, da se opravi ves potrebni nadzor pred predložitvijo letnih računovodskih izkazov;

– uporaba poenostavljenih stroškov bo zmanjšala upravne stroške in breme na vseh ravneh, tako za uprave kot za upravičence;

– letni zaključek in omejitev obdobja za potrditev skladnosti obračunov na 36 mesecev bosta upravam in upravičencem skrajšala obdobje shranjevanja dokumentov zaradi nadzora;

– vzpostavitev elektronskih komunikacijskih tokov med Komisijo in državami članicami bo obvezna.

Tem predlogom je treba dodati elemente poenostavitve iz točke 2.2.1, ki bodo tudi prispevali k zmanjševanju upravnega bremena za upravičence ter torej hkrati zmanjšale tveganje napak in upravno breme.

Zato se na splošno pričakuje, da bo ti predlogi povzročili prerazporeditev stroškov nadzora in ne njihovega povečanja ali zmanjšanja. Vendar bo ta prerazporeditev stroškov (med funkcijami in zaradi sorazmernih ureditev nadzora, pa tudi med državami članicami in programi) predvidoma omogočila učinkovitejšo blažitev tveganj ter boljšo in hitrejšo verigo dajanja zagotovil.

Na ravni Komisije v prvi polovici programskega obdobja ni pričakovati zmanjšanja stroškov upravljanja in nadzora za deljeno upravljanje. Prvi razlog za to je povečanje zneska in razširitev področij politik z deljenim upravljanjem v primerjavi s sedanjim obdobjem. Zato bo že za ohranitev istega obsega sredstev potrebno povečanje učinkovitosti. Poleg tega bo za prva leta značilno sovpadanje številnih pomembnih nalog, ki jih bo treba izvesti: zaključek programov za obdobje 2007–2013 (rok za oddajo zadnjih poročil o zaključku je 31. marca 2016), dialog o politiki in odobritev večletnih nacionalnih programov za obdobje 2014–2020, vzpostavitev novega sistema potrditve obračuna. V drugi polovici obdobja se bodo morebitna razpoložljiva sredstva uporabila za izboljšanje ocenjevanja in spremljanja.     

Centralizirano upravljanje

Kar zadeva centralizirano upravljanje, bo Komisija še naprej uporabljala sedanji sistem nadzora, ki je sestavljen iz naslednjih elementov: nadzor delovanja, ki ga izvajajo operativni direktorati, predhodni nadzor, ki ga izvaja enota za proračun in nadzor, natančneje odbor za notranja naročila (JPS/HPC), naknadni nadzor za donacije ali revizije, ki jih izvajata oddelek za notranjo revizijo in/ali služba za notranjo revizijo. Sektor za naknadni nadzor uporablja „strategijo odkrivanja“, ki je namenjena odkrivanju čim večjega števila nepravilnosti z namenom izterjave neupravičenih plačil. Na podlagi te strategije se revizije izvajajo na vzorcu projektov, izbranih pretežno na podlagi analize tveganja.

Zaradi te kombinacije predhodnega in naknadnega nadzora ter pregledov dokumentacije in revizij na kraju samem je bila v zadnjih letih določljiva povprečna stopnja preostalih napak nižja od 2 %. Zato so sistem notranjega nadzora in njegovi stroški po mnenju GD za notranje zadeve ustrezni za doseganje cilja nizke stopnje napak.

Vendar bo GD za notranje zadeve v tem okviru še naprej proučeval možnosti za izboljšanje upravljanja in dodatno poenostavitev. Še zlasti to pomeni, da se bodo v največji možni meri uporabljale vse poenostavljene možnosti, ki so na voljo v okviru nove finančne uredbe, saj se pričakuje, da bodo prispevale k zmanjševanju upravnega bremena za upravičence ter torej hkrati zmanjšale tveganje napak in upravno breme za Komisijo.

Nova področja

Predlogi predvidevajo nova področja za financiranje EU na področju notranjih zadev, npr. boljšo uporabo strokovnega znanja v agencijah EU, razvoj zunanje razsežnosti in krepitev mehanizmov za izredne razmere.    Zanje bo GD za notranje zadeve potreboval nove metode upravljanja in nadzora.          Zneski, ki bodo namenjeni tem področjem, še niso določeni, vendar ni verjetno, da bodo znatni v primerjavi s celotnim proračunom za notranje zadeve. Vendar bo zelo pomembno čim prej v okviru obdobja vzpostaviti notranja sredstva in načine dela za izvajanje teh novih nalog, pri čemer bo treba v celoti upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja.

Navedena analiza jasno kaže, da bo treba kljub vsem vpeljanim poenostavitvam povečati človeške vire, potrebne za izvajanje večjega proračun GD za notranje zadeve.        Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

GD za notranje zadeve bo uporabil vse regulativne nadzorne mehanizme ter poleg tega pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, ki je bila sprejeta 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je njegov notranji nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajen s strategijo Komisije ter da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov. Po potrebi se bodo vzpostavile mreže in ustvarila ustrezna informacijska orodja za analizo primerov goljufij v zvezi s skladoma.

Kar zadeva deljeno upravljanje, je v strategiji Komisije jasno navedena potreba, da se v predlogih uredb Komisije za obdobje 2014–2020 od držav članic zahteva, da vzpostavijo ukrepe za preprečevanje goljufij, ki so učinkoviti in sorazmerni z ugotovljenimi tveganji goljufij. Ta predlog v svojem členu 5 jasno zahteva od države članic, da preprečijo, ugotovijo in odpravijo nepravilnosti ter poročajo Komisiji. Dodatne informacije o teh obveznostih bodo del podrobnih pravil o nalogah odgovornega organa, kot to določa člen 24(5)(c).

Poleg tega je bila v členu 41 jasno določena ponovna uporaba sredstev, ki izvirajo iz finančnih popravkov na podlagi ugotovitev Komisije ali Računskega sodišča.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

število || Dif. ([18]) || držav Efte[19] || držav kandidatk[20] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 ||   || Dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

število Razdelek 3 || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

3 || 18 01 04 aa – Sklad za migracije in azil – tehnična podpora || Nedif. || NE || NE || NE || NE

3 || 18 02 aa – Sklad za migracije in azil || Dif. || NE || NE || NE || NE

3 || 18 01 04 bb – Sklad za notranjo varnost – Policija in kriminal – Tehnična pomoč || Nedif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 bb – Sklad za notranjo varnost – Policija in kriminal || Dif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 01 04 cc – Sklad za notranjo varnost – Meje in vizumi – Tehnična pomoč || Nedif. || NE || NE || DA || NE

3 || 18 02 cc – Sklad za notranjo varnost – Meje in vizumi || Dif. || NE || NE || DA || NE

Prispevki iz tretjih držav zadevajo obe komponenti Sklada za notranjo varnost.

Merila in metodo izračunavanja teh prispevkov je treba določiti na pogajanjih med EU in pridruženimi državami na podlagi ločenega postopka.

Ob domnevi, da bodo odstotki podobni odstotkom, ki se trenutno uporabljajo v okviru EBF, se bo od pridruženih držav zahtevalo, da prispevajo približno 210 milijonov EUR v komponento za meje in vizume ter približno 40 milijonov EUR v komponento za policijsko sodelovanje.

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Št. 3 || Varnost in državljanstvo

GD za notranje zadeve || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje (trenutne cene) || || || || || || || || ||

18 02 aa  Sklad za migracije in azil || prevzete obveznosti || (1) || 517,492 || 527,892 || 538,500 || 549,320 || 560,356 || 571,613 || 586,266 || - || 3,851.439

plačila || (2) || 90,085 || 102,823 || 270,844 || 420,790 || 532,681 || 543,385 || 554,303 || 1,336.528 || 3,851.439

18 02 bb Sklad za notranjo varnost – Policija in kriminal || prevzete obveznosti || (1a) || 135,076 || 143,047 || 151,283 || 159,791 || 168,578 || 177,653 || 187,022 || || 1,122.450

plačila || (2a) || 15,714 || 43,881 || 71,419 || 111,709 || 147,854 || 156,248 || 164,918 || 410.707 || 1,122.450

18 02 cc  Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi || prevzete obveznosti || (1a) || 422,310 || 447,186 || 472,886 || 499,435 || 526,856 || 555,173 || 584,412 || - || 3,508.258

plačila || (2a) || 59,999 || 120,794 || 223,204 || 350,813 || 461,098 || 487,256 || 514,275 || 1 290,818 || 3 508,258

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[21] || || || || || || || || ||

18 01 04 aa             Sklad za migracije in azil || || (3) || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || 2,500 || || 18,500

18 01 04 bb            Sklad za notranjo varnost – Policija in kriminal || || || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || 0,800 || || 5,600

18 01 04 cc             Sklad za notranjo varnost – Meje in vizumi || || || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || 1,700 || || 11,900

Odobritve za za GD HOME SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 1 079,878 || 1 123,125 || 1 167,669 || 1 213,546 || 1 260,790 || 1 309,439 || 1 362,700 || || 8 517,147

plačila || =2+2a +3 || 170,799 || 272,497 || 570,467 || 888,313 || 1 146,634 || 1 191,889 || 1 238,496 || 3 038,053 || 8 517,147

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

GD za notranje zadeve ||

Ÿ Človeški viri || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || || 145,887

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,156 || 0,159 || 0,162 || 0,165 || 0,168 || 0,172 || 0,175 || || 1,157

SKUPAJ GD za notranje zadeve || Odobritve || 20,997 || 21,000 || 21,003 || 21,006 || 21,009 || 21,013 || 21,016 || || 147,044

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 20,997 || 21,000 || 21,003 || 21,006 || 21,009 || 21,013 || 21,016 || || 147,044

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || prevzete obveznosti || 1 100,875 || 1 144,125 || 1 188,672 || 1 234,552 || 1 281,799 || 1 330,452 || 1 383,716 || || 8 664,191

plačila || 191,796 || 293,497 || 591,470 || 909,319 || 1 167,643 || 1 212,902 || 1 259,512 || 3 038,053 || 8 664,191

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ  Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:        Politika na področju notranjih zadev se izvaja predvsem z deljenim upravljanjem. Prednostna področja porabe so določena na ravni EU, dejansko vsakodnevno upravljanje pa je v pristojnosti odgovornih organov na nacionalni ravni. O skupnih kazalnikih realizacij in ciljev skupaj odločajo Komisija in odgovorni organi v okviru svojih nacionalnih programov, ki jih odobri Komisija. Zato je težko navesti cilje glede realizacij, ker bodo programi predmet priprave, pogajanj in odobritve v letih 2013 in 2014.      Kar zadeva centralizirano upravljanje GD za notranje zadeve ne more zagotoviti izčrpnega seznama vseh realizacij, ki bodo opravljene s finančnimi ukrepi v okviru skladov, njihovih povprečnih stroškov in njihovega števila, kot jih zahteva ta oddelek. Trenutno ni statističnih orodij, ki bi omogočala izračun smiselnih povprečnih stroškov na podlagi obstoječih programov, taka natančna opredelitev bi bila v nasprotju z načelom, da mora biti prihodnji program dovolj prožen za prilagajanje političnim prednostnim nalogam v obdobju 2014–2020. To zlasti velja za nujno pomoč ter ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[22] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || Skupaj stroški

SPECIFIČNI CILJ št. 1[23] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2 … || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ Predlog zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) HOME

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira[24] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri GD HOME || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 20,841 || 145,887

Drugi upravni odhodki || 0,156 || 0,159 || 0,162 || 0,165 || 0,168 || 0,172 || 0,175 || 1,157

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 20,997 || 21,000 || 21,003 || 21,006 || 21,009 || 21,013 || 21,016 || 147,044

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[25] večletnega finančnega okvira[26] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri GD HOME || 1,280 || 1,280 || 1,280 || 1,280 || 1,280 || 1,280 || 1,280 || 8,960

Človeški viri upravne narave || 3,720 || 3,720 || 3,720 || 3,720 || 3,720 || 3,720 || 3,720 || 26,040

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 5,000 || 35,000

SKUPAJ || 25,997 || 26,000 || 26,003 || 26,006 || 26,009 || 26,013 || 26,016 || 182,044

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Številke, uporabljene za leto n, so številke za leto 2011.

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasno osebje) HOME ||

|| 18 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 136 || 136 || 136 || 136 || 136 || 136 || 136

|| XX 01 01 02 (delegacije) || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15 || 15

|| 18 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa:) EPDČ)[27] ||

|| 18 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16

|| XX 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10

|| 18 01 04 aa [28] || – na sedežu[29] || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 10

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| 18 01 04 bb[30] || – na sedežu[31] || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || 4

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| 18 01 04 cc[32] || – na sedežu[33] || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6 || 6

|| – na delegacijah || * || * || * || * || * || * || *

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, UA, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| drugo 13 01 04 02 || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 197 || 197 || 197 || 197 || 197 || 197 || 197

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in vračunani zneski se prilagodijo, če pride do eksternalizacije izvajalski agenciji.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci na sedežu || Naloge, ki jih je treba opraviti, zajemajo vse naloge, potrebne za upravljanje finančnega programa, in sicer: – zagotavljanje prispevka med proračunskim postopkom;           – izvajanje dialoga o politiki z državami članicami;         – priprava letnega delovnega programa/sklepov o financiranju, določanje letnih prednostnih nalog, odobritev nacionalnih programov; – upravljanje nacionalnih programov, razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov ter izbirnih postopkov;        – komuniciranje z zainteresiranimi stranmi (potencialnimi/dejanskimi upravičenci, državami članicami itd.); – smernice za pripravo osnutkov za države članice;      – operativno in finančno vodenje projektov;  – izvajanje kontrol, kot je opisano zgoraj (predhodno preverjanje, razpisna komisija, naknadne revizije, notranje revizije, potrditev obračunov);          – računovodstvo;                – razvoj in upravljanje informacijskih orodij za upravljanje donacij in nacionalnih programov;           – spremljanje doseganja ciljev in poročanje o njem, vključno z letnim poročilom o dejavnostih in poročili odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

Zunanje osebje || Naloge so podobne nalogam uradnikov in začasnih uslužbencev, ne zajemajo pa tistih, ki jih zunanje osebje ne more izvajati.

Osebje na delegacijah || Za spremljanje razvoja izvajanja politike na področju notranjih zadev, in zlasti njene zunanje razsežnosti, bodo morale biti delegacije EU ustrezno usposobljene na področju notranjih zadev. To je lahko osebje Evropske komisije in/ali Evropske službe za zunanje delovanje.

Za spremljanje razvoja izvajanja politike na področju notranjih zadev, in zlasti njene zunanje razsežnosti, bodo morale biti delegacije EU ustrezno usposobljene na področju notranjih zadev. To je lahko osebje Evropske komisije in/ali Evropske službe za zunanje delovanje.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je skladna z naslednjim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[34].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– þ Predlog določa, da se poleg evropskih sredstev zagotovi sofinanciranje. Natančnega zneska ni mogoče količinsko opredeliti. Uredba določa najvišje možne stopnje sofinanciranja, ki se razlikujejo glede na vrsto ukrepa:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ || DČ ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno || še ni določeno ||

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[35]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               COM(2011)500 konč.

[2]               COM(2010) 700 konč.

[3]               COM(2010) 543 konč.

[4]               „Pregled proračuna EU“, COM (2010) 700, 19.10.2010.

[5]               Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006(COM (2011) 615 konč.).

[6]               Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM (2011) 628/3).

[7]               Glej opombo 1.

[8]               UL C , , str. .

[9]               UL C , , str. .

[10]             Triletni pregled finančne uredbe – Predlog Komisije COM(2010)0260.

[11]             Triletni pregled finančne uredbe – predlog Komisije COM(2010)0260

[12]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[13]             UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

[14]             ABM: Upravljanje po dejavnostih – ABB: Oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[15]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[16]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[17]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[18]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[19]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[20]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[21]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[22]             Realizacija so produkti in storitve, ki jih je treba zagotoviti (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število izgrajenih cest itd.).

[23]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[24]             Skupna sredstva, ki temeljijo končni dodelitvi za človeške vire za leto 2011, vključno z uradniki in zunanjimi sodelavci.

[25]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[26]             Zunanji sodelavci, ki se financirajo iz nekdanjih vrstic BA, na podlagi končne dodelitve za človeške vire za leto 2011, vključno z zunanjimi sodelavci na sedežu in v delegacijah.

[27]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[28]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[29]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[30]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[31]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[32]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[33]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[34]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[35]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.