OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Določbe Uredbe (ES) št. 2073/2004 določajo pravni okvir za upravno sodelovanje na področju trošarin. Te določbe je treba spremeniti, da se bo upoštevala uvedba računalniško podprtega sistema za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (v nadaljnjem besedilu: EMCS). EMCS je bil uveden na podlagi Odločbe št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov. EMCS podpira hitrejši in bolj celosten pristop, ki organom držav članic omogoča nadzor gibanja trošarinskega blaga na podlagi avtomatizirane analize tveganja (glej uvodno izjavo (3) Odločbe 1152/2003/ES).

Sedanja uredba Sveta zagotavlja pravno podlago za predhodno fazo projekta EMCS, in sicer za podporo računalniško podprtih ročnih postopkov (faza 0 EMCS), pred avtomatizacijo podpore upravnega sodelovanja iz faze 2 in faze 3 EMCS. Členi, povezani z uporabo sistema za registracijo gospodarskih subjektov SEED (sistem za izmenjavo trošarinskih podatkov), EWSE (sistem zgodnjega opozarjanja o trošarinah) in MVS (sistem za potrditev gibanja trošarinskih izdelkov), zagotavljajo pravno podlago za uporabo teh orodij poleg splošnejših členov v zvezi z zahtevki za informacije, avtomatično izmenjavo ter izmenjavo na lastno pobudo. Ti členi izhajajo iz prejšnje zakonodaje na področju upravnega sodelovanja, Direktive Sveta 77/799/EGS in nekaterih določb Direktive Sveta 92/12/EGS.

EWSE in MVS se postopoma odpravljajo; Sistema EWSE in MVS se postopno ukinjata, faza 2 sistema EMCS se izvaja, faza 3 EMCS pa se bo začela izvajati leta 2012. V fazi 3 EMCS se bodo lahko ustvarila elektronska sporočila, ki bodo nadomestila EWSE in na začetku delno nadomestila MVS, čemur bo sledila popolna nadomestitev.

Sedanji opis sistema SEED v Uredbi (ES) št. 2073/2004 je zastarel, saj temelji na različici sistema iz faze 0, zato je potrebna posodobitev. Poleg tega je potrebna jasna pravna podlaga za storitev, ki je na voljo na portalu Europa za preverjanje veljavnosti dovoljenj gospodarskih subjektov (SEED na portalu Europa).

Faza 3 bo zajemala avtomatično izmenjavo sporočil med gospodarskimi subjekti in upravami držav članic za poročanje o izrednih primerih, kot so rezultati nadzora cestnega prometa, poročila o izjemah, ki so jih sprejeli gospodarski subjekti, ter dokončne prekinitve gibanj. Te izmenjave se zdaj izvajajo ročno po najboljših prizadevanjih. Avtomatizacija tega pretoka sporočil bo prispevala k izboljšanju nadzora in upravnega sodelovanja.

V okviru projekta EMCS (CS/MISE – osrednje službe/sistem upravljanja informacij o trošarinah) je treba zagotoviti tudi storitev za zbiranje statističnih podatkov in poročanje. Tako se bosta izboljšali kakovost in pogostost poročanja o delovanju sistema EMCS. Z uvedbo te storitve se bo delno odpravila potreba držav članic in Komisije po ročnem zbiranju operativnih statističnih podatkov. Da bi se omogočilo zbiranje podatkov iz posameznih evidenc gibanj, bo treba zagotoviti pravno podlago.

Odločba 1152/2003/ES določa, da morajo Komisija in države članice financirati razvoj, preskušanje in uvedbo sistema EMCS. Ker se zdaj sistem EMCS izvaja, je v novi uredbi predlagana tudi podobna trajna obveznost za države članice in Komisijo v zvezi z vzdrževanjem sistema EMCS in s tem povezanih storitev.

Poleg teh posebnih sprememb je treba sprejeti tudi druge spremembe vsebine Uredbe (ES) št. 2073/2004:

- posodobitev besedila v Uredbi ob upoštevanju novih zakonodajnih standardov;

- splošen pregled besedila, izločitev določb, ki niso več ustrezne, in zagotovitev bolj logične strukture besedila;

- upoštevanje novih postopkov za upravno sodelovanje na področju trošarin in na drugih področjih, da bi se zagotovil učinkovitejši in manj obremenjujoč regulativni okvir za trošarinske organe in gospodarske subjekte.

Za zagotovitev pravne podlage za naloge upravnega sodelovanja EMCS, da bi bil dokument preglednejši ter bolj berljiv in skladen, ter ob upoštevanju obsega sprememb se predlaga popolna nadomestitev besedila obstoječe uredbe.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Uporaba strokovnega znanja

Predlog je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z delovno skupino strokovnjakov pod okriljem Odbora za trošarine (ustanovljenega z Direktivo 2008/118/ES). Službe Komisije so dodatno razpravljale o predlogu na več dvostranskih in večstranskih posvetovanjih z zainteresiranimi državami članicami.

Ocena učinka na službe Komisije in držav članic

Med novimi elementi iz tega predloga so bistvena pravna pravila, ki zagotavljajo uporabo sistema EMCS. Učinek, ki iz tega izhaja, je dejansko posledica Odločbe št. 1152/2003/ES, s katero je bilo določeno oblikovanje EMCS, in ne spodaj predlaganega besedila. Kot je bilo že navedeno, se z novim sistemom zlasti poenostavlja gibanje pod režimom odloga plačila trošarine in omogoča, da države članice izvajajo ustrezen nadzor. Ta predlog v primerjavi s sedanjim stanjem trošarinskim gospodarskim subjektom ne nalaga novih dodatnih obremenitev, saj je omejen predvsem na posodobitev obstoječih orodij in praks. Z novo storitvijo za zbiranje statističnih podatkov in poročanje se mora zmanjšati sedanja upravna obremenitev uprav držav članic ter izboljšati kakovost poročanja.

Ocena učinka na temeljne pravice

Predlog določa, da bodo države članice po potrebi in sorazmerno uporabljale člen 13 Direktive 95/46/ES, ki državam članicam omogoča, da upravne organe izvzamejo iz zahteve po spoštovanju vseh pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, iz člena 8 Listine o temeljnih pravicah. Uredba državam članicam omogoča uporabo izjem iz člena 13 Direktive 95/46/ES pri shranjevanju ali izmenjavi informacij, kadar je taka omejitev potrebna za varovanje pomembnih gospodarskih ali finančnih interesov države članice ali Evropske unije, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami. Natančno uporabo izjeme urejajo nacionalna zakonodaja in upravna praksa ter je predmet prenosa Direktive 95/46/ES v nacionalno zakonodajo ter splošnih pravnih načel nujnosti in sorazmernosti sprejetih ukrepov ter verjetne primernosti zbranih, shranjenih ali izmenjanih informacij. Pri tem pravice in obveznosti držav članic iz obstoječe uredbe o upravnem sodelovanju na področju trošarin ostajajo nespremenjene.

Obdelava podatkov s strani Komisije je omejena na naslednja področja:

1. zagotavljanje varnega komunikacijskega kanala (CCN/CSI) med upravami držav članic. Ta kanal se uporablja za posredovanje strukturiranih sporočil, ki vključujejo izmenjavo informacij na zahtevo, avtomatično izmenjavo informacij in posredovanje informacij na lastno pobudo, kar lahko pripomore k pravilni uporabi trošarinske zakonodaje;

2. zagotavljanje mehanizma za kopiranje podatkov o registraciji trošarinskih gospodarskih subjektov med državami članicami;

3. pridobivanje podatkov za statistične namene.

V okviru področja št. 1 (varen komunikacijski kanal) se lahko prenašajo informacije, ki jih pridobijo države članice, ki so uporabile izjeme iz člena 13 Direktive 95/46/ES, kadar mora država članica izmenjati podatke z drugo državo članico, da bi se zagotovila popolna in točna predstava skladnosti s trošarinsko zakonodajo. Komisija predvideva, da je uporaba člena 13 omejena na primere, v katerih bi lahko obveščanje osebe, na katero se podatki nanašajo, upravičeno negativno vplivalo na oceno skladnosti zadevnih držav članic s trošarinsko zakonodajo. Obseg obravnavanih informacij v skladu s tem osnutkom uredbe naj bi zagotavljal pravilno rabo trošarinske zakonodaje (osnutek člena 1, kot tudi razlaga te določbe v nadaljevanju teksta). Obveznosti iz Pogodbe in nacionalna zakonodaja, ki izhaja iz Direktive 95/46/ES, države članice zavezujejo k spoštovanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, iz člena 8, pri čemer jih zavezujejo tudi splošna pravna načela nujnosti in sorazmernosti. Navedbe posameznih ureditev v državah članicah niso potrebne, zato jih ta Uredba ne navaja. Komisija poleg tega predvideva, da države članice pri izvajanju pooblastil, ki so jim podeljena v skladu s to uredbo, spoštujejo vse druge obveznosti iz Pogodbe.

Komisija zagotavlja le komunikacijski mehanizem za izmenjavo podatkov, ki jih zbirajo in hranijo države članice, pri čemer nima operativnega dostopa do samih podatkov, razen med vzdrževanjem sistema. Komisija je v okviru tega predloga odgovorna za zagotavljanje zaupnosti in pravilnega prenosa podatkov, ki so ji zaupani.

V okviru področja št. 2 (zrcalna kopija nacionalnih podatkov o registraciji gospodarskih subjektov) se od držav članic ne zahteva uporaba člena 13, saj informacije zagotovijo osebe, na katere se podatki nanašajo, same. Države članice morajo o teh podatkih obvestiti osebe, na katere se podatki nanašajo, pri čemer lahko te osebe popravijo podatke, ki so netočni. V predlogu se opozarja, da je osebam nujno treba omogočiti dostop do njihovih podatkov na tem področju in zagotoviti možnost, da napačne podatke popravijo. Vendar Komisija nima operativnega dostopa, zato sama teh podatkov ne more spreminjati, ker bi v tem primeru morala nadzorovati nacionalne evidence gospodarskih subjektov, saj je glavna naloga Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo zagotavljanje nadaljnje zaupnosti obdelanih podatkov. V okviru javne storitve, ki omogoča preverjanje veljavnosti dovoljenj, se uporablja izpisek podatkov o registraciji trošarinskih gospodarskih subjektov, ki vključuje le številko dovoljenja, ne pa tudi informacij, ki bi omogočali identifikacijo posameznikov, na primer ime ali naslov. Komisija navede kontaktni naslov elektronske pošte, povezan s to storitvijo. Če gospodarski subjekt meni, da predložene informacije niso točne, mu Komisija posreduje podatke uprave države članice, ki upravlja podatke tega gospodarskega subjekta.

Področje 3 zajema le pridobivanje anonimnih operativnih podatkov, ki se uporabijo kot vhodni podatki za statistična poročila. Ta izpisek ne vključuje identifikacije gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Komisija Svetu predlaga sprejetje nove uredbe o upravnem sodelovanju na področju trošarin, ki bo nadomestila sedanjo uredbo Sveta na tem področju.

Njen cilj je uskladiti zakonodajo na tem področju z možnostmi, ki jih je zagotovil razvoj EMCS, ter zagotoviti jasneje opredeljeno in celovito pravno podlago za te možnosti, kar omogoča nadomestitev obstoječih ročnih in polavtomatiziranih postopkov.

Drugi cilj je jasnejša opredelitev pravic in obveznosti držav članic ter Komisije na tem področju v okviru EMCS in na splošno.

Tak pristop bo omogočil in spodbujal boljše sodelovanje med državami članicami ter zagotovil večjo skladnost zakonodaje na tem področju z nedavno sprejetimi določbami za upravno sodelovanje na področju DDV in neposrednega obdavčevanja.

Pravna podlaga

Člen 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Evropske unije.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov.

Cilj predloga je nadomestiti Uredbo Sveta (ES) št. 2073/2004 z določbami, ki izpolnjujejo enako nalogo, tj. zagotovitev skupnega pravnega okvira za upravno sodelovanje na področju trošarinskega blaga in popolno izkoriščanje zmogljivosti sistema EMCS.

Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posameznimi ukrepi držav članic in se lahko bolje doseže na ravni Evropske unije. Brez tega predloga in obstoječe uredbe bi si lahko države članice informacije izmenjevale le, če bi sklenile dvostranske sporazume. Zadevne države članice verjetno ne bi mogle zagotoviti elektronske podpore za take dvostranske dogovore, saj bi bili stroški previsoki. Učinkovito delovanje enotnega trga bi lahko ovirale tudi razlike med dvostranskimi dogovori.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Predlagani ukrep določa le skupna pravila postopka in sredstva za omogočanje vsakodnevnega upravnega sodelovanja med državami članicami, ki tako ostajajo v celoti odgovorne za svojo notranjo organizacijo in dodeljevanje sredstev, za določanje zadev, zajetih v mednarodno upravno sodelovanje, in za način uporabe rezultatov.

Predlagani ukrep ne bo povzročil velike dodatne finančne in upravne obremenitve za Unijo, nacionalne vlade, regionalne in lokalne organe, gospodarske subjekte ter državljane, ampak bi moral racionalizirati finančne stroške in stroške za človeške vire z oblikovanjem skupnega pristopa k mednarodnemu upravnemu sodelovanju.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Izbira instrumenta je v celoti skladna s trenutno veljavnim pravnim aktom. Uredba zagotavlja skupni okvir za dejavnost, ki se lahko začne uporabljati takoj po nadomestitvi obstoječe uredbe.

Cilj predloga je zagotoviti podlago za posodobitev obstoječega skupnega okvira za upravno sodelovanje med državami članicami. Uredba obravnava izključno upravno sodelovanje in ne vpliva na približevanje nacionalnih zakonodaj v zvezi z upravljanjem gibanja trošarinskega blaga ali obdavčevanjem trošarinskega blaga, kar obravnavajo drugi pravni akti.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kakršen koli finančni vpliv v zvezi z uvedbo faze 3 EMCS izhaja iz Odločbe 1152/2003/ES. Vpliv razvoja in delovanja nove storitve za zbiranje statističnih podatkov na proračun ter zavzemanje za nadaljnji razvoj, vzdrževanje in upravljanje sistema sta splošno zajeta v izdatke v okviru programa Fiscalis 2013[1], zato se v tem dokumentu o tem ne bo več razpravljalo.

5. DODATNE INFORMACIJE

Razveljavitev veljavne zakonodaje

S sprejetjem predloga se bo razveljavila obstoječa zakonodaja, in sicer Uredba (ES) št. 2073/2004. .

Poenostavitev

S predlogom se bodo poenostavili zakonodaja, upravni postopki za javne organe (na ravni EU ali na nacionalni ravni) in upravni postopki za zasebne stranke.

Z zakonodajo se bo dosegla upravna poenostavitev, saj zajema skupne ukrepe, ki jih je lahko razumeti in uporabljati, pri čemer se bo z njimi na tem področju dosegel večji napredek kot z ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2073/2004.

Javni organi bodo lahko uporabljali skupna orodja in instrumente v vnaprej določenem organizacijskem okviru. S temi ukrepi se bo poenostavil dostop do evropskega mednarodnega upravnega sodelovanja. Z razširitvijo področja uporabe zakonodaje EU upravnim organom ne bo treba uporabljati različnih sklopov zakonodaje, pri čemer ima vsaka zakonodaja svoja pravila in pogoje, ki so odvisni od vrste zahtevka, v zvezi s katerim se zahteva za pomoč.

Podrobna obrazložitev predloga

Naslednja podrobna obrazložitev vsakega člena posebej je osredotočena na določbe, ki so nove ali vsebinsko spremenjene v primerjavi z ustreznimi določbami Uredbe (ES) št. 2073/2004. Za primerjavo novih in sedanjih določb Uredbe (ES) št. 2073/2004 je treba uporabiti korelacijsko tabelo, ki je priložena predlogu nove uredbe.

Poglavje I − Splošne določbe

Člen 1 – Vsebina in področje uporabe

V tem členu je izraženo dejstvo, da se bo področje uporabe Uredbe razširilo, da bo zajemalo upravno sodelovanje za zagotavljanje izvrševanja celotne trošarinske zakonodaje, ne le pravilne izvedbe odmere trošarin. Določa tudi načelo, da ta uredba ne bo vplivala na uporabo pravil o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah.

Standard „potrebnosti“ je namenjen zagotavljanju izmenjave informacij o trošarinskih zadevah v obsegu, ki ga narekujejo dejanske potrebe davčnih uprav, ob upoštevanju določb o varstvu osebnih podatkov iz Listine EU o temeljnih pravicah (člena 8 in 52(1)). Konkretno se lahko zahteva za posredovanje informacij šteje kot „potrebna“, kadar na primer služi kot potrditev sumov preiskovalcev glede trenutne ali pretekle vpletenosti gospodarskih subjektov v aktivnosti, ki so s stališča trošarinske zakonodaje nezakonite. Na drugi strani pa pojem „potrebna“ določa, da države članice ne smejo prosto izvajati „iskanja na slepo“ ali zahtevati informacij, ki najverjetneje niso pomembne za trošarinske posle določene osebe, preverljive skupine ali kategorije oseb.

Člen 2 – Opredelitev pojmov

Vstavljenih je bilo več novih opredelitev pojmov, ki izražajo začetek izvajanja faze 2 in faze 3 EMCS, ki nista zajeti v Uredbi (ES) št. 2073/2004, in uskladitev z Direktivo Sveta 2008/118/ES. Te opredelitve vključujejo „izmenjavo na podlagi dogodkov“, „gospodarski subjekt“, „trošarinsko številko“, „elektronski administrativni dokument“, „dokument za medsebojno upravno pomoč“ in „nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč“. Druge opredelitve pojmov vsebujejo manjše spremembe.

Členi 3 do 6 − Pristojni organi, centralni trošarinski urad za zvezo (CELO), službe za zvezo

Predlog zajema nadaljevanje obstoječih ureditev iz Uredbe (ES) št. 2073/2004, kadar obstaja razlika med pristojnim organom, ki je pravno odgovoren za izmenjavo informacij in v imenu katerega se take izmenjave izvajajo, ter neposrednimi stiki med službami in uradniki v okviru pooblaščenega pravnega organa pristojnega organa. Te ureditve nadzira centralni trošarinski urad za zveze, ki deluje tudi kot prva kontaktna točka. Razlog za to je, da ob upoštevanju področja uporabe Uredbe in razlik med državami članicami na področju organizacije in delovanja vladnih služb ter države članice na splošno ni mogoče določiti enotnih pravil v zvezi s tem; v nekaterih državah so pristojni organi na primer običajno trošarinski organi ali službe, medtem ko v drugih državah lahko tudi drugi organi izvajajo nekatere naloge v zvezi z upravno pomočjo na tem področju. Vsaka država članica lahko kadar koli določi drug pristojni organ. V tem primeru mora o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.

Zato ti členi ne uvajajo nobenih omejitev v zvezi z načinom notranje organizacije v državah članicah, razen zahteve po vzpostavitvi prve kontaktne točke. Predlog zato še naprej določa jasen pravni okvir za decentralizirano sodelovanje, zagotavlja ključno vlogo centralnim trošarinskim uradom za zveze, v njem pa so pojasnjene tudi glavne naloge, za katere so odgovorni ti organi.

Člen 7 − Informacije ali dokumenti, pridobljeni s pooblastilom ali na zahtevo sodnega organa

Kadar zahtevane informacije vključujejo poizvedovanje v imenu sodnih organov ali za te organe, se izmenjava informacij včasih zavrne ali traja veliko dlje. S tem se lahko upravnim organom države članice prosilke prepreči, da bi sprožili učinkovite in pravočasne upravne ali sodne postopke zoper storilce kaznivih dejanj. V členu 7 je zato opredeljena obveznost sodelovanja držav članic v primeru sodnih postopkov, pri čemer morajo ustrezno upoštevati pravila o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.

Poglavje II − Sodelovanje na zahtevo

Predlog vsebuje opredelitev pravic in obveznosti držav članic, pri čemer razlikuje med zahtevki za informacije in za uradne preiskave, prisotnostjo uradnikov v upravnih uradih in njihovim sodelovanjem pri uradnih preiskavah, uporabo sočasnega nadzora in uporabo zahtevkov za uradno obvestilo. V členu 11 je določen trimesečni rok za sporočanje informacij od datuma prejema zahtevka (enomesečni rok, kadar so informacije že na voljo), pri čemer so v posameznih primerih dovoljeni tudi drugačni roki.

Člen 8 − Splošne naloge zaprošenega organa

Člen 8 se ne razlikuje bistveno od člena 5 Uredbe (ES) št. 2073/2004. Člen 8(1) vsebuje pravno podlago za vse zahtevke za informacije, predložene prek sistema EMCS ali drugače. V odstavku 2 je določeno, da mora zaprošeni organ izvesti uradne preiskave, če je to potrebno za pridobitev zahtevanih informacij. V ta namen je v odstavku 3 določeno, da lahko zahtevki za informacije vključujejo utemeljen zahtevek za uradno preiskavo. Zaprošena država članica se lahko odloči, da preiskava ni potrebna, vendar mora v tem primeru takoj obvestiti državo članico prosilko o razlogih za odločitev, da take preiskave ne bo izvedla. Da bi se preprečile samovoljne zavrnitve, je v členu 25 naveden seznam pravnih razlogov za tako zavrnitev. Zdaj velja, da mora zaprošeni organ ravnati tako, kot bi ukrepal za lastne potrebe ali na zahtevo drugega organa iz svoje države članice.

Člena 9 in 10 − Oblika zahtevka ter odgovor in posredovanje dokumentov

Člen 9 pomeni posodobitev člena 6 Uredbe (ES) št. 2073/2004, da se zagotovi običajna izvedba zahtevkov in odgovorov iz člena 8 z uporabo sistema EMCS. Podrobnosti poslovnih procesov, izmenjav informacij in nadomestnih postopkov bodo zajete v izvedbenem aktu za to uredbo, sprejetem v skladu s členom 35(2), v katerem bo zagotovljena pravna podlaga za poslovne procese ter specifikacije sporočil v oddelku IV Funkcijske specifikacije trošarinskega sistema (FESS).

Kljub temu ni mogoče vnaprej predvideti vseh oblik zahtevkov za informacije in zahtevkov za uradne preiskave. Poleg tega je treba zagotoviti izmenjavo ustreznih dokazil in dokumentacije. Zato je pomembno priznati, da področje uporabe člena 8 vključuje tudi izmenjavo informacij, ki zdaj niso zajete v sistemu EMCS. Ohraniti je treba pravno podlago teh zahtevkov, pri čemer jih je treba prenašati elektronsko, če je to mogoče, da se prepreči nepotrebna obremenitev uprav držav članic. Primer je uporaba varnega sistema elektronske pošte CCN za izmenjavo informacij med centralnimi trošarinskimi uradi za zvezo.

V členu 10 se prednost daje uporabi overjenih prepisov in izpiskov, da se prepreči potreba po prenosu izvirnih dokumentov, obdelava katerih bi povečala upravno obremenitev.

Člen 11 — Roki

Komisija v členu 11 predlaga, da bi bil običajni najdaljši rok za predložitev informacij omejen na tri mesece, kakor je določeno tudi v Uredbi (ES) št. 2073/2004. Kadar zaprošena država članica zahtevane informacije že ima, se ta običajni rok skrajša na en mesec. V posebnih primerih, kot so zlasti zapleteni primeri goljufij, pri katerih sodeluje več držav članic, se lahko sporazumno določi drug rok. Če zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti v določenem roku, mora organ prosilca takoj obvestiti o razlogih za to in navesti, kdaj bo lahko odgovoril.

Člen 12 − Sodelovanje uradnikov iz drugih držav članic pri uradnih preiskavah

Tako kot v Uredbi (ES) št. 2073/2004 je tudi v tem poglavju predloga zagotovljena pravna podlaga za prisotnost trošarinskih uradnikov na ozemlju druge države članice zaradi izmenjave informacij in sodelovanja v uradnih preiskavah v vlogi opazovalcev. Komisija predlaga manjšo spremembo besedila obstoječe uredbe za pojasnitev, da imajo uradniki iz druge države članice na podlagi medsebojnega dogovora pravico, da so prisotni v vseh prostorih, kjer imajo pravico do prisotnosti uradniki države članice.

Člen 13 − Sočasen nadzor

Komisija še vedno meni, da sočasen nadzor pozitivno prispeva k upravnemu sodelovanju in da mora biti sestavni del standardnih nadzornih načrtov držav članic. V primeru suma čezmejnih trošarinskih nepravilnosti ali kršitev je lahko sočasen nadzor zelo učinkovito orodje za doseganje skladnosti in nadzor za uprave držav članic.

Nekateri primeri večstranskega nadzora se financirajo v okviru programa Fiscalis 2013, da bi se države članice spodbudilo k vključitvi sočasnega nadzora v nadzorne načrte. Komisija predlaga le manjšo spremembo obstoječega besedila v Uredbi (nadomestitev pojma „centralni urad za zvezo“ s pojmom „centralni trošarinski urad za zvezo“).

Člen 14 − Zahtevek za uradno obvestilo o upravnih odločitvah in ukrepih

Ta člen omogoča obveščanje naslovnikov o odločitvah organa prosilca, ki vplivajo nanje, pri čemer niso vključena uradna obvestila o zahtevkih. Predlog je omejen na posodobitev sklicevanja na direktivo o izterjavi, saj je Direktivo 76/308/EGS nadomestila Direktiva 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi[2].

Poglavje III − Izmenjava informacij brez predhodnega zahtevka

Členi 15 do 18 − Obvezna izmenjava, neobvezna izmenjava in nadaljnje spremljanje

Komisija predlaga več sprememb tega poglavja, da bi se oblikoval logičen in preprosto razumljiv okvir za avtomatično izmenjavo ter izmenjavo na lastno pobudo skupaj s prilagodljivim okvirom pravnih pravic za države članice, ki morda ne želijo ostati le pri avtomatičnih izmenjavah iz oddelka 4 FESS. Predlog vključuje tudi koncept „nadaljnjega spremljanja“, ki je podoben konceptu „povratnih informacij“ na področju DDV in neposrednega obdavčenja. Gre za prostovoljno poročanje države članice prosilke ali države članice prejemnice o koristnosti prejetih informacij. To lahko pozitivno prispeva h kakovosti izmenjanih informacij. Ta funkcija zdaj ni del sistema EMCS.

Obstoječa uredba že vsebuje člene, ki zajemajo avtomatično ali obvezno izmenjavo, pri čemer so nekatere države članice izkoristile pravne možnosti za izmenjavo mesečnih poročil in posredovanje informacij. Vendar obstoječa uredba vsebuje nejasnost v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi s temi členi, ki je povezana z ločenim členom, v katerem je opisan sistem zgodnjega opozarjanja o trošarinah (EWSE), ki je dejansko posebna oblika izmenjave na lastno pobudo ali neobvezne izmenjave, skupaj z obveznim mehanizmom povratnih informacij v primeru opozorilnih sporočil.

Informacijska sporočila EWSE so postala zastarela ob uvedbi faze 2 EMCS, pri čemer je njihovo vlogo nadomestila uporaba elektronskih administrativnih dokumentov (e-AD), ki jih predloži odpremna država članica. Preostala opozorilna sporočila EWSE so postala zastarela z uvedbo faze 3 EMCS, ki zajema podporo izmenjave na lastno pobudo, ki bo nadomestila to funkcijo.

V členu 15 se od držav članic še naprej zahteva, da posredujejo informacije drugi državi članici, kadar obstaja možnost kršitve ali nepravilnosti ali kadar ima lahko kršitev ali nepravilnost vpliv v drugi državi članici ali kadar obstaja tveganje za goljufijo ali izgubo trošarine. V tem členu je dodatno določena obvezna uporaba sporočil EMCS za izmenjavo teh informacij, kadar so ta sporočila na voljo za prenos zadevnih informacij. Prav tako je v členu 15 določena obvezna izmenjava sporočil o izrednih primerih, ki se lahko zgodijo med gibanjem trošarinskega blaga, kakor je določeno v oddelku 4 FESS. Predvideno je, da bo izmenjava poročil o teh izrednih primerih, ki se lahko zgodijo med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, postala obvezna. V izvedbenem aktu bodo določene različne kategorije informacij, ki jih je mogoče izmenjati avtomatično, in sicer obvezno in neobvezno. Države članice se bodo lahko na podlagi teh kategorij odločile, ali bodo sodelovale pri avtomatični izmenjavi. Seznam kategorij se bo preveril vsako leto. V členu 16 predloga je jasno navedeno, da ne obstaja načrt za omejitev katerega koli obstoječega dogovora, ki je morda sklenjen med državami članicami v zvezi z dvostranskimi ali večstranskimi izmenjavami informacij.

Nekateri primeri možne uporabe avtomatičnih izmenjav so navedeni v nadaljevanju:

(a) primeri, v katerih obstaja sum za goljufijo v drugi državi članici; primer: kadar ni bilo vrnjeno poročilo o prejemu EMCS in ni navedena razlaga ter obstaja sum, da je bilo trošarinsko blago v namembni državi članici preusmerjeno;

(b) primeri, v katerih obstaja veliko tveganje za goljufijo v drugi državi članici; primer: trošarina je plačana v državi članici z nizko stopnjo trošarine, pri čemer se blago giblje v skladu z režimom za trošarinsko blago, sproščeno v porabo, vendar prejemnik blaga nikoli ne prejme, pri čemer je blago preusmerjeno na trg države članice z visoko stopnjo trošarine;

(c) primeri, v katerih se odkrije goljufija na ozemlju države članice, ki bi lahko imela posledice v drugi državi članici; primer: država članica, ki odkrije nepravilno fizično prisotnost trošarinskih izdelkov, posumi, da je v državi članici, iz katere se odpremlja izdelek, morda prišlo do goljufije, ki vključuje premajhno ali napačno poročanje o trošarinskem blagu v elektronskem administrativnem dokumentu.

Člen 16 državam članicam omogoča posredovanje informacij, kadar informacije ne spadajo v kategorije, na podlagi katerih država članica izmenja informacije, morda zaradi odkritja neobičajne, a gospodarsko pomembne nepravilnosti. V členu 16 je kot možnost predlagano tudi oblikovanje postopka nadaljnjega spremljanja, ki ga organ prosilec lahko uporabi za sporočanje zaprošenemu organu, da so bile predložene informacije koristne. Izkušnje na področju DDV in neposrednega obdavčenja so pokazale, da so take povratne informacije dobra spodbuda za širšo uporabo izmenjav na lastno pobudo in lahko organu prosilcu pomagajo dopolniti lastne informacije o nekem primeru.

Cilj predloga je torej določitev prilagodljivega in učinkovitega okvira za tovrstne izmenjave informacij med državami članicami.

Poglavje IV – Shranjevanje in izmenjava informacij o gospodarskih subjektih in statističnih podatkov o transakcijah znotraj Unije

V štirih členih tega poglavja je povzeta vsebina poglavja IV in poglavja V Uredbe (ES) št. 2073/2004. Ker sta bila sistema EWSE in MVS nadomeščena z orodji, zagotovljenimi s fazo 3 EMCS, so bili členi, povezani s tema sistemoma, črtani. Področje uporabe tega novega poglavja je jasneje opredeljeno in vključuje vidike upravnega sodelovanja, pri katerem službe Komisije zagotavljajo operativno podporo za dejavnosti upravnega sodelovanja držav članic ter imajo vlogo usklajevanja in pospeševanja.

Člen 19 – Shranjevanje in izmenjava informacij iz elektronskih zbirk podatkov

V tem členu je opisana ureditev porazdeljene elektronske zbirke podatkov SEED, različica 1, ki se nekoliko razlikuje od ureditve za predhodno različico, ki je opisana v Uredbi (ES) št. 2073/2004. Ta člen opisuje tudi obveznost držav članic in osrednjih služb Komisije, da poskrbijo za posodabljanje in točnost podatkov iz evidence, da se lahko zagotovi takojšnji začetek gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, medtem ko premik blaga v odobrene namembne kraje ni mogoč. Nenazadnje člen 19 zagotavlja jasno pravno podlago za storitev SEED na portalu Europa, ki trošarinskim gospodarskim subjektom omogoča preverjanje veljavnosti dovoljenj njihovih poslovnih partnerjev.

Člen 20 – Dostop do informacij in njihovo popravljanje

V členu 20 je pojasnjeno, da imajo gospodarski subjekti pravico do preverjanja javno dostopnih informacij prek storitve SEED na portalu Europa v zvezi s podrobnostmi svojega dovoljenja, če vpišejo številko trošarinskega dovoljenja. Poleg tega imajo pravico, da od države članice, ki je izdala dovoljenje, zahtevajo popravek morebitnih napačnih objavljenih informacij. Komisija se zavezuje, da bo zahteve za popravke posredovala ustreznemu pristojnemu organu. Zahteve za dostop do informacij o gospodarskih subjektih, ki niso javno dostopne in do katerih Komisija nima dostopa, ter njihove popravke mora gospodarski subjekt še naprej predložiti ustreznemu pristojnemu organu.

Člen 21 – Hramba podatkov

Ta člen določa, da morajo biti vse informacije, shranjene v EMCS, dostopne najmanj tri leta, odvisno od politike pristojnega organa glede hrambe podatkov, pri čemer morajo biti te informacije dostopne drugim državam članicam prek spleta. Razlog za to je preprečevanje pretiranih zamud, kadar države članice izvajajo analize tveganj preteklih podatkov.

V skladu z zakonodajo o varstvu podatkov je treba po koncu obdobja hrambe te podatke izbrisati ali spremeniti, da se odstranijo informacije, ki bi se lahko uporabile za identifikacijo posameznikov.

Člen 22 – Izvajanje določb o shranjenih informacijah

Člen 22 določa izvajanje določb o hrambi in popravkih podatkov.

Poglavje V – Splošni pogoji za urejanje pomoči

To poglavje združuje več skupnih zahtev in omejitev glede zagotavljanja pomoči.

Člen 23 – Jezikovna ureditev

Ta člen je bil v predlogu preoblikovan, da bi bil njegov pomen bolj jasen. Zaradi boljše podpore za večjezične uporabniške vmesnike v EMCS je potrebnih manj prevodov.

Člen 24 – Kakovost storitve

Predlagana je nova obveznost Komisije in držav članic, v skladu s katero je treba vzdrževati računalniško podprt sistem, da se bodo pripravili in uporabili popravki in posodobitve v skladu z dogovorjenimi cilji načrtovanja. Podrobnosti te ureditve bo vseboval dogovor na ravni storitev, ki bo določal medsebojne obveznosti Komisije in držav članic. Komisija in države članice bodo ohranjale tudi varnostno politiko računalniško podprtega sistema.

Člen 25 – Splošne omejitve nalog zaprošenih organov

V skladu s tem členom ima zaprošeni organ pravico, da zavrne izvajanje preiskav ali zagotavljanje informacij, kadar organ prosilec ne more uporabiti vseh svojih običajnih virov informacij, kadar zakonodajne ali upravne prakse države članice, ki je prejela zahtevo za zagotovitev informacij, njeni davčni upravi ne dovoljujejo izvajanja takšnih preiskav, zbiranja ali uporabe teh informacij za njene lastne namene ali kadar je posredovanje teh informacij v nasprotju z javnim redom ali bi povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa. Ta člen je bil posodobljen zaradi pojasnitve, da ta izključitev ne vključuje informacij samo zato, ker bi jih imela finančna institucija.

Člen 25(5) tega predloga določa, da mora zaprošeni organ obvestiti organa prosilca in Komisijo o razlogih za zavrnitev zahteve o vzajemni pomoči.

Člen 26 – Stroški

Ta člen je bil preoblikovan v primerjavi z enakovrednim členom v Uredbi (ES) št. 2073/2004. Če se zaprošenemu organu dovoli, da poleg stroškov zunanjih strokovnjakov zahteva druge stroške, je to v nasprotju s splošno obveznostjo zaprošenega organa, da zahteve o upravnem sodelovanju obravnava, kot da so bile te preiskave izvedene v njegovem imenu.

Člen 27 – Najnižji znesek

V skladu s tem členom je Odbor za trošarine pooblaščen za določitev spodnje meje za neplačane trošarine, da se prepreči nesorazmerna uporaba Uredbe.

Člen 28 – Uradna tajnost, varstvo podatkov in uporaba informacij, ki se sporočajo v skladu s to uredbo

V tem členu so pojasnjeni primeri, v katerih se lahko uporabijo zbrane informacije. Varstvo podatkov je razširjeno na varstvo informacij, ki niso nujno povezane z ukrepi v izvajanju in do katerih je imel uradnik dostop med opravljanjem svojih nalog. Razen posodobitve sklicevanj na drugo zakonodajo ni drugih večjih sprememb obstoječe določbe.

Izmenjane informacije so zajete v določbah o uradni tajnosti in se lahko razkrijejo le za določene namene. Ti nameni vključujejo sodne ali upravne postopke, povezane s sankcijami, izrečenimi zaradi kršitev davčnega prava. Informacije se lahko uporabijo tudi za določanje osnove za odmero, pobiranje in nadzor trošarin ter spremljanje gibanja trošarinskega blaga. Te informacije se lahko uporabijo tudi za določitev drugih carin ali davkov iz Direktive 2010/24/EU z dne 16. marca 2010. Ta člen zagotavlja tudi pravno podlago za izmenjave med trošarinskimi organi in drugimi davčnimi upravami v isti državi članici.

Kot je določeno v obstoječi uredbi, države članice omejijo obseg obveznosti in nalog, določenih v členu 10, členu 11(1) ter členih 12 in 21 Direktive 95/46/ES, in tako zagotovijo, da njihove zakonodaje v zahtevanem obsegu ščitijo finančne interese držav članic in Evropske unije, skladno s členom 13 Uredbe 95/46/ES. Te izjeme omogočajo nerazkritje preiskave in ponovno uporabo trošarinskih podatkov, ki so bili predhodno zbrani pri posameznem gospodarskem subjektu ali drugih subjektih za katerikoli drug namen.

Člen 29 – Dostop do informacij z dovoljenjem Komisije

Ta člen določa podlago za dostop oseb z dovoljenjem Komisije do podatkov, pri čemer je ta dostop omejen na najmanjši dostop, potreben za vzdrževanje in delovanje sistema.

Člen 30 – Dokazna vrednost pridobljenih informacij

Besedilo tega člena je enako besedilu člena 32 obstoječe uredbe, ki določa enakovrednost dokazne vrednosti informacij, pridobljenih z izmenjavo informacij in dokazov, ki so jih v isti državi članici pridobili drugi organi.

Člen 31 – Obveznost sodelovanja

Besedilo tega člena je enako besedilu člena 33 obstoječe uredbe. Namen te določbe je zagotoviti učinkovito usklajevanje na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije, tako da od držav članic zahteva sprejetje vseh ukrepov v zvezi s tem.

Člen 32 – Odnosi s tretjimi državami

Ta člen državam članicam omogoča, da posredujejo informacije iz tretje države v druge države članice, če so informacije uporabne, in tudi, da se informacije posredujejo v tretje države, če ima tretja država sklenjen sporazum o obravnavanju informacij v skladu z načelom iz Direktive 95/46/ES.

Člen 33 – Pomoč za gospodarske subjekte

Ta člen ureja storitev iz člena 24(3) obstoječe uredbe, v skladu s katerim lahko država članica prosi drugo državo članico za izvedbo uradne preiskave, da se izsledi manjkajoča dokumentacija.

Poglavje VI – Ocena ter prehodne in končne določbe

Člen 34 – Ocena ureditev, zbiranje operativnih statističnih podatkov in poročanje

Tako kot v obstoječi uredbi je cilj predloga vzpostavitev učinkovite ureditve vzajemne pomoči in izmenjave informacij, s čimer se bodo preprečevale goljufije pri gibanju trošarinskega blaga v Uniji. Komisiji daje pristojnost za nadzor nad upravnim sodelovanjem, vendar ji nikakor ne zagotavlja operativne vloge pri odkrivanju davčnih goljufij in boju proti njim. Vendar je zaradi notranje razsežnosti goljufij v Uniji na področju trošarin nujno, da se goljufije obravnavajo na ravni Evropske unije s skupnimi prizadevanji držav članic in Komisije. Za izvajanje ukrepov za preprečevanje goljufij pri gibanju trošarinskega blaga v Uniji so odgovorne države članice, Komisija pa ima vlogo usklajevanja in pospeševanja. Države članice zato zagotovijo vse statistične informacije, potrebne za medsebojno oceno učinkovitosti upravnega sodelovanja. Podatki, ki jih je treba zbrati, in metoda ocenjevanja na podlagi poročanja bodo zdaj, ko se EMCS izvaja, ponovno določeni z izvedbenim aktom po koncu tekočih razprav z državami članicami. Ta člen bo zagotovil tudi pravno podlago za neposredno zbiranje podatkov o gibanju blaga pri pripravi statističnih poročil z uporabo aplikacije CS/MISE, s čimer bo večinoma odpravljena potreba držav članic po ročnem zbiranju teh statističnih podatkov, zaradi česar se bosta izboljšali točnost in pravočasnost poročanja.

Države članice morajo zagotoviti tudi vse druge informacije o metodah in praksah, ki se uporabljajo ali za katere se domneva, da se uporabljajo v nasprotju s trošarinsko zakonodajo. Komisija bo o vseh takšnih informacijah poročala drugim državam članicam, da se bo ureditev upravnega sodelovanja iz te uredbe ali trošarinske zakonodaje stalno izboljševala ter da bodo lahko države članice in Komisija prilagodile upravno sodelovanje obravnavanju novih groženj, ki se lahko pojavijo.

Člen 35 – Odbor za trošarine

Člen 35 novega predloga pomeni posodobitev člena 34 obstoječe uredbe, da bi se upoštevale nove določbe o izvedbenih aktih iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 36 – Razveljavitev Uredbe (ES) št. 2073/2004.

Izrecna razveljavitev obstoječe uredbe in določitev, da se vsa sklicevanja na to uredbo štejejo kot sklicevanja na novo uredbo.

Člen 37 – Poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu

V členu 37 o poročanju je povzeto besedilo iz člena 35 obstoječe Uredbe št. 2073/2004.

Člen 38 – Dvostranski sporazumi

V skladu s tem členom morajo države članice Komisijo obvestiti o vseh dodatnih dvostranskih sporazumih, ki so morda sklenjeni. Komisija nato o teh sporazumih ustrezno obvesti druge države članice.

Člen 39 – Začetek veljavnosti

Ta člen določa datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe, tj. 1. januar 2012.

2011/0330 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

Upravno sodelovanje na področju trošarin

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[3],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

4. Uredba (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin[7] določa skupni sistem, na podlagi katerega države članice druga drugi pomagajo in sodelujejo s Komisijo, da se zagotovita pravilna uporaba trošarinske zakonodaje ter boj proti utaji trošarin in s tem povezanemu izkrivljanju notranjega trga. Glede na izkušnje in nedavne dogodke so potrebne številne spremembe te uredbe. Zaradi števila potrebnih sprememb in zagotavljanja jasnosti je treba uredbo nadomestiti.

5. Za vzpostavitev notranjega trga je še vedno potreben sistem upravnega sodelovanja na področju trošarin.

6. Zaradi učinkovitosti, hitrosti in stroškov je bistveno, da se okrepi vloga elektronskih sredstev pri izmenjavi informacij. Za hitrejšo obravnavo zahtevkov za informacije je treba ob upoštevanju ponavljajoče se narave nekaterih zahtevkov in jezikovne raznolikosti v Skupnosti razširiti uporabo standardnih obrazcev, ki se uporabljajo pri izmenjavi informacij. Te zahteve bi lahko najlaže izpolnili z bolj sistematično uporabo računalniško podprtega sistema v skladu z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov[8]. Sistem zdaj ponuja širše možnosti kot ob začetku veljavnosti Uredbe št. 2073/2004 in se še naprej razvija. Države članice bi ga zato morale čim pogosteje uporabljati.

7. Izmenjava informacij glede trošarinskih zadev je v veliki meri potrebna za določitev prave slike trošarinskih poslov nekaterih oseb, hkrati pa države članice ne smejo izvajati „iskanj na slepo“ ali zahtevati informacij, ki najverjetneje niso pomembne za trošarinske posle določene osebe, preverljive skupine ali kategorije oseb.

8. Zaradi ustreznega usklajevanja pretoka informacij je treba ohraniti določbe Uredbe št. 2073/2004 o enotni kontaktni točki v vsaki državi članici. Ker so zaradi boljše učinkovitosti potrebni bolj neposredni stiki med organi in uradniki, je treba ohraniti tudi določbe o pooblastilih in imenovanju pristojnih uradnikov.

9. Da se pravočasno zagotovijo potrebne informacije, je treba ohraniti določbe Uredbe št. 2073/2004, v skladu s katerimi mora zaprošeni organ ukrepati čim hitreje in najpozneje v določenem roku. Vendar mora biti rok za predložitev informacij, ki so zaprošeni državi članici že na voljo, krajši od običajnega roka.

10. Za učinkovito spremljanje trošarinskih postopkov pri čezmejnem pretoku blaga je treba še naprej zagotavljati možnost sočasnega nadzora, ki ga izvajajo države članice, in prisotnost uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice v okviru upravnega sodelovanja.

11. Nadaljevati je treba z obravnavanjem težav, povezanih z uradnim obvestilom o čezmejnih upravnih odločitvah in ukrepih z ohranitvijo določb Uredbe št. 2073/2004 v zvezi s tem.

12. Za učinkovit boj proti goljufijam je treba ohraniti določbe o izmenjavi informacij brez predhodne zahteve. Za lažjo izmenjavo takšnih informacij je treba določiti kategorije informacij, ki jih je obvezno izmenjevati.

13. Državam članicam je treba še naprej omogočati, da si neobvezno izmenjujejo informacije, ki so potrebne za pravilno uporabo trošarinske zakonodaje, kadar te informacije ne spadajo v kategorije informacij, ki se izmenjujejo avtomatično.

14. Povratne informacije so ustrezen način za zagotavljanje stalnega izboljševanja kakovosti izmenjanih informacij. Zato je treba določiti okvir za zagotovitev povratnih informacij.

15. Elektronsko shranjevanje nekaterih določenih podatkov o dovoljenjih gospodarskih subjektov in skladišč, ki ga zagotavljajo države članice, je nujno potrebno za ustrezno delovanje sistema trošarin in boj proti goljufijam. Omogoča hitro izmenjavo teh podatkov med državami članicami in avtomatiziran dostop do informacij. To se lahko doseže z uporabo informacij, ki so že shranjene v nacionalnih računalniško podprtih sistemih za trošarine, s pripravo analize tveganja, ki bo dopolnjevala informacije o trošarinskih gospodarskih subjektih in njihovem gibanju v Uniji, s katerimi razpolaga država, ter z vključitvijo različnih informacij o davčnih zavezancih in njihovih transakcijah.

16. Da bi se zagotovila zanesljivost informacij, shranjenih v elektronskih zbirkah podatkov, je treba zagotoviti njihovo redno posodabljanje.

17. Gospodarskim subjektom je treba omogočiti hitro izvedbo preverjanj, potrebnih za gibanje trošarinskega blaga. Imeti morajo možnost elektronske potrditve veljavnosti trošarinskih številk iz centralne evidence, ki jo upravlja Komisija in vsebuje informacije iz nacionalnih zbirk podatkov.

18. Zaradi nacionalnih predpisov na področju bančne tajnosti bi se lahko zmanjšala učinkovitost mehanizmov iz te uredbe. Države članice zato ne smejo imeti pravice, da zavrnejo zagotavljanje informacij le na podlagi teh predpisov.

19. Ta uredba ne sme vplivati na druge ukrepe, sprejete na ravni Unije, ki prispevajo k boju proti nepravilnostim in goljufijam na področju trošarin, temveč jih mora dopolnjevati.

20. Določbe o izmenjavi informacij s tretjimi državami so se pod določenimi pogoji, zlasti na področju varstva podatkov, izkazale kot koristne za pravilno uporabo trošarinske zakonodaje in jih je treba zato ohraniti.

21. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[9] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki so jih izvedle države članice, v okviru uporabe te uredbe. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[10], zavezuje Komisijo pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih predvideva ta Uredbo.

22. Za namene učinkovite rabe te uredbe bo morda treba omejiti obseg nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Direktivi 95/46/ES, natančneje pravic iz členov 10, 11(1), 12 in 21, za zaščito interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive, upoštevajoč možen izpad prihodkov za države članice in bistveni pomen informacij, zajetih v tej uredbi, za zagotovitev učinkovitega boja proti goljufijam. Države članice so obvezane uvesti te omejitve, dokler so te nujne in sorazmerne.

23. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje členov 8, 16, 19, 20, 21 in 34 te uredbe je treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[11].

24. Ker so ti akti ukrepi, ki se splošno uporabljajo v smislu člena 2(2)(a) Uredbe (EU) št. 182/2011, je treba pri sprejetju teh izvedbenih aktov uporabiti postopek pregleda.

25. Zagotoviti je treba spremljanje in ocenjevanje delovanja te uredbe. Zato je treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bodo države članice zbirale statistične in druge podatke, Komisija pa pripravljala redna poročila.

26. Uredbo Sveta (ES) št. 2073/2004 z dne 16. novembra 2004 je treba razveljaviti.

27. Ker cilja te uredbe, tj. poenostavitve in okrepitve upravnega sodelovanja med državami članicami, pri katerem je potreben usklajen pristop, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic ter je zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti mogoče ta cilj bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta Uredba ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev.

28. Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico o varstvu osebnih podatkov (člen 8). Upoštevajoč omejitve iz te Uredbe se obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe, zaradi zaščite legitimnih finančnih interesov držav članic izvaja samo v tolikšni meri, kot je potrebna in sorazmerna.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

29. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi pristojni organi držav članic, odgovorni za uporabo trošarinske zakonodaje, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da se zagotovi skladnost s temi predpisi. Zato določa pravila in postopke, ki pristojnim organom držav članic omogočajo, da med seboj sodelujejo in si z elektronskimi sredstvi ali na drugačen način izmenjujejo informacije, potrebne za zagotavljanje pravilne uporabe trošarinske zakonodaje.

30. Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah. Prav tako ne vpliva na izpolnjevanje kakršnih koli obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(1) „pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 3(1);

(2) „organ prosilec“ pomeni centralni trošarinski urad za zvezo, katero koli službo za zvezo ali pristojnega uradnika države članice, ki predloži zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

(3) „zaprošeni organ“ pomeni centralni trošarinski urad za zvezo, službo za zvezo ali katerega koli pristojnega uradnika države članice, ki prejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

(4) „urad za trošarine“ pomeni vsak urad, pri katerem je mogoče opraviti formalnosti, določene v predpisih o trošarini;

(5) „avtomatična izmenjava na podlagi dogodkov“ pomeni sistematično sporočanje informacij z vnaprej določeno strukturo o aktualnem dogodku drugi državi članici brez predhodne zahteve in ko so te informacije na voljo, pri čemer so izključene izmenjave informacij iz člena 21 Direktive 2008/118/ES;

(6) „redna avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje informacij z vnaprej določeno strukturo drugi državi članici brez predhodne zahteve v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;

(7) „izmenjava na lastno pobudo“ pomeni sporočanje informacij drugi državi članici brez predhodne zahteve, ki ni zajeto v točkah (5) in (6);

(8) „računalniško podprt sistem“ pomeni računalniško podprt sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga, določen v Odločbi št. 1152/2003/ES;

(9) „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Skupnosti ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;

(10) „gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja trošarinska zakonodaja, ne glede na to, ali ima za to pooblastila ali ne;

(11) „elektronska sredstva“ pomenijo kakršno koli elektronsko opremo, s katero se lahko obdelajo (vključno s prenosom in zgostitvijo) in shranijo podatki ter ki vključuje računalniško podprt sistem iz točke 8;

(12) „trošarinska številka“ pomeni identifikacijsko številko, ki jo države članice za namene trošarin dodelijo evidencam gospodarskih subjektov in prostorov iz člena 19(1)(a) in (b);

(13) „gibanje trošarinskega blaga v Uniji“ pomeni gibanje trošarinskega blaga med dvema ali več državami članicami pod režimom odloga plačila trošarine v smislu poglavja IV Direktive 2008/118/ES ali trošarinskega blaga po sprostitvi v porabo v smislu poglavja V, oddelka 2 Direktive 2008/118/ES;

(14) „uradna preiskava“ pomeni vsak nadzor, preverjanje in druge ukrepe, ki jih izvajajo uradniki ali pristojni organi pri opravljanju njihovih nalog, da bi se zagotovila pravilna uporaba trošarinske zakonodaje;

(15) „omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (CSI), ki ga je Unija razvila za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi carinskimi in davčnimi organi;

(16) „trošarina“ pomeni dajatve iz člena 1(1) Direktive 2008/118/ES;

(17) „dokument za medsebojno upravno pomoč“ pomeni dokument v računalniško podprtem sistemu, ki se uporablja za izmenjavo informacij iz člena 8, 15 ali 16 in za nadaljnje spremljanje iz člena 8 ali 16.

(18) „nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč“ pomeni dokument v papirni obliki, ki se uporablja za izmenjavo informacij iz člena 8 ali 15, če računalniško podprt sistem ni na voljo;

(19) „sočasen nadzor“ pomeni usklajeni nadzor na področju trošarinske zakonodaje o poslovanju gospodarskega subjekta ali povezanih oseb, ki ga organizirata najmanj dve sodelujoči državi članici s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi.

Člen 3 Pristojni organi

1. Vsaka država članica imenuje pristojni organ, v imenu katerega se uporablja ta uredba. Države članice takoj obvestijo Komisijo o tem imenovanju in o kakršni koli njegovi naknadni spremembi.

2. Komisija da na voljo seznam vseh pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4 Centralni trošarinski uradi za zvezo in službe za zvezo

1. Vsaka država članica določi centralni trošarinski urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja. O tem obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Centralni trošarinski urad za zvezo se lahko določi tudi kot organ, odgovoren za stike s Komisijo.

2. Pristojni organ vsake države članice lahko določi službe za zvezo s posebno ozemeljsko pristojnostjo ali specializirano operativno odgovornostjo, razen centralnega trošarinskega urada za zvezo za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe.

Centralni trošarinski urad za zvezo zagotovi sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb ter da je seznam na voljo centralnim trošarinskim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

Člen 5 Pristojni uradniki

1. Pristojni organ vsake države članice lahko pod pogoji, ki jih določi posamezna država članica, imenuje pristojne uradnike, ki si lahko neposredno izmenjujejo informacije v skladu s to uredbo.

Pristojni organ lahko omeji obseg takšnega pooblastila.

Centralni trošarinski urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh uradnikov ter za zagotavljanje, da je seznam na voljo centralnim trošarinskim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

2. Uradniki, ki si izmenjujejo informacije v skladu s členoma 12 in 13, se štejejo za pristojne uradnike za namen teh dveh členov v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

Člen 6 Obveznosti centralnega trošarinskega urada za zvezo, služb za zvezo in pristojnih uradnikov

1. Glavna odgovornost centralnega trošarinskega urada za zvezo je izmenjava informacij o gibanju trošarinskega blaga in zlasti zagotavljanje:

a) izmenjave informacij iz člena 8;

b) posredovanja uradnih obvestil o upravnih odločitvah in ukrepih, ki jih zahtevajo države članice v skladu s členom 14;

c) obveznih izmenjav informacij iz člena 15;

d) neobveznih izmenjav informacij na lastno pobudo iz člena 16;

e) predložitve poročil o nadaljnjih ukrepih iz členov 8(5) in 16(2);

f) izmenjave informacij, shranjenih v elektronski zbirki podatkov iz člena 19;

g) statističnih in drugih informacij iz člena 34.

2. Kadar službe za zvezo ali pristojni uradniki pošljejo ali prejmejo zahtevek za pomoč ali odgovor na takšen zahtevek, o tem obvestijo centralni trošarinski urad za zvezo svoje države članice pod pogoji, ki jih določi ta država članica.

3. Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, v skladu s katerim je treba ukrepati zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek takoj posreduje centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo svoje države članice in pristojnemu uradniku odgovorne službe za zvezo ter o tem obvesti organ prosilca. V takem primeru roki iz člena 11, začnejo teči na dan po dnevu, ko je bil zahtevek za pomoč posredovan centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo in pristojnemu uradniku odgovorne službe za zvezo, vendar ne pozneje kot en teden po prejemu zahtevka iz prvega stavka tega odstavka.

Člen 7 Informacije ali dokumenti, pridobljeni s pooblastilom ali na zahtevo sodnega organa.

1. Obveznost zagotavljanja pomoči ne izključuje posredovanja informacij ali dokumentov, pridobljenih s strani organa prosilca, ki deluje s pooblastilom ali na zahtevo sodnega organa.

2. Za posredovanje informacij organu prosilcu je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa, če takšno dovoljenje zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo.

Poglavje IISodelovanje na zahtevo

Člen 8 Splošne naloge zaprošenega organa

1. Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca sporoči informacije, potrebne za pravilno uporabo trošarinske zakonodaje, vključno z vsemi informacijami, ki se nanašajo na poseben primer ali primere, zlasti v zvezi z gibanjem trošarinskega blaga v Uniji.

2. Za namene sporočanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo vseh uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.

3. Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za posebno uradno preiskavo. Če zaprošeni organ ugotovi, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako odločitev.

4. Za pridobitev zahtevanih informacij ali izvedbo uradne preiskave, za katero je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali kateri koli upravni organ, na katerega se je ta obrnil, ravna tako, kakor bi deloval v svojem imenu ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.

5. Zaprošeni organ lahko na podlagi predloženih informacij od organa prosilca zahteva predložitev poročila o nadaljnjih ukrepih države članice prosilke. V primeru takšnega zahtevka organ prosilec brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, ter če to ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve, takšno poročilo pošlje čim prej.

Člen 9 Oblika zahtevka in odgovor

1. Zahtevki za informacije in za uradne preiskave v skladu s členom 8 ter odgovori na takšne zahtevke se izmenjajo z uporabo dokumenta za medsebojno upravno pomoč v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, se namesto dokumenta za medsebojno upravno pomoč uporabi nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč.

2. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) strukturo in vsebino dokumentov za medsebojno upravno pomoč;

(b) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo dokumentov za medsebojno upravno pomoč;

(c) vzorčni obrazec in vsebino nadomestnega dokumenta za medsebojno upravno pomoč;

(d) pravila in postopke v zvezi z uporabo nadomestnega dokumenta za medsebojno upravno pomoč.

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi določi strukturo in vsebino poročila iz člena 8(5).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

3. Vsaka država članica določi primere, v katerih se šteje, da računalniško podprt sistem ni na voljo.

4. Kadar uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni smiselna, se lahko vsa sporočila ali del sporočil izmenja na druge načine. V takšnih izrednih primerih se sporočilu priloži obrazložitev, zakaj uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni smiselna.

Člen 10 Posredovanje dokumentov

1. Dokumenti z različnimi vsebinami, ki se posredujejo v skladu s členom 8, se priložijo dokumentu za upravno pomoč iz člena 9(1).

Če to ni mogoče ali ni smiselno, se dokumenti posredujejo z elektronskimi sredstvi ali na druge načine.

2. Zaprošeni organ mora predložiti izvirne dokumente le, če je to potrebno za namene organa prosilca in ni v nasprotju z veljavnimi predpisi v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

Člen 11 Roki

1. Zaprošeni organ zagotovi informacije iz člena 8 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka.

Kadar zaprošeni organ zadevne informacije že ima, se rok skrajša na en mesec.

2. V nekaterih posebnih kategorijah primerov se lahko zaprošeni organ in organ prosilec dogovorita za roke, ki so drugačni od rokov iz odstavka 1.

31. Če zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do roka iz odstavka 1, v roku enega meseca z dokumentom za medsebojno upravno pomoč obvesti organ prosilca o razlogih za to in navede, kdaj bo lahko odgovoril.

Člen 12 Sodelovanje uradnikov iz drugih držav članic pri uradnih preiskavah

1. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko zaradi izmenjave informacij, potrebne za zagotovitev pravilne uporabe trošarinske zakonodaje, uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, prisotni v uradih, kjer upravni organ države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, opravlja svoje naloge, ali v katerem koli drugem prostoru, kjer ta organ opravlja svoje naloge.

Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca zagotoviti izvode takšne dokumentacije.

2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko zaradi izmenjave informacij, potrebne za zagotovitev pravilne uporabe trošarinske zakonodaje, uradniki, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni med uradnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice.

Če se sprejme tak dogovor, se uradnikom organa prosilca prek posrednika in samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja, omogoči dostop do prostorov in dokumentov, do katerih lahko dostopajo uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca pri pregledu ne izvajajo pooblastil za preiskave, ki jih imajo uradniki zaprošenega organa.

3. Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko kadar koli predložijo pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

Člen 13 Sočasen nadzor

1. Zaradi izmenjave informacij, potrebnih za zagotavljanje pravilne uporabe trošarinske zakonodaje, se lahko dve ali več držav članic na podlagi analize tveganja dogovori za izvedbo sočasnega nadzora na svojem ozemlju glede poslovanja na področju trošarin enega ali več gospodarskih subjektov ali drugih oseb, ki je v skupnem ali dopolnilnem interesu, kadar se zdi, da je tak nadzor bolj učinkovit od nadzora, ki ga opravi samo ena država članica.

2. Za sklenitev sporazuma iz odstavka 1 pristojni organ države članice predloži predlog pristojnim organom drugih zadevnih držav članic.

V predlogu pristojni organ:

(a) določi primere, predlagane za sočasen nadzor;

(b) posebej določi vsako osebo, v zvezi s katero naj bi se izvajal tak nadzor;

(c) navede vzroke, ki utemeljujejo nujnost skupnega nadzora;

(d) določi obdobje, v katerem se bo izvajal tak nadzor.

3. Ko pristojni organi zadevne države članice prejmejo predlog iz odstavka 2, sprejmejo odločitev o sodelovanju pri sočasnem nadzoru in o tem čim prej, vendar ne pozneje kot en mesec po prejemu tega predloga, obvestijo pristojni organ, ki je predlog predložil. Vsaka zavrnitev sodelovanja v sočasnem nadzoru mora biti ustrezno utemeljena.

4. Če se sklene sporazum iz odstavka 1, vsak pristojni organ, ki sodeluje pri tem sporazumu, imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadzor in usklajevanje postopka sočasnega nadzora.

5. Po opravljenem sočasnem nadzoru pristojni organi takoj obvestijo centralne trošarinske urade za zvezo drugih držav članic o vseh metodah ali praksah, za katere se je med takšnim sočasnim nadzorom pojavil sum, da so bile uporabljene v nasprotju s trošarinsko zakonodajo, ali pa je bilo to celo dokazano, če menijo, da je taka informacija posebej pomembna za druge države članice.

Člen 14 Zahtevek za uradno obvestilo o upravnih odločitvah in ukrepih

1. Na zahtevo organa prosilca in v skladu s pravili, ki glede obvestil veljajo v njegovi državi članici, zaprošeni organ uradno obvesti naslovnika o vseh odločitvah in ukrepih, ki so jih sprejeli upravni organi države članice prosilke v zvezi z uporabo zakonodaje o trošarinah.

Prvi pododstavek tega odstavka ter odstavki 2, 3 in 4 tega člena ne veljajo za dokumente iz člena 8 Direktive 2010/24/EU.

2. V zahtevkih za uradno obvestilo iz odstavka 1 je navedena odločitev ali ukrep, o katerem se obvešča, ter ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

3. Zaprošeni organ takoj obvesti organ prosilca o svoji odločitvi v zvezi z zahtevkom za uradno obvestilo iz odstavka 1 in ga uradno obvesti, kdaj je bilo uradno obvestilo o odločitvi ali ukrepu poslano naslovniku.

4. Kadar zaprošeni organ v zvezi z zahtevkom za uradno obvestilo iz odstavka 1 ne more ukrepati, o tem v enem mesecu od prejema zahtevka pisno obvesti organ prosilca.

Zaprošeni organ ne sme zavrniti ukrepanja v zvezi s takim zahtevkom zaradi vsebine odločitve ali ukrepa, o katerem se obvešča.

Poglavje IIIIzmenjava informacij brez predhodnega zahtevka

Člen 15 Obvezna izmenjava informacij

1. Pristojni organ vsake države članice brez predhodnega zahtevka z redno avtomatično izmenjavo ali avtomatično izmenjavo na podlagi dogodkov posreduje potrebne informacije za pravilno uporabo trošarinske zakonodaje pristojnim organom vseh drugih zadevnih držav članic v naslednjih primerih:

(a) če je prišlo do nepravilnosti ali kršitve trošarinske zakonodaje v drugi državi članici ali obstaja sum, da se je to zgodilo;

(b) če je zaradi nepravilnosti ali kršitve trošarinske zakonodaje na ozemlju neke države članice ali suma, da se je to zgodilo, prišlo do posledic v drugi državi članici;

(c) kadar obstaja tveganje za goljufijo ali izgubo trošarine v drugi državi članici;

(d) kadar se med gibanjem trošarinskega blaga v Uniji zgodi izredni dogodek, ki ni opredeljen v določbah Direktive 2008/118/ES in bi lahko vplival na izračun trošarin, ki jih mora plačati gospodarski subjekt.

2. Kadar se informacije iz odstavka 1 nanašajo na gibanje trošarinskega blaga v Uniji, se informacije posredujejo z uporabo dokumenta za medsebojno upravno pomoč iz odstavka 3.

Kadar je uporaba tega dokumenta nesmiselna, se lahko izjemoma vsa sporočila ali del sporočil izmenja na druge načine. V takšnih primerih se sporočilu priloži obrazložitev, zakaj uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni smiselna.

3. Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, se namesto dokumenta iz odstavka 2 uporabi nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč.

4. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

(a) točne kategorije informacij, ki se izmenjujejo v skladu s členom 15(1);

(b) pogostnost rednih izmenjav za vsako kategorijo informacij;

(c) strukturo in vsebino dokumentov za medsebojno upravno pomoč;

(d) obliko in vsebino nadomestnega dokumenta za medsebojno upravno pomoč;

(e) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo dokumentov iz točk (c) in (d).

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte za opredelitev primerov, v katerih lahko pristojni organi ocenijo, da računalniško podprt sistem ni na voljo za namene iz odstavka 3 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 16 Neobvezna izmenjava informacij

1. Pristojni organi držav članic lahko kadar koli z izmenjavo informacij na lastno pobudo brez predhodnega zahtevka drug drugemu posredujejo vse potrebne informacije za pravilno uporabo trošarinske zakonodaje, ki jih imajo in ki niso zajete v členu 15.

Za ta namen lahko uporabijo računalniško podprt sistem, kadar se lahko takšne informacije obdelajo s takim sistemom.

2. Organ, ki je drugemu organu posredoval informacije v skladu z odstavkom 1, lahko na podlagi zagotovljenih informacij od tega organa zahteva predložitev poročila o nadaljnjih ukrepih države članice prosilke. V primeru takšnega zahtevka ta organ brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšno poročilo pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

a) strukturo in vsebino dokumentov za medsebojno upravno pomoč, ki zajemajo najpogostejše vrste informacij iz odstavka 1;

b) pravila in postopke v zvezi z izmenjavo dokumenta za medsebojno upravno pomoč.

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi določi strukturo in vsebino poročila iz odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 17 Obveznosti držav članic pri spodbujanju izmenjave informacij brez predhodnega zahtevka

Države članice sprejmejo potrebne upravne in organizacijske ukrepe za spodbujanje izmenjave iz tega poglavja.

Člen 18 Omejitev obveznosti

Za namene izvajanja tega poglavja države članice niso dolžne nalagati gospodarskim subjektom novih obveznosti v zvezi z zbiranjem informacij niti jim ni treba nositi nesorazmernih upravnih obremenitev.

Poglavje IVShranjevanje in izmenjava elektronskih informacij o gospodarskih subjektih

Člen 19 Shranjevanje in izmenjava informacij v zvezi s pooblastili gospodarskih subjektov in skladišč

1. Pristojni organ vsake države članice vzdržuje elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje naslednji evidenci:

(a) evidenco gospodarskih subjektov, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(i) imetniki trošarinskih skladišč, ki imajo dovoljenje v smislu člena 4(1) Direktive 2008/118/ES;

(ii) registrirani prejemniki v smislu člena 4(9) Direktive 2008/118/ES;

(iii) registrirani pošiljatelji v smislu člena 4(10) Direktive 2008/118/ES;

(b) evidenco prostorov, registriranih kot trošarinska skladišča v smislu člena 4(11) Direktive 2008/118/ES.

2. Evidence iz odstavka 1 vsebujejo naslednje informacije:

(a) enotno trošarinsko številko, ki jo izda pristojni organ v zvezi z gospodarskim subjektom ali prostori;

(b) ime in naslov gospodarskega subjekta ali prostorov;

(c) kategorijo trošarinskega izdelka (CAT) in/ali oznako trošarinskega izdelka (EPC) iz Seznama oznak 11 Priloge II k Uredbi (ES) št. 684/2009 o izdelkih, ki jih zajema dovoljenje;

(d) opredelitev centralnega trošarinskega urada za zvezo ali trošarinskega urada, pri katerem je mogoče dobiti nadaljnje informacije;

(e) datum začetka veljavnosti dovoljenja, spremembe veljavnosti dovoljenja in, če je to primerno, datum prenehanja veljavnosti dovoljenja;

(f) kar zadeva imetnike trošarinskih skladišč, navedbo trošarinskega skladišča ali seznama trošarinskih skladišč, za katera velja takšno dovoljenje in, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo, navedbo, da lahko imetnik trošarinskega skladišča razdeli gibanje v skladu s členom 23 Direktive 2008/118/ES ali pridobi dovoljenje za gibanje trošarinskega blaga do kraja neposredne dobave v skladu s členom 17(2) navedene direktive;

(g) kar zadeva registrirane prejemnike, če je to v skladu z nacionalno zakonodajo, navedbo, da imajo dovoljenje za gibanje trošarinskega blaga do kraja neposredne dobave v skladu s členom 17(2) Direktive 2008/118/ES;

(h) kar zadeva registrirane prejemnike iz člena 19(3) Direktive 2008/118/ES, vsebino dovoljenja v zvezi s količino trošarinskega blaga, identiteto pošiljatelja v odpremni državi članici in časovno obdobje veljavnosti dovoljenja;

(i) ne glede na točko (h) se izpusti navedba identitete pošiljatelja v odpremni državi članici pri registriranih prejemnikih iz člena 19(3) Direktive 2008/118/ES, ki imajo dovoljenje za prejem vina od pošiljateljev, za katere velja odstopanje iz člena 40 Direktive 2008/118/ES. Navedba odstopanja iz člena 40 Direktive 2008/118/ES se vključi v evidenco;

(j) kar zadeva trošarinska skladišča, navedbo imetnika trošarinskega skladišča ali seznama imetnikov trošarinskih skladišč, ki imajo dovoljenje za uporabo tega trošarinskega skladišča.

3. Centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo vsake države članice zagotovi, da so informacije v nacionalnih evidencah popolne, točne in posodobljene.

4. Informacije iz zadevnih nacionalnih evidenc iz odstavka 2 se avtomatično izmenjujejo prek centralne evidence.

Komisija upravlja z evidenco kot z delom računalniško podprtega sistema na način, s katerim se lahko kadar koli zagotovi pravilen in posodobljen ogled vseh podatkov v nacionalni evidenci, ki jih zagotovijo vse države članice.

Centralni trošarinski urad za zvezo ali službe za zvezo držav članic vsebino nacionalnega registra in vse spremembe pravočasno sporočijo Komisiji.

Člen 20 Dostop do informacij in njihovo popravljanje

1. Komisija zagotovi, da lahko osebe, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga v Uniji, dobijo elektronsko potrditev veljavnosti trošarinskih številk iz centralne evidence iz člena 19(4). Komisija posreduje vse zahtevke gospodarskega subjekta za popravek te informacije centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali službi za zvezo, ki je pristojna za odobritev dovoljenja tega gospodarskega subjekta.

2. Centralni trošarinski uradi za zvezo ali službe za zvezo države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti dobijo potrdilo o informacijah iz člena 19(2) o njih samih in da popravijo morebitne netočne informacije.

Člen 21 Hramba podatkov

1. Pristojni organ vsake države članice hrani informacije o gibanju trošarinskega blaga v Uniji in zapise iz nacionalnih evidenc iz člena 19 najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem se je začelo izvajati gibanje blaga, da se lahko takšne informacije uporabijo v postopkih, določenih v tej uredbi. Informacije, zbrane z računalniško podprtim sistemom, se v tem sistemu hranijo na način, ki na podlagi zahtevka za informacije iz člena 8 omogoča pridobitev in nadaljnjo obdelavo teh informacij v sistemu.

2 Države članice po koncu veljavnega obdobja hrambe podatkov vsebino hranjenih evidenc izbrišejo ali arhivirajo v obliki, ki ne omogoča identifikacije zadevnega gospodarskega subjekta ali gospodarskih subjektov.

Člen 22 Izvajanje

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a) določi tehnične podrobnosti glede avtomatizirane posodobitve zbirk podatkov iz člena 19(1) in centralne evidence iz člena 19(4);

(b) določi pravila in postopke glede dostopa do informacij ter njihovega popravljanja iz člena 20(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Poglavje VSplošni pogoji za urejanje pomoči

Člen 23 Jezikovna ureditev

Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo, in priloženi dokumenti so lahko napisani v katerem koli jeziku, za katerega se dogovorita zaprošeni organ in organ prosilec. Takšnim zahtevkom je treba priložiti prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, le, če zaprošeni organ navede, zakaj potrebuje tak prevod.

Člen 24 Kakovost storitve

1 Komisija in države članice zagotovijo delovanje, primerno vzdrževanje in nadaljnji razvoj delov računalniško podprtega sistema, ki se uporabljajo za izmenjavo informacij iz te uredbe.

2 Komisija in države članice sklenejo dogovor na ravni storitev in se dogovorijo glede varnostne politike računalniško podprtega sistema. Dogovor na ravni storitev določa tehnično kakovost in količino storitev, ki jih opravijo Komisija in države članice, da se zagotovita varno delovanje vseh delov računalniško podprtega sistema in elektronske komunikacije ter razdelitev odgovornosti za nadaljnji razvoj tega sistema.

Člen 25 Splošne omejitve nalog zaprošenega organa

1. Zaprošeni organ iz ene države članice zagotovi organu prosilcu iz druge države članice informacije, zahtevane v skladu s to uredbo, če je organ prosilec uporabil vse običajne vire informacij, ki bi jih lahko v zadevnih okoliščinah uporabil za pridobitev zahtevanih informacij, brez tveganja, da ogrozi doseganje želenega cilja.

2. Ta uredba pristojnim organom države članice ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij, če zakonodaja ali upravne prakse te države članice pristojnim organom ne dovoljujejo izvedbe takšnih preiskav, zbiranja ali uporabe takšnih informacij za lastne namene države članice.

3. Pristojni organ države članice lahko zavrne predložitev informacij, če zadevna država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij.

4. Predložitev informacij se lahko zavrne, če bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali bi bilo razkritje zadevnih informacij v nasprotju z javnim redom. Države članice ne smejo zavrniti predložitve informacij o gospodarskem subjektu le zato, ker ima te informacije banka ali druga finančna institucija, pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniško udeležbo pravne osebe.

5. Zaprošeni organ obvesti organ prosilca o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč. Zaradi statistike mora biti tudi Komisija vsako leto obveščena o kategorijah razlogov za takšno zavrnitev.

Člen 26 Stroški

Države članice se medsebojno odpovedo vsem zahtevkom za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen v zvezi s plačilom honorarjev strokovnjakom.

Člen 27 Najnižji znesek

1. Možnost vložitve zahtevka za pomoč v skladu s to uredbo je lahko omejena z najnižjim dolgovanim zneskom v zvezi s trošarinami.

2. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi omejitev iz odstavka 1 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 28 Uradna tajnost, varstvo podatkov in uporaba informacij, ki se sporočajo v skladu s to uredbo

1. Za informacije, ki jih države članice sporočijo ali zberejo v skladu s to uredbo, ali katere koli informacije, do katerih lahko med opravljanjem svojih nalog dostopajo uradniki ali druge zaposlene osebe ali izvajalci, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovane kot podobne informacije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je informacije prejela.

2. Informacije iz odstavka 1 se lahko uporabijo za naslednje namene:

(a) določanje osnove za odmero trošarin;

(b) pobiranje in upravni nadzor trošarin;

(c) spremljanje gibanja trošarinskega blaga;

(d) analizo tveganja na področju trošarin;

(e) preiskave na področju trošarin;

(f) uvedbo drugih davkov, carin in dajatev iz člena 2 Direktive 2010/24/EU.

Pristojni organ države članice, ki zagotovi informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se lahko v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije uporabljajo za podobne namene.

Informacije iz odstavka 1 se lahko v obsegu, ki je dovoljen v skladu z nacionalno zakonodajo, uporabijo v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki lahko vključujejo sankcije, izrečene zaradi kršitev davčnega prava brez poseganja v pravila, ki urejajo pravice tožencev in prič v takih postopkih.

3. Kadar organ prosilec meni, da bi bile lahko informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, koristne za pristojni organ druge države članice, lahko temu organu posreduje te informacije. Če to stori, o tem obvesti zaprošeni organ.

Zaprošeni organ lahko posreduje informacije drugi državi, če ima za to predhodno soglasje.

4. Vsako shranjevanje ali izmenjavo informacij iz te uredbe s strani države članic urejajo nacionalne določbe o izvajanju Direktive 95/46/ES.

Države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 10, člena 11(1), členov 12 in 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive. Take omejitve so sorazmerne glede na zadevni interes.

Člen 29 Dostop do informacij z dovoljenjem Komisije

Osebe, ki jih ustrezno pooblasti Komisija, lahko dostopajo do informacij iz člena 28(4) samo, če je to potrebno za oskrbovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja CCN/CSI ter delovanje centralne evidence.

Za te osebe velja obveznost varovanja uradne tajnosti. Informacije, do katerih se dostopa, so varovane kot osebni podatki v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 30 Dokazna vrednost pridobljenih informacij

Poročila, izjave in katere koli druge dokumente ali overjene prepise ali izpiske, ki jih pridobijo uradniki zaprošenega organa in so posredovani organu prosilcu v skladu z določbami iz te uredbe, lahko pristojni organi države članice organa prosilca uveljavljajo kot dokaz na isti podlagi kot podobne dokumente, ki jih zagotovi drug organ navedene države članice.

Člen 31 Obveznost sodelovanja

1. Za uporabo te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi:

(a) zagotovijo učinkovito notranje usklajevanje med pristojnimi organi iz člena 3;

(b) vzpostavijo neposredno sodelovanje med organi, pooblaščenimi za usklajevanje iz točke (a);

(c) zagotovijo nemoteno delovanje sistema za izmenjavo informacij, opredeljenega v tej uredbi.

2. Komisija pristojnemu organu vsake države članice takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za zagotovitev pravilne uporabe trošarinske zakonodaje ter ki jih prejme in jih lahko zagotovi.

Člen 32 Odnosi s tretjimi državami

1. Kadar pristojni organ države članice prejme informacije iz tretje države, lahko navedeni organ te informacije posreduje pristojnim organom katere koli države članice, ki bi jo lahko te informacije zanimale, in v vsakem primeru vsem organom, ki te informacije zahtevajo, če je to dovoljeno na podlagi dogovorov o pomoči z zadevno tretjo državo. Če je takšna informacija v interesu Skupnosti, jo lahko za enake namene kot v skladu s to uredbo posredujejo tudi Komisiji.

2. Če se je zadevna tretja država pravno obvezala zagotavljati pomoč pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se zdi, da so v nasprotju s trošarinsko zakonodajo, se lahko informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, posreduje navedeni tretji državi s soglasjem pristojnih organov, ki so zagotovili informacije, v skladu z nacionalno zakonodajo te tretje države za namene, za katere so bile informacije posredovane, ter v skladu z Direktivo 95/46/ES, zlasti z določbami o prenosu osebnih podatkov v tretjo državo in nacionalnimi pravnimi akti za izvajanje navedene direktive.

Člen 33 Pomoč za gospodarske subjekte

1. Pristojni organi države članice, v kateri ima sedež pošiljatelj trošarinskega blaga, lahko pošiljatelju odobrijo pomoč, če zadevni pošiljatelj ni prejel poročila o prejemu iz člena 24(4) Direktive 2008/118/ES ali izvoda spremnega dokumenta iz člena 34 navedene direktive v primerih iz člena 33(1) navedene direktive.

Odobritev take pomoči ne vpliva na davčne obveznosti pošiljatelja, ki prejme pomoč.

2. Kadar država članica odobri pomoč v skladu z odstavkom 1 in meni, da mora pridobiti informacije od druge države članice, take informacije zahteva v skladu s členom 8. Druga država članica lahko zahtevek za pridobitev informacij zavrne, če pošiljatelj ni uporabil vseh razpoložljivih možnosti za pridobitev dokaza, da je gibanje trošarinskega blaga končano.

Poglavje VIOcena ter prehodne in končne določbe

Člen 34 Ocena ureditev, zbiranje operativnih statističnih podatkov in poročanje

1. Države članice in Komisija preučijo in ocenijo uporabo te uredbe. Za ta namen Komisija redno povzema izkušnje držav članic z namenom izboljšanja delovanja sistema, ki ga določa ta uredba.

2. Države članice sporočajo Komisiji:

(a) vse razpoložljive informacije, ki so pomembne za uporabo te uredbe, vključno z vsemi statističnimi podatki, ki so potrebni za njeno oceno;

(b) vse razpoložljive informacije o metodah in praksah, ki so bile uporabljene v nasprotju s trošarinsko zakonodajo ali za katere obstaja sum, da se je to zgodilo ter pri katerih so se razkrile pomanjkljivosti ali vrzeli v delovanju postopkov, opisanih v tej uredbi.

Zaradi ocenjevanja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja pri spodbujanju uporabe trošarinske zakonodaje ter boju proti utajam in goljufijam na področju trošarin lahko države članice sporočijo Komisiji vse razpoložljive informacije, razen informacij iz prvega pododstavka.

Komisija posreduje informacije, ki jih sporočijo države članice, drugim zadevnim državam članicam.

Obveznost sporočanja informacij in statističnih podatkov ne pomeni neupravičenega povečanja upravne obremenitve.

3. Komisija lahko informacije pridobi neposredno iz sporočil, ki jih ustvari računalniško podprt sistem, in sicer za operativne in statistične namene v skladu s členom 28.

4. Informacije, ki jih posredujejo države članice za namene iz odstavkov 1 in 2, ne vsebujejo individualnih ali osebnih podatkov.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za namene izvajanja tega člena določi ustrezne statistične podatke, ki jih sporočijo države članice, informacije, ki jih pridobi Komisija, ter statistična poročila, ki jih pripravijo Komisija in države članice.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 35 Odbor za trošarine

1. Komisiji pomaga Odbor za trošarine, ustanovljen s členom 43(1) Direktive 2008/118/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 36 Razveljavitev Uredbe (ES) št. 2073/2004

Uredba (ES) št. 2073/2004 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 37 Poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu

Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe vsakih pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe predvsem na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice.

Člen 38 Dvostranski sporazumi

1. Določbe te uredbe ne posegajo v izpolnjevanje kakršnih koli širših obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

2. Kadar pristojni organi iz člena 3(1) sklenejo dogovore o dvostranskih zadevah, ki jih ureja ta uredba, razen za namene obravnavanja posameznih primerov, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti pristojne organe drugih držav članic.

Člen 39 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Korelacijska tabela št. 1: Uredba (ES) št. 2073/2004 > nova uredba |

Člen 2073/2004 | Novi člen | Člen 2073/2004 | Novi člen |

1 | 1 | 20 | 17 |

2 | 2 | 21 | 18 |

3 | 3, 4, 5, 6 | 22 | 19, 20 |

4 | 7 | 23 | - |

5 | 8 | 24 | 33 |

6 | 9 | 25 | 21 |

7 | 7, 10 | 26 | 34 |

8 | 11 | 27 | 32 |

9 | 11 | 28 | 9, 15,16, 22 |

10 | 11 | 29 | 23 |

11 | 12 | 30 | 25,27,28, |

12 | 13 | 31 | 28, 29, 32 |

13 | 13 | 32 | 30 |

14 | 14 | 33 | 31 |

15 | 14 | 34 | 35 |

16 | 14 | 35 | 37 |

17 | 15 | 36 | 38 |

18 | 15 | 37 | 39 |

19 | 16 |

[pic][pic][pic]

[1] UL L 330, 15.12.2007, str. 1.

[2] UL L 84, 31.3.2010, str. 1.

[3]

[4] UL C , , str. .

[5] UL C , , str. .

[6] UL C , , str. .

[7] UL L 359, 4.12.2004, str. 1.

[8] UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

[9] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[10] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[11] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.