OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje

Priloženi predlog je pravni instrument za odobritev podpisa Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem:

–            Predlog sklepa Sveta o podpisu Trgovinskega sporazuma.

Pogajanja med EU in Andsko skupnostjo narodov (v nadaljnjem besedilu: Andska skupnost) o medregijskem pridružitvenem sporazumu, vključno s političnim dialogom, sodelovanjem in trgovino, so se začela junija 2007 po sklepu Sveta o odobritvi teh pogajanj aprila istega leta. Zaradi nestrinjanja med andskimi državami glede pristopov k številnim ključnim trgovinskim vprašanjem, zajetim v predvidenem sporazumu, so bila pogajanja junija 2008 žal prekinjena. V teh okoliščinah je Komisija 17. decembra 2008 Svetu predložila priporočilo za spremembo obstoječega pooblastila, da bi se pogajanja o trgovinskem sporazumu nadaljevala s tistimi državami Andske skupnosti, ki so to želele.

Svet je 19. januarja 2009 pooblastil Komisijo za pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu z državami, ki so si tako kot EU želele skleniti uravnotežen, ambiciozno zastavljen in obsežen trgovinski sporazum, ki je združljiv s STO. Predsedniki Kolumbije, Ekvadorja in Peruja so v dopisih predsedniku Barrosu januarja 2009 potrdili svojo pripravljenost na pogajanja. Bolivija je bila zelo kritična do novega formata pogajanj in ni pokazala zanimanja za sodelovanje. Nova pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu so se januarja 2009 zato začela med EU ter Kolumbijo, Ekvadorjem in Perujem. Po štirih krogih je Ekvador prekinil pogajanja, zato so se ta nadaljevala le s Perujem in Kolumbijo. Maja 2010 so se pogajanja uspešno zaključila, po pravnem pregledu pa je bilo besedilo 23. marca 2011 parafirano s Kolumbijo in Perujem.

Komisija je dosegla cilje iz pogajalskih smernic, in sicer glede odprave visokih tarif in tehničnih ovir v trgovini, liberalizacije storitvenih trgov, zaščite pomembnih geografskih označb EU, dostopa do trgov javnih naročil, vključitve obveznosti glede uveljavljanja delovnih in okoljskih standardov ter zagotovitve učinkovitih in hitrih postopkov reševanja sporov. Tako je bil dosežen tudi cilj preseganja obveznosti STO in zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev s konkurenti v regiji, kot so Združene države Amerike.

Sporazum je zlasti priložnost za EU, da nudi oporo reformam v Kolumbiji in Peruju za vključitev v svetovno gospodarstvo, povečanje blaginje in utrditev njune rasti z namenom izboljšanja življenjskih razmer prebivalcev. Druge članice Andske skupnosti so s klavzulo o pristopu tudi spodbujene, da se kadar koli pridružijo Trgovinskemu sporazumu.

Odbor za trgovinsko politiko pri Svetu je države članice EU ustno in pisno obveščal o napredku pogajanj s Kolumbijo, Perujem in Ekvadorjem, dokler je ta še sodeloval. O napredku pogajanj je bil prek Odbora za mednarodno trgovino redno obveščen tudi Evropski parlament. Celotno besedilo sporazuma, nastalo na podlagi pogajanj, je bilo ves čas postopka predloženo obema institucijama. Oktobra 2009 je bila opravljena in objavljena podrobna ocena učinka o trajnostni trgovini, v kateri so bili preučeni morebitni gospodarski, družbeni in okoljski učinki Sporazuma.

2.           Narava in področje uporabe Sporazuma

Trgovinski sporazum med EU ter Kolumbijo in Perujem določa pogoje za gospodarske subjekte EU, na podlagi katerih lahko v celoti izkoristijo priložnosti in nastalo komplementarnost med obema gospodarskima prostoroma. Med izvajanjem Sporazuma bodo evropski izvozniki industrijskih in ribiških proizvodov v Peru in Kolumbijo oproščeni plačila carin. Sporazum izpolnjuje merila člena XXIV GATT (glede odprave carin in drugih omejitvenih predpisov v trgovini za pretežni del trgovine med pogodbenicami): zajetih je 99 % izvoza EU (100 % trgovine EU z industrijskimi izdelki v 10 letih in približno 85 % trgovine s kmetijskimi proizvodi v 17 letih). Poleg tega bo Sporazum omogočil odpravo nekaterih zapletenih netarifnih ovir. Peruju in Kolumbiji bo omogočen obsežen nov dostop do trga EU, zlasti za izvoz njunih ključnih kmetijskih proizvodov, in sicer banan, sladkorja in ruma, EU pa bo zagotovila, da bodo industrijski in ribiški proizvodi s poreklom iz Kolumbije in Peruja ob začetku veljavnosti Sporazuma popolnoma prosti carine.

Glede storitev, ustanavljanja in javnih naročil je Sporazum eden najambicioznejših, o katerih se je Komisija do zdaj pogajala. Vsebuje obsežne obveznosti v vseh ključnih sektorjih (finančne storitve, telekomunikacije, prevoz), zlasti pri čezmejnem opravljanju storitev in ustanavljanju, hkrati pa so bili ustrezno obravnavani pomisleki EU glede začasne prisotnosti fizičnih oseb iz poslovnih razlogov (način 4). Pri javnih naročilih je EU dosegla zavezo institucij na centralni in podcentralni ravni s precej nizkimi pragi.

Sporazum določa tudi niz pravil, ki presegajo pravila iz večstranskega okvira, med drugim pri intelektualni lastnini (npr. zaščitenih je 205 geografskih označb EU, pojasnjeni so pogoji varstva podatkov), trajnostnem razvoju (Sporazum je enakovreden shemi splošnih tarifnih preferencialov GSP+ glede delovnih in okoljskih vprašanj ali jo presega ter vsebuje posebne obveznosti v zvezi s trajnostnim ribištvom), konkurenci (pravila glede monopolov in državnih podjetij – obveznost preglednosti pri subvencijah), tehničnih ovirah v trgovini (elementi STO+ glede nadzora trga, preglednosti regulativnih postopkov ter pravil o označevanju in etiketiranju), sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (ukrepi STO+ glede dobrega počutja živali, regionalizacije, odobritve izvoznih obratov, inšpekcijskih pregledov na kraju samem in pregledov ob uvozu) Poleg tega se s Sporazumom ustanovijo Odbor za trgovino in vrsta pododborov, ki omogočajo posvetovanja o specifičnih trgovinskih vprašanj iz različnih naslovov Sporazuma. Ključna dodana vrednost Sporazuma je, da se na nacionalni ravni ohranjajo in spodbujajo politike odprtosti in spoštovanja mednarodno priznanih najboljših praks na ravni, ki presega pravila iz okvira STO, obenem pa se zagotavlja pregledno, nediskriminatorno in predvidljivo okolje za subjekte in vlagatelje iz EU v regiji, zlasti z dvostranskim mehanizmom reševanja sporov iz Sporazuma.

Sporazum vključuje tudi naslov o tehnični pomoči in krepitvi trgovinskih zmogljivosti, katerega namen je spodbujanje konkurence, inovacij ter olajševanja trgovine in prenosa tehnologije med pogodbenicami.

Vsa področja, ki jih zajema Trgovinski sporazum, so v pristojnosti EU, natančneje na področju uporabe člena 91, člena 100(2) in člena 207 PDEU. Zato mora Sporazum podpisati Evropska unija v skladu s sklepom Sveta na podlagi člena 218(5) PDEU.

3.           Postopki

Komisija je rezultate pogajanj ocenila kot zadovoljive in predlaga, da Svet:

– odobri podpis Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem v imenu Evropske unije.

2011/0245 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91, člena 100(2) ter prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 19. januarja 2009 pooblastil Komisijo, da se v imenu Evropske unije pogaja o večstranskem trgovinskem sporazumu z državami članicami Andske skupnosti, ki so želele sprejeti ambiciozno zastavljen, obsežen in uravnotežen trgovinski sporazum.

(2)       Navedena pogajanja so se zaključila, Trgovinski sporazum med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) pa je bil parafiran 23. marca 2011.

(3)       Sporazum je treba podpisati v imenu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem se odobri v imenu Evropske unije, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Generalni sekretariat Sveta pooblasti osebe, ki jih navede pogajalec o Sporazumu, da v imenu Unije podpišejo Sporazum , s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Bruslju, […]

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA S PRORAČUNSKIM VPLIVOM, OMEJENIM IZKLJUČNO NA STRAN PRIHODKOV

1.           NASLOV PREDLOGA:

SKLEP SVETA o podpisu Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem v imenu Evropske unije

2.           PRORAČUNSKE VRSTICE:

Poglavje in člen: 12 0

Znesek, predviden v proračunu za konec obdobja izvajanja

3.           FINANČNI VPLIV

¨      Predlog nima finančnih posledic.

x     Predlog nima finančnega vpliva na odhodke, ima pa finančni vpliv na prihodke – učinek je naslednji:

v mio. EUR (na eno decimalno mesto natančno)

|| ||

Proračunska vrstica || Prihodki[2] || 12-mesečno obdobje z začetkom dd/mm/llll || [Leto n]

Člen … || Vpliv na lastna sredstva || || 137,5

Člen … || Vpliv na lastna sredstva || ||

Stanje po ukrepu

|| [n+1] || [n+2] || [n+3] || [n+4] || [n+5]

Člen … || || || || ||

Člen … || || || || ||

4.           UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Namen carinske zakonodaje EU je zagotoviti pravilno uporabo vseh carinskih ukrepov EU, vključno s tarifnimi preferenciali iz tega trgovinskega sporazuma, ki vključuje tudi potrebne določbe o uporabi preferencialnih pravil o poreklu in upravnem sodelovanju (Priloga II),pomoči pri poizvedbah (Priloga V) in možnosti začasnega umika tarifnih preferencialov po posvetovanju, v primeru goljufij in nepravilnosti pri preferencialni obravnavi (Priloga III).

5.           OPOMBE

Ocena temelji na povprečnem uvozu v letih 2007–2009 in predstavlja letno izgubo prihodkov zaradi 1) popolnega izvajanja tarifnih preferencialov iz Trgovinskega sporazuma, tj. 10 let po datumu začetka veljavnosti, in 2) začetnih stopenj priznanih tarifnih kvot. V letih pred tem bodo izgube prihodka manjše tudi zaradi verjetnega povečanja uvoza izdelkov, katerih dajatve se bodo nižale postopoma, kar bo delno nadomestilo izgubo.

[1]               UL C , , str. .

[2]               Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (kmetijske dajatve, prelevmani na sladkor, carine) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov zbiranja.