OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

Upravljanje schengenskega območja – krepitev območja brez nadzora na notranjih mejah

Za splošni okvir in utemeljitve sprememb v tem predlogu ter podrobno razlago, kako naj bi delovale v praksi, je na voljo Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „ Upravljanje schengenskega območja – krepitev območja brez nadzora na notranjih mejah“ , ki se sprejme skupaj s tem predlogom.

Zakonodajne spremembe

Komisija je 16. novembra 2010 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda[1]. S tem predlogom se bo okrepil schengenski ocenjevalni mehanizem, zlasti s poenostavitvijo spremljanja tako, da se bo od ocenjevanih držav članic zahtevalo, da predložijo akcijski načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in redno poročajo o izvajanju akcijskega načrta, dokler se ne odpravijo vse pomanjkljivosti. V primeru resnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na splošno stopnjo varnosti v eni ali več državah članicah, je predvideno, da se obvesti Svet in Evropski parlament in tako na najvišji politični ravni izvaja skupni pritisk na neuspešno državo članico, da se ravna po pravilih.

Država članica se oceni vsaj enkrat na pet let, vendar pa se načrtovanje lahko spremeni glede na potrebe in na terenu ugotovljene razmere. Poleg tega se lahko izvajajo nenapovedani obiski za spremljanje pravilnega izvajanja vseh spremljevalnih ukrepov.

Da bi zagotovila potreben pravni okvir za odziv na poziv Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2011 za nadaljnjo okrepitev schengenskega ocenjevalnega sistema in uvedbo zaščitne klavzule za odzivanje na resnično kritične situacije, ko država članica ne more izpolniti svojih obveznosti iz schengenskih pravil, podrobno obrazloženih v Sporočilu iz točke 1.1, Komisija spreminja svoj predlog z zagotovitvijo dodatne podpore na ravni Unije in nacionalni ravni, okrepitvijo podpore s strani agencije Frontex in uvedbo možnosti mehanizma Unije za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, če država članica vztrajno zanemarja obveznosti nadzora na svojem odseku zunanje meje in v kolikor bi bile okoliščine take, da bi pomenile resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost na ravni Unije ali nacionalni ravni. Uvedba takšnega mehanizma vključuje tudi spremembo Zakonika o schengenskih mejah, ki se predloži skupaj s tem predlogom.

Potreba po spremembi sedanjega schengenskega ocenjevalnega mehanizma kot takega je podrobno obrazložena v zgoraj navedenem predlogu z dne 16. novembra 2010. Čeprav se navedeni predlog nadomesti s tem predlogom, razlogi za predložitev predloga iz novembra 2010 ostajajo nespremenjeni. Zato Komisija ne bo ponovno podrobno utemeljila razlogov za ta spremenjeni predlog. Ker zakonodajalca prvotnega predloga še nista sprejela (Evropski parlament o predlogu še ni sprejel stališča v prvi obravnavi v skladu s členom 294(3) PDEU), se sprememba vključi v celotno besedilo prvotnega predloga[2], ki ostaja nespremenjeno razen glede sprememb v zvezi s podporo, ki jo je treba zagotoviti državi članici, in možno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah (člena 14 in 15 ter tudi navedba besede „spremljanje“ v besedilu) in nekaterih prilagoditev izvedbenih pooblastil Komisije (členi 5, 8, 13 in 17). Te prilagoditve so potrebne, ker so bila ustrezna horizontalna pravila komitologije spremenjena po predložitvi prvotnega predloga z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[3]. Poleg tega je bilo v besedilo vključeno še nekaj dodatnih prilagoditev, in sicer v zvezi z vlogo agencije Frontex (člen 6), Europolom (člen 8) ter poročanjem Evropskemu parlamentu in Svetu (člen 19).

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Prve razprave o predlogu o schengenskem ocenjevanju v Svetu in Evropskem parlamentu ter tudi resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2011[4] kažejo, da ima dejstvo, da mora biti delujoč mehanizem podkrepljen z orodji, ki omogočajo učinkovito ukrepanje v primeru resnih pomanjkljivosti pri izvajanju pravnega reda Unije s strani držav članic, široko politično podporo.

Komisija je v Sporočilu o migracijah[5] predlagala možnost vključitve mehanizma, ki bi omogočal, da bi se odločitve, katere države članice bi izjemoma ponovno uvedle nadzor na notranjih mejah in za koliko časa, sprejemale na evropski ravni. Mehanizem se lahko uporabi le v skrajnem primeru, potem ko so sprejeti drugi (nujni) ukrepi za stabilizacijo razmer na zadevnih odsekih zunanjih meja na evropski ravni v duhu solidarnosti in/ali na nacionalni ravni za zagotovitev boljšega upoštevanja skupnih pravil.

Ta zamisel je bila pozitivno sprejeta na Svetu za pravosodje in notranje zadeve z dne 12. maja 2011 ter na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. junija 2011, kjer je le-ta pozval, da se „uvede mehanizem za odzivanje na izredne razmere, ki bi lahko ogrozile celotno schengensko sodelovanje, vendar to ne bi smelo negativno vplivati na načelo prostega pretoka oseb“.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ta predlog pomeni napredek pri politiki o notranjih mejah v skladu s členom 77(2)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen 77 določa odpravo nadzora na notranjih mejah s končnim ciljem območja prostega pretoka oseb na območju Evropske unije, kakor je določeno v členu 26 PDEU. Odpravo nadzora na notranjih mejah morajo spremljati ukrepi na področju zunanjih meja, vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema, varstva podatkov, policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Pravilna uporaba teh ukrepov omogoča ohranjanje območja brez nadzora na notranjih mejah. Ocenjevanje in spremljanje pravilne uporabe teh ukrepov zato služi kot najvišji cilj pri ohranjanju območja brez nadzora na notranjih mejah. Namen ukrepov za ublažitev negativnega vpliva težko odpravljivih resnih pomanjkljivosti pri izvajanju schengenskega pravnega reda, vključno s skrajno možnostjo izredne začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah kot skrajnim ukrepom v razmerah, v katerih bi bile pomanjkljivosti tolikšne, da bi pomenile resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost na ravni Unije ali nacionalni ravni, je prav tako pomoč pri doseganju tega končnega cilja.

Predlog za vzpostavitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma, ki je bil predložen novembra 2010, vsebuje vse potrebne informacije o proračunskih posledicah, ki ostajajo nespremenjene.

2010/0312 (COD)

2010/0312 (COD)

Spremenjen predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(e) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu s postopkom, določenim v členu 294 Pogodbe z rednim zakonodajnim postopkom ,

(1) Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah je odvisno od uspešnega in učinkovitega izvajanja spremljevalnih ukrepov v državah članicah na področju zunanjih meja, vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema, vključno z varstvom podatkov, policijskega sodelovanja, pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in boja proti prepovedanim drogam.

(2) S Sklepom Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998[6] je bil ustanovljen Stalni odbor Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. Stalni odbor je dobil mandat za ugotavljanje, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odpravo nadzora na notranjih mejah z državo kandidatko, in za zagotavljanje, da države, ki že v celoti izvajajo schengenski pravni red, ta red pravilno uporabljajo.

(3) Treba je vzpostaviti poseben ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda, da se zagotovijo visoki enotni standardi pri uporabi schengenskega pravnega reda v praksi in da se ohrani visoka raven medsebojnega zaupanja med tistimi državami članicami, ki so del območja brez nadzora na notranjih mejah. Tak mehanizem bi moral temeljiti na tesnem sodelovanju med Komisijo in zadevnimi državami članicami.

(4) V haaškem programu[7] je Evropski svet pozval Komisijo, „naj takoj, ko bo dosežena odprava kontrol na notranjih mejah, predloži predlog za dopolnitev obstoječega schengenskega ocenjevalnega mehanizma z nadzornim mehanizmom, ki bo zagotavljal tesno sodelovanje strokovnjakov držav članic, vključno z nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi“.

(5) Evropski svet je v stockholmskem programu[8] menil, „da bo evalvacija schengenskega območja še vedno ključnega pomena, k njej pa bi zato morala znatno prispevati krepitev vloge Frontexa na tem področju“.

(6) Ocenjevalni mehanizem, vzpostavljen leta 1998, je zato treba revidirati v tistem delu, ki zadeva drugi del mandata Stalnega odbora. Prvi del mandata Stalnega odbora je treba še naprej uporabljati, kakor je določeno v delu I Sklepa z dne 16. septembra 1998.

(7) Na podlagi izkušenj iz prejšnjih ocenjevanj se je pokazala potreba po ohranjanju skladnega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, ki bi zajemal vsa področja schengenskega pravnega reda razen tistih, na katerih v pravu EU že obstaja poseben ocenjevalni mehanizem.

(8) Države članice morajo biti dejavno vključene v proces ocenjevanja in spremljanja . Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti z upravljalnim postopkom iz člena 4 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[9] . Glede na besedilo člena 2(2)(b)(iii) Uredbe se uporablja postopek pregleda.

(9) Z ocenjevalnim in spremljevalnim mehanizmom je treba vzpostaviti pregledna, učinkovita in jasna pravila o metodi, ki se bo uporabljala za ocenjevanje, opredeliti uporabo visoko usposobljenih strokovnjakov za obiske na kraju samem in določiti nadaljnje ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na podlagi ugotovitev iz ocenjevanj. Metoda mora zlasti predvideti nenapovedane obiske na kraju samem, ki bi dopolnjevali napovedane obiske na kraju samem, zlasti na področju mejnega nadzora in vizumov.

(10) Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem mora vključevati tudi preverjanje ustrezne zakonodaje o odpravi nadzora na notranjih mejah in kontrol na nacionalnem ozemlju. Zaradi posebne narave teh določb, ki ne vplivajo na notranjo varnost držav članic, mora biti za zadevne obiske na kraju samem izključno pristojna Komisija.

(11) V okviru ocenjevanja in spremljanja mora biti posebna pozornost namenjena spoštovanju temeljnih pravic pri uporabi schengenskega pravnega reda.

(12) Ocenjevanje bi moralo zagotavljati, da države članice schengenska pravila dejansko uporabljajo v skladu s temeljnimi načeli in pravili. Zato ocenjevanje zajema vso zadevno zakonodajo in operativne dejavnosti, ki prispevajo k delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah.

( 12 13) Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije[10] (v nadaljnjem besedilu: Frontex) mora podpirati izvajanje mehanizma, predvsem na področju analize tveganja v zvezi z zunanjimi mejami. Pri izvajanju mehanizma mora biti na ad hoc podlagi omogočena tudi uporaba strokovnega znanja in izkušenj agencije glede organizacije obiskov na kraju samem na zunanjih mejah.

(14) Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral z ustrezno podporo, ki jo zagotovi Komisija, pri čemer ji Frontex, Europol in druge agencije Evropske unije nudijo tehnično pomoč, omogočiti tudi odpravljanje resnih pomanjkljivosti pri uporabi pravnega reda. Kot skrajni ukrep in v primeru okoliščin, ki bi pomenile resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti na ravni Unije ali nacionalni ravni, bi morala biti zagotovljena možnost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, ki bi obsegala in trajala toliko, kot bi bilo potrebno za ublažitev negativnih posledic, do katerih bi prišlo zaradi pomanjkljivosti.

( 13 15) Države članice morajo poskrbeti, da imajo strokovnjaki, dani na voljo za obiske na kraju samem, potrebne izkušnje in so se v ta namen udeležili posebnih usposabljanj. Ustrezna usposabljanja morajo zagotoviti zadevni organi (npr. Frontex), poleg tega pa je treba državam članicam v okviru obstoječih instrumentov financiranja in njihovega razvoja dati na voljo sredstva za pobude, usmerjene v posebna usposabljanja na področju ocenjevanja schengenskega pravnega reda.

( 14 16) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, se mora Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

( 15 17) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[11]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

( 16 18) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[12]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

( 17 19) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[13].

( 18 20) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[14].

( 19 21) Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[15].

( 20 23) Kar zadeva Ciper, ta uredba pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

( 21 24) Kar zadeva Bolgarijo in Romunijo, ta uredba pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

( 22 25) Ne glede na navedeno morajo strokovnjaki iz Cipra, Bolgarije in Romunije sodelovati pri ocenjevanju vseh delov schengenskega pravnega reda –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

S to uredbo se vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah, za katere se schengenski pravni red uporablja v celoti.

Strokovnjaki iz držav članic, ki v skladu z zadevnim aktom o pristopu schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti, prav tako sodelujejo pri ocenjevanju in spremljanju vseh delov tega pravnega reda.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi veljajo naslednje opredelitve pojmov:

„schengenski pravni red“ pomeni vse določbe schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije s Protokolom, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, skupaj z akti, ki ga nadgrajujejo ali so z njim drugače povezani.

Člen 3

Pristojnosti

1. Za izvajanje tega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma je pristojna Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob podpori evropskih organov, kakor je določeno v tej uredbi.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da ji omogočijo izvajanje nalog, ki so ji podeljene s to uredbo. Države članice poleg tega sodelujejo s Komisijo v fazah pripravljanja, obiskov na kraju samem, poročanja in nadaljnjega ukrepanja v okviru ocenjevanj.

Člen 4

Ocenjevanja

Ocenjevanja lahko sestavljajo vprašalniki in obiski na kraju samem. Oboje lahko dopolnijo predstavitve ocenjevane države članice glede področja, ki ga zajema ocenjevanje. Obiski na kraju samem in vprašalniki se lahko uporabljajo samostojno za posamezne države članice in/ali posamezna področja ali pa se uporabi kombinacija obeh. Obiski na kraju samem so lahko napovedani ali nenapovedani.

Člen 5

Večletni program

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) določi večletni ocenjevalni program, ki zajema obdobje petih let, najpozneje šest mesecev pred začetkom naslednjega petletnega obdobja. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

2. Večletni program vsebuje seznam držav članic, ki se vsako leto ocenijo. Vsaka država članica je ocenjena vsaj enkrat v vsakem petletnem obdobju. Razpored držav članic, ki bodo ocenjene, temelji na analizi tveganja, pri kateri se upoštevajo migracijski pritisk, notranja varnost, čas, ki je minil od prejšnjega ocenjevanja, in uravnoteženost med različnimi deli schengenskega pravnega reda, ki se ocenijo.

3. Večletni program se lahko po potrebi prilagodi v skladu s postopkom iz odstavka 1.

Člen 6

Analiza tveganja

1. Frontex najpozneje 30. septembra vsako leto Komisiji predloži analizo tveganja, ki upošteva migracijski pritisk in vsebuje priporočila za prednostne naloge pri ocenjevanjih v naslednjem letu. Priporočila se nanašajo na posamezne odseke zunanjih meja in posamezne mejne prehode, ki se ocenijo v naslednjem letu v okviru večletnega programa. Komisija da to analizo tveganja na voljo državam članicam.

2. Frontex do istega roka, kot je določen v odstavku 1, Komisiji predloži ločeno analizo tveganja s priporočili za prednostne naloge pri ocenjevanjih, ki se izvedejo v naslednjem letu v obliki nenapovedanih obiskov na kraju samem. Ta priporočila lahko zadevajo vsako regijo ali vsako področje in vsebujejo seznam najmanj desetih posameznih odsekov zunanjih meja in desetih posameznih mejnih prehodov. Komisija lahko kadarkoli agencijo Frontex zaprosi za analizo tveganja in priporočila za potrebna ocenjevanja v obliki nenapovedanih obiskov na kraju samem.

Člen 7

Vprašalnik

1. Komisija najpozneje 15. avgusta v predhodnem letu pošlje standardni vprašalnik državam članicam, ki bodo ocenjene v naslednjem letu. Standardni vprašalniki zajemajo zadevno zakonodajo, organizacijska in tehnična sredstva, ki so na voljo za izvajanje schengenskega pravnega reda, ter statistične podatke za vsako področje ocenjevanja.

2. Države članice Komisiji predložijo svoje odgovore na vprašalnik v šestih tednih od datuma, ko jim je bil poslan. Komisija da te informacije na voljo drugim državam članicam.

Člen 8

Letni program

1. Komisija najpozneje 30. novembra vsako leto opredeli letni ocenjevalni program za naslednje leto, pri čemer upošteva analizo tveganja, ki jo predloži Frontex v skladu s členom 6, odgovore na vprašalnik iz člena 7 in po potrebi Europol ali druge ustrezne vire. Program lahko predvidi ocenjevanje:

- uporabe schengenskega pravnega reda ali delov schengenskega pravnega reda v posamezni državi članici, kakor je določeno v večletnem programu,

in poleg tega, če je ustrezno:

- uporabe posameznih delov schengenskega pravnega reda v več državah članicah (tematska ocenjevanja),

- uporabe schengenskega pravnega reda v skupini držav članic (regionalna ocenjevanja).

2. V prvem oddelku programa , sprejetega po postopku iz člena 15(2), je določen seznam držav članic, ki se v skladu z večletnim programom ocenijo v naslednjem letu. Ta oddelek navaja področja, ki se ocenijo, in obiske na kraju samem. Ta oddelek sprejme Komisija. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

3. Komisija pripravi drugi oddelek programa, v katerem določi seznam nenapovedanih obiskov na kraju samem, ki se opravijo v naslednjem letu. Ta oddelek se šteje za zaupnega in se državam članicam ne posreduje.

4. Letni program se lahko po potrebi prilagodi v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 9

Seznam strokovnjakov

1. Komisija pripravi seznam strokovnjakov, ki jih države članice imenujejo za sodelovanje pri obiskih na kraju samem. Ta seznam se posreduje državam članicam.

2. Države članice za vsakega strokovnjaka navedejo njegova področja strokovnega znanja in izkušenj s sklicevanji na področja iz Priloge k tej uredbi . Države članice o vseh spremembah čim prej uradno obvestijo Komisijo.

3. Države članice navedejo, kateri strokovnjaki se lahko dajo na voljo za nenapovedane obiske na kraju samem v skladu z zahtevami iz člena 10(5).

4. Strokovnjaki imajo ustrezne kvalifikacije, vključno z dobrim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami na področjih, ki jih zajema ocenjevalni mehanizem, dobro poznajo načela, postopke in tehnike ocenjevanja ter se lahko učinkovito sporazumevajo v skupnem jeziku.

5. Države članice zagotovijo, da strokovnjaki, ki jih imenujejo, izpolnjujejo zahteve iz prejšnjega odstavka, pri tem pa navedejo tudi usposabljanja, ki so se jih ti udeležili. Države članice poleg tega zagotovijo, da se strokovnjaki redno udeležujejo usposabljanj, da bodo še naprej izpolnjevali te zahteve.

Člen 10

Skupine, ki so odgovorne za obiske na kraju samem

1. Obiske na kraju samem opravijo skupine, ki jih imenuje Komisija. Skupine sestavljajo strokovnjaki, izbrani na podlagi seznama strokovnjakov iz člena 9, in predstavniki uradniki Komisije. Komisija si bo prizadevala zagotovi ti geografsko uravnoteženost in usposobljenost strokovnjakov v vsaki skupini. Strokovnjaki držav članic ne smejo sodelovati pri obisku na kraju samem v državi članici, v kateri so zaposleni.

2. Komisija lahko povabi Frontex in po potrebi Europol, Eurojust ali druge ustrezne evropske organe, da imenujejo predstavnika, ki se kot opazovalec udeleži obiska v zvezi s področjem, ki je zajeto z njihovim mandatom.

3. Število strokovnjakov (vključno z opazovalci), ki sodelujejo pri ocenjevalnih obiskih, ne sme preseči osem oseb za napovedane obiske na kraju samem in šest oseb za nenapovedane obiske na kraju samem.

4. Komisija pri napovedanih obiskih uradno obvesti države članice, katerih strokovnjaki so bili imenovani v skladu z odstavkom 1, najpozneje štiri tedne pred načrtovanim obiskom na kraju samem. Države članice potrdijo razpoložljivost zadevnih strokovnjakov v enem tednu.

5. Komisija pri nenapovedanih obiskih uradno obvesti države članice, katerih strokovnjaki so bili imenovani v skladu z odstavkom 1, najpozneje en teden pred načrtovanim obiskom na kraju samem. Države članice potrdijo razpoložljivost zadevnih strokovnjakov v 48-ih urah.

6. Vodilna strokovnjaka pri obiskih na kraju samem sta uradnik predstavnik Komisije in strokovnjak iz države članice, ki ga pred obiskom na kraju samem skupaj določijo člani skupine strokovnjakov.

Člen 11

Potek obiskov na kraju samem

1. Skupine, imenovane za obiske na kraju samem, opravijo vse potrebne pripravljalne dejavnosti, da se zagotovijo učinkovitost, natančnost in usklajenost obiskov na kraju samem.

2. Zadevne države članice so obveščene:

- najmanj dva meseca pred izvedbo napovedanega obiska na kraju samem,

- najmanj 48 ur pred izvedbo nenapovedanega obiska na kraju samem.

3. Vsi člani skupine, imenovane za obisk na kraju samem, imajo pri sebi identifikacijski dokument, na podlagi katerega so v imenu Evropske unije pooblaščeni za opravljanje obiskov na kraju samem.

4. Zadevna država članica poskrbi, da se lahko skupina strokovnjakov obrne neposredno na ustrezne osebe. Skupini zagotovi dostop do vseh območij, prostorov in dokumentov, potrebnih za ocenjevanje. Zagotovi, da lahko skupina izpolni svoj mandat preverjanja dejavnosti na področjih, ki se ocenjujejo.

5. Zadevna država članica z vsemi sredstvi v okviru svojih zakonitih pooblastil pomaga skupini pri opravljanju njene naloge.

6. Komisija pri napovedanih obiskih na kraju samem zadevnim državam članicam vnaprej sporoči imena strokovnjakov v skupini. Zadevna država članica imenuje kontaktno točko za praktično organizacijo obiska na kraju samem.

7. Države članice so odgovorne za organizacijo potovanj in nastanitve svojih strokovnjakov. Komisija povrne stroške potovanja in nastanitve strokovnjakov, ki sodelujejo pri obiskih.

Člen 12

Preverjanje prostega pretoka oseb na notranjih mejah

Ne glede na člen 10 sestavljajo skupine za nenapovedane obiske na kraju samem za preverjanje neprisotnosti nadzora na notranjih mejah samo uradniki predstavniki Komisije.

Člen 13

Ocenjevalna poročila

1. Poročilo se pripravi po vsakem ocenjevanju. Ocenjevalno poročilo temelji na ugotovitvah obiska na kraju samem in vprašalniku, kakor je ustrezno.

1. Če ocenjevanje temelji samo na vprašalniku ali nenapovedanem obisku, poročilo pripravi Komisija.

2. Če ocenjevanje temelji na napovedanih obiskih na kraju samem, poročilo pripravi skupina med obiskom. Uradnik Predstavnik Komisije nosi skupno odgovornost za pripravo poročila ter za zagotavljanje njegove celovitosti in kakovosti. V primeru razhajanja mnenj si skupina prizadeva doseči kompromis. Nasprotna mnenja se lahko vključijo v poročilo.

2. V poročilu so po potrebi analizirani kvalitativni, kvantitativni, operativni, upravni in organizacijski vidiki ter navedene morebitne pomanjkljivosti ali slabosti, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem. Poročilo vsebuje priporočila za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in roke za njihovo izvedbo.

3. Za vsako ugotovitev iz poročila se uporabi ena od naslednjih razvrstitev:

3. izpolnjuje zahteve;

4. izpolnjuje zahteve, vendar je potrebno izboljšanje;

5. ne izpolnjuje zahtev.

4. Komisija pošlje osnutek poročil o a zadevni državi članici v šestih tednih od obiska na kraju samem oziroma od prejema odgovorov na vprašalnik. Zadevna država članica v dveh tednih predloži svoje pripombe glede poročila.

5. Strokovnjak Komisij e a predstavi osnutek poročil o a in odgovor države članice odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 15 17 . Države članice so pozvane k predložitvi pripomb v zvezi z odgovori na vprašalnik, osnutkom poročil om a in pripombami zadevne države članice.

Na podlagi tega se Komisija Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) odloča o ocenjevalnem poročilu in sprejme priporočil a ih glede razvrstitve ugotovitev iz odstavka 3. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Zadevna država članica v enem mesecu od sprejetja poročila Komisiji predloži akcijski načrt za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti.

Komisija po posvetovanju s skupino strokovnjakov predstavi svojo oceno ustreznosti akcijskega načrta odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 15 17, v enem mesecu po prejetju akcijskega načrta od države članice . Države članice se pozove, naj dajo pripombe glede akcijskega načrta.

6. Zadevna država članica Komisiji poroča o izvajanju akcijskega načrta v šestih mesecih od prejema ocenjevalnega poročila, nato pa poročila še naprej pošilja vsake tri mesece, dokler akcijski načrt ni izveden v celoti. Odvisno od resnosti ugotovljenih pomanjkljivosti in ukrepov, sprejetih za odpravo teh pomanjkljivosti, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) načrtuje napovedane obiske, da preveri izvajanje akcijskega načrta odloča o napovedanih obiskih za preverjanje izvajanja akcijskega načrta. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). Komisija lahko načrtuje tudi nenapovedane obiske na kraju samem.

Komisija o izvajanju akcijskega načrta redno obvešča odbor, ustanovljen v skladu s členom 15 17 .

7. Če obisk na kraju samem razkrije resno pomanjkljivost, za katero se šteje, da ima pomemben učinek na splošno raven varnosti ene ali več držav članic, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice o tem čim prej obvesti Svet in Evropski parlament.

Člen 14

Ukrepi na zunanjih mejah in podpora agencije Frontex

1. Če se v ocenjevalnem poročilu ugotovijo resne pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah ali postopkov vračanja in da se zagotovi upoštevanje priporočil iz člena 13(5), lahko Komisija od ocenjevane države članice zahteva, da le-ta sprejme posebne ukrepe, ki lahko zajemajo eno ali več spodaj naštetih ravnanj:

- razporeditev evropskih mejnih patrulj v skladu z določbami Uredbe Frontex,

- predložitev strateških odločitev o oceni tveganja in načrtov za razporeditev opreme agenciji Frontex v potrditev,

- zaporo določenega mejnega prehoda za omejeno časovno obdobje, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

2. Komisija redno obvešča odbor, ustanovljen v skladu s členom 17, o napredovanju izvajanja ukrepov iz odstavka 1 in njegovem vplivu na ugotovljene pomanjkljivosti.

Člen 15

Resne pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah ali postopki vračanja

1. Ne glede na šestmesečni rok za poročanje o izvajanju akcijskega načrta iz člena 13(6) ocenjevana država članica, za katero je bilo v ocenjevalnem poročilu iz člena 13(5) ugotovljeno, da hudo zanemarja svoje obveznosti izvajanja nadzora na zunanji meji ali postopkov vračanja, o izvajanju akcijskega načrta poroča v treh mesecih od prejema poročila.

2. Če po preteku treh mesecev iz odstavka 1 Komisija ugotovi, da se stanje ne izboljšuje, se uporabljajo člen 23, člen 23(a) in člen 26 Zakonika o schengenskih mejah.

Člen 14 16

Občutljive informacije

Skupine obravnavajo kot zaupne vse podatke, ki jih pridobijo med opravljanjem svojih dolžnosti. Poročila, pripravljena po obiskih na kraju samem, se razvrstijo kot „restreint“. Komisija se po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, kateri del poročila se lahko objavi.

Člen 15

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 4, 7 in 8 Sklepa št. 1999/468/ES.

Člen 17

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16 18

Prehodne določbe

1. Prvi večletni program v skladu s členom 5 in prvi letni program v skladu s členom 8 se pripravita šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Datum za začetek izvajanja obeh programov je eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

2. Prva analiza tveganja, ki jo pripravi Frontex v skladu s členom 6, se Komisiji predloži najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

3. Države članice imenujejo svoje strokovnjake v skladu s členom 9 najpozneje v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 17 19

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o priporočilih, ki jih sprejme v skladu s členom 13(5).

Člen 18 20

Poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o ocenjevanjih, izvedenih v skladu s to uredbo. Poročilo se objavi in vključuje podatke o:

- ocenjevanjih, izvedenih prejšnje leto, ter

- sklepnih ugotovitvah v okviru vsakega ocenjevanja in stanju na področju ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti.

Člen 19 21

Razveljavitev

Razveljavitev dela II Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi Stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (SCH/Com-ex (98) 26 def.) z naslovom „Odbor za izvajanje za države, v katerih je Konvencija že uveljavljena“ začne učinkovati eno leto od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 20 22

Svet se lahko odloči za izvajanje schengenskih ocenjevanj iz aktov o pristopu, sklenjenih po začetku veljavnosti te uredbe, v skladu s to uredbo.

Člen 21 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije Pogodbama .

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(2010) 624 z dne 16. novembra 2010.

[2] Spremembe so poudarjene s krepkim tiskom in podčrtane.

[3] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[4] P7_TA(2011)0336.

[5] COM(2011) 248 z dne 4. maja 2011.

[6] UL L 239, 22.9.2000, str. 138.

[7] UL C 53, 3.3.2005, str. 1 (točka 1.7.1).

[8] Dokument št. 17024/09, ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009.

[9] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[10] Uredba Sveta št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004, UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

[11] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[12] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[13] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[14] UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[15] UL L 160, 18.6.2011, str. 19.