1. Uvod

Reforma pomoči izhaja iz soglasja iz Monterreya o financiranju za razvoj (2002), v okviru katerega se je mednarodna skupnost dogovorila o učinkovitejši uradni razvojni pomoči. Na poznejših forumih na visoki ravni v Rimu (2003), Parizu (2005) in Akri (2008) so bili dodani načela, konkretne zaveze in okvir spremljanja za okrepitev reforme.

Cilj četrtega foruma na visoki ravni, ki bo potekal v Busanu od 29. novembra do 1. decembra 2011, je oceniti doseženi napredek glede na dogovorjene zaveze ter pregledati program učinkovitosti pomoči in ga navezati na širši program financiranja razvoja. Poudarek je na podpori izboljšanju razvojnih rezultatov v okviru novih svetovnih razvojnih izzivov in partnerstev, tudi z vključevanjem nastajajočih gospodarstev. Namen foruma ni ponoviti mednarodni program financiranja razvoja, pač pa se osredotoča na dodano vrednost učinkovitosti pomoči pri zmanjševanju revščine in doseganje razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015.

Namen tega sporočila je predlagati skupno stališče EU, ki ga bodo v Busanu zavzele EU in njene države članice (v nadaljnjem besedilu: EU), ki bodo tam sodelovale. Sporočilo ocenjuje doseženi napredek pri izvajanju zavez in vsebuje predloge, kako osredotočiti program učinkovitosti pomoči in razširiti načela na druge akterje in vire financiranja razvoja. Predlaga tudi racionalizacijo globalne strukture upravljanja in osredotočanje na izvajanje na državni ravni.

2. Dokazi o doseženem napredku

Prvič je na voljo obilica podatkov o reformi pomoči in njenem učinku na razvojne cilje. Neodvisna ocena 2. faze in raziskava Pariške deklaracije zagotavljata podatke o uspešnosti pri izpolnjevanju zavez iz Pariza in Akre.

Na podlagi podatkov je mogoče zaključiti, da se je z izvajanjem programa učinkovitosti pomoči izboljšala kakovost pomoči zaradi zaostritve meril glede dobrih praks in boljših partnerstev. To je pripomoglo k doseganju razvojnih rezultatov. Podatki kažejo, da je med petimi načeli učinkovitosti pomoči največji napredek dosežen na področju samoodgovornosti držav. Na področju prilagajanja in usklajevanja je napredek neenakomeren, uporaba sistemov partnerskih držav pa se ni povečala kljub izboljšavam teh sistemov. Najmanjši napredek je na področju upravljanja razvojnih ciljev in vzajemne odgovornosti. Predvidljivost pomoči se je v primerjavi z letom 2005 celo poslabšala. Na splošno tako partnerske države kot tudi donatorice napredujejo počasi, saj sta od 13 ciljev na svetovni ravni dosežena le dva: usklajeno tehnično sodelovanje in sprostitev pomoči.

Komisija in 14 držav članic[1], ki so sodelovale v raziskavi, so na splošno uspešnejše od ostalih držav. K temu je prispeval operativni okvir EU za učinkovitost pomoči. Dosegajo dobre rezultate na področju treh ciljev: pri skupnem tehničnem sodelovanju ter uporabi sistemov partnerskih držav za upravljanje javnih financ in javna naročila. Manj uspešne so na področju predvidljivosti, uporabe pristopov, ki temeljijo na programu, in skupnih misij. Še vedno ostajata problem razdrobljenost pomoči, ki se je med letoma 2005 in 2009 povečala, in njena preglednost. Predhodni rezultati študije, ki jo je naročila Komisija[2], kažejo na to, da bi EU z ambicioznejšim izvajanjem zavez iz Pariza in Akre pridobila 4 milijarde EUR letno.

Tabela prikazuje uspešnost na svetovni ravni ter uspešnost Komisije in sodelujočih 14 držav članic v 32 partnerskih državah, ki so bile udeležene v raziskavi v letih 2005 in 2010.

|| Svet || Svet || EU[3] || EU[4] || Cilj

|| 2005 || 2010 || 2005 || 2010 || 2010

1 Operativne strategije razvoja || 19 % || 52 % || 1) || 1) || 75 %

2a Kakovost upravljanja javnih financ || - || 38 % || 1) || 1) || 50 %

2b Kakovost sistemov javnega naročanja || - || - || 1) || 1) || cilj ni določen

3 Pomoč, vknjižena v proračun || 44 % || 46 % || 42 % || 51 % || 85 %

4 Usklajeno tehnično sodelovanje || 49 % || 51 % || 40 % || 61 % || 50 %

5a Uporaba sistemov javnih financ || 40 % || 48 % || 48 % || 55 % || 55 %

5b Uporaba sistemov javnega naročanja 2) || 40 % || 44 % || 51 % || 66 % || cilj ni določen

6 Zmanjšanje vzporednih enot za izvajanje projektov || - || 32 % || - || 49 % || 66 %

7 Pomoč je bolj predvidljiva: izplačila kot načrtovano || 42 % || 43 % || 41 % || 49 % || 71 %

8 Sprostitev pomoči 3) || 80 % || 87 % || 81 % || 82 % || 87 %

9 Pristopi, ki temeljijo na programu || 43 % || 48 % || 47 % || 51 % || 66 %

10a Skupne misije || 20 % || 22 % || 27 % || 32 % || 40 %

10b Skupno analitično delo || 41 % || 44 % || 49 % || 59 % || 66 %

11 Okvirji, usmerjeni v rezultate || 7 % || 22 % || 1) || 1) || 38 %

12 Okvirji vzajemne odgovornosti || 44 % || 50 % || 1) || 1) || 100 %

1) Kazalnik za partnerske države

2) Skupni podatki za leto 2010 za vseh 78 partnerskih držav

3) Kazalnik 8 so neponderirana povprečja

Na svetovni ravni je mogoče slabšo in različno uspešnost delno pojasniti z dejstvom, da je za spremembo ravnanja potreben čas. Razvidno je, da pri večini zavez manjka politična podpora in da so pristopi k učinkovitosti pomoči preveč birokratski. Poleg tega je vsebina programa preveč obsežna, da bi bilo mogoče ohraniti potrebno osredotočenost.

Videti je, da je treba opredeliti ključne zaveze, da se okrepi reforma pomoči in zagotovi podlaga za prihodnjo usmeritev v skladu s prednostnimi nalogami, ki so jih opredelile partnerske države:

Samoodgovornost: Samoodgovornost partnerskih držav je ključnega pomena za doseganje razvojnih ciljev. Treba jo je poglobiti na raven demokratične samoodgovornosti, da se bo upošteval pomen vključujočega dialoga in večjih zmogljivosti med lokalnimi zainteresiranimi stranmi in institucijami.

Preglednost in predvidljivost: Zanesljivi in dobro pojasnjeni tokovi pomoči so ključnega pomena za povečanje zmogljivosti partnerskih držav za izvajanje razvojnih strategij. Preglednost in predvidljivost tudi krepita demokratično samoodgovornost in odgovornost. Omogočata usklajevanje donatoric in poročanje o rezultatih. Iz študije je razvidno, da EU zaradi premajhne predvidljivosti izgubi eno milijardo EUR letno[5].

Prilagajanje: Pri podpori samoodgovornosti in vodstva partnerskih držav sta pomembna prilagajanje prednostnim nalogam partnerskih držav in uporaba njihovih sistemov. Z uporabo sistemov partnerskih držav se podpira splošni razvoj zmogljivosti partnerskih držav za zagotavljanje učinkovitih storitev.

Odgovornost za rezultate: Program za učinkovitost pomoči je na splošno upravičen s podporo razvojnim rezultatom. Odgovornost za rezultate pa je treba spodbujati s povečevanjem zmogljivosti za spremljanje in merjenje rezultatov, poročanje o njih ter njihovo uporabo pri nadaljnjih odločitvah.

Manjša razdrobljenost in širjenje: Širjenje in razdrobljenost vodita k podvajanju in nepotrebnim stroškom transakcij. EU bi lahko z zmanjšanjem razdrobljenosti pomoči prihranila več kot 700 milijonov EUR letno[6].

Države z nestabilnimi razmerami: Podatki kažejo, da so načela učinkovitosti pomoči pomembna za države z nestabilnimi razmerami, potrebni pa so boljše izvajanje dobrih praks, prilagoditve in prožnost.

3. Prihodnje zaveze glede učinkovitosti pomoči

Ob ponovni potrditvi pariških načel moje treba na forumu v Busanu določiti prednostne naloge ključnih političnih zavez iz Pariza in Akre ter jih poglobiti. Splošni cilj je omogočiti močna prizadevanja v podporo razvojnim rezultatom. Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, bi moral biti prihodnji okvir za učinkovitost pomoči ter združevati Pariško deklaracijo in agendo za ukrepanje iz Akre, hkrati pa usmerjati prihodnje izvajanje v prednostnih temah in zavezah. Komisija predlaga, naj skupno stališče EU vključuje naslednje teme in predloge za zaveze partnerskih držav in donatoric, vključno z večstranskimi organizacijami in vertikalnimi skladi.

3.1. Samoodgovornost

Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, mora samoodgovornost obravnavati kot kombinacijo zavez glede demokratične samoodgovornosti, razvoja zmogljivosti, okrepljenih sistemov držav in pogojevanja, usmerjenega v rezultate.

Partnerske države se morajo ob podpori donatoric zavezati i) krepitvi demokratične samoodgovornosti, s poudarkom na pristopu, pri katerem se zainteresirane strani dogovorijo o širokem soglasju o razvojnih strategijah. Vlade morajo spodbujati ugodno okolje za različne zainteresirane strani – vključno s parlamenti, organizacijami civilne družbe in zasebnim sektorjem – da v razvojne procese prispevajo svojo dodano vrednost. Taki ugodni pogoji zahtevajo delovanje demokratičnih, pravnih in pravosodnih sistemov, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in enakostjo spolov. Demokratična samoodgovornost zahteva tudi pregledne informacije o razvojnih virih, vključno z objavo nacionalnih proračunov. Partnerske države morajo ii) institucionalizirati vključujoče in k rezultatom usmerjene dialoge med več zainteresiranimi stranmi ter iii) zagotavljati aktivno udeležbo skupin, ki so pogosto izključene iz odločanja, zlasti žensk.

Partnerske države in donatorice morajo iv) ponovno potrditi svojo zavezo razvoju zmogljivosti kot enemu ključnih elementov samoodgovornosti ter v) pristati v iskanje pristopov, pri katerih sta v ravnotežju usmerjenost k rezultatom in dolgoročni razvoj zmogljivosti. Partnerske države se morajo zavezati vi) nadaljnjemu vodenju reform nacionalnih sistemov, donatorice pa vii) morajo zagotoviti svojo podporo za razvoj zmogljivosti v skladu z lokalnimi prednostnimi nalogami, kontekstom in zmogljivostjo ter uporabiti sektorje kot prvotno vstopno točko za skupne pristope. Partnerske države in donatorice viii) morajo sodelovati pri ustvarjanju usklajenih in k rezultatom usmerjenih pogojev.

3.2. Pregledna, usklajena in prilagojena partnerstva

Preglednost in predvidljivost

Glavni dosežek na področju preglednosti po Akri je bil dogovor o standardu glede mednarodne pobude za pregledno pomoč in njegovo izvajanje s strani sedanjih 20 podpisnic, vključno z devetimi podpisnicami iz EU. V Busanu morajo donatorice ponovno potrditi svojo zavezo, da bodo javno objavljale pravilne, podrobne in pravočasne informacije o količini pomoči, pogojih in rezultatih odhodkov za razvoj. To morajo storiti vsako leto ter za spremenljivo obdobje treh do petih let, da se omogočijo natančno vodenje proračuna, računovodstvo in revizija s strani partnerskih držav.

V Busanu se morajo donatorice zavezati, da bodo i) razvile notranje sisteme, ki bodo omogočali pripravo proračuna za razvojno sodelovanje za več let, ii) prilagodile globalni standard poročanja na podlagi mednarodne pobude za pregledno pomoč in sistema poročanja o upnikih Odbora za razvojno pomoč, iii) pripravile in izvajale mehanizme, ki bodo standarde podatkov o pomoči prilagodili proračunskim klasifikacijam držav partneric, ter iv) razkrile vse informacije o načrtovani porabi Odbora za razvojno pomoč, ki se nanašajo na posamezne države, vključno s podrobnejšimi informacijami na sektorski ravni. Zaveze partnerskih držav o preglednosti so sestavni del zavez glede demokratične samoodgovornosti in odgovornosti.

V Busanu mora EU podati jasno politično sporočilo o vodstvu EU na področju preglednosti z uvedbo „zagotovila EU o preglednosti“ na podlagi obstoječih zavez glede preglednosti, sprejetih z operativnim okvirom EU za učinkovitost pomoči.

Manjša razdrobljenost in širjenje

Kljub visokim naložbam EU v delitev dela je razdrobljenost pomoči še vedno problem. Rezultati državnega in sektorskega združevanja niso takoj vidni, vendar je treba vseeno povečati prizadevanja na svetovni ravni.

Zaveze iz Pariza in Akre ne obravnavajo v polni meri politične narave delitve dela. Poleg tega je iz ocenjevanja razvidno, da partnerske države niso bile sposobne ali pripravljene imeti vodilne vloge pri opredelitvi optimalne vloge donatoric.

V Busanu se morajo donatorice zavezati, da bodo i) nadaljevale prizadevanja za združevanje in delitev dela, hkrati pa upoštevale, da je politično odločanje ključnega pomena za uspeh, ii) namesto strategij za posamezne države sprejemale skupne strategije pomoči za tiste donatorice, ki imajo politično voljo za sodelovanje, ter iii) preprečevale nadaljnje razširjanje vertikalnih skladov in namesto tega uporabljale in krepile obstoječe kanale. Donatorice in partnerske države morajo iv) spodbujati svetovno razpravo na visoki ravni o čezmejni delitvi dela na podlagi analitičnega dela Odbora za razvojno pomočjo o razdrobljenosti in v prihodnost usmerjenih načrtov, pri čemer morajo obravnavati tudi države, ki imajo premalo sredstev.

Prilagajanje

Dejstva kažejo, da postane s prilagajanjem prednostnim nalogam partnerskih držav in uporabo njihovih sistemov pomoč bolj učinkovita. Uporaba nacionalnih sistemov se ne nanaša samo na proračunsko podporo, ampak je enako pomembna tudi za podporo projektom. Vlade partnerskih držav imajo vodilno vlogo pri krepitvi nacionalnih sistemov, ugotavljanje tveganj in odpravljanje njihovih posledic pa mora potekati v sodelovanju med partnerskimi državami in donatoricami.

V Busanu morajo donatorice i) ponovno potrditi svojo sedanjo zavezo v zvezi s prilagajanjem nacionalnim razvojnim načrtom partnerskih držav ter ii) skupaj s partnerskimi državami uporabljati in okrepiti nacionalne sisteme za vse načine pomoči za učinkovitejše institucije in politike.

3.3. Odgovornost za rezultate

Splošna utemeljitev programa za učinkovitost pomoči je, da prispeva k doseganju razvojnih rezultatov. Uspešnost pri doseganju rezultatov pa je precej v zaostanku. Isto velja za uspešnost na področju vzajemne odgovornosti med partnerskimi državami in donatoricami ter do njihove javnosti.

Tako partnerske države kot tudi donatorice so vedno bolj odgovorne do svoje javnosti glede porabe sredstev za pomoč in doseganja rezultatov. Medtem ko so nekatere države vzpostavile okvire vzajemne odgovornosti v skladu z zavezami iz Pariza in Akre, pa jih je treba uvesti vsesplošno ter vključiti odgovornost za rezultate.

Medtem ko je bil v Parizu in Akri potrjen pomen upravljanja pomoči za doseganje rezultatov, pa mora biti v Busanu v središču sposobnost za merjenje rezultatov in poročanje o njih. Vendar zaradi nujnosti doseganja rezultatov ne sme biti ogrožen dolgoročni proces razvoja zmogljivosti partnerskih držav za načrtovanje, doseganje in merjenje razvojnih rezultatov ter poročanje o njih. Ocena donatoric o rezultatih mora v čim večji možni meri temeljiti na poročilih o rezultatih partnerskih držav.

V Busanu morajo partnerske države in donatorice poglobiti svojo odgovornost za razvojne rezultate z zavezo i) večjim naložbam v razvoj statističnih zmogljivosti partnerskih držav, vključno s pobudo Paris21[7], ter ii) izboljšanju zmogljivosti partnerskih držav za spremljanje in ocenjevanje razvojnih rezultatov. Partnerske države in donatorice se morajo zavezati iii) preglednemu poročanju o razvojnih rezultatih z uporabo ocenjevalnih okvirov partnerskih držav, iv) splošni uporabi okvirov vzajemne odgovornosti, prilagojenim okvirom posameznih držav, za spremljanje napredka na področju zavez in rezultatov ter v) krepitvi odločanja na podlagi rezultatov za pomoč za naložbe.

3.4. Države z nestabilnimi razmerami

Pariška deklaracija in Agenda za ukrepanje iz Akre potrjujeta, da so v nestabilnih razmerah pomembna načela učinkovitosti pomoči. Vendar pa jih je treba prilagoditi posebnim izzivom držav v nestabilnih razmerah, ki izhajajo iz nezadostne samoodgovornosti in zmogljivosti ter nujne potrebe po zagotavljanju osnovnih storitev. Iz rezultatov spremljanja 10 posebnih načel glede nestabilnih držav[8] je videti, da so načela učinkovitosti pomoči sicer še vedno pomembna, vendar je treba natančneje opredeliti način njihovega izvajanja v nestabilnih razmerah.

Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, mora i) priznavati in podpirati delo mednarodnega dialoga o vzpostavljanju miru in oblikovanju države ter vedno večjega vodstva držav g7+[9] s spodbujanjem časovnega načrta za vzpostavljanje miru in oblikovanje države iz Monrovie kot okvira za opredeljevanje in merjenje rezultatov v nestabilnih državah, ii) spodbujati smernice Odbora za razvojno pomoč glede oblikovanja države, financiranja prehoda in upravljanja tveganj v nestabilnih razmerah ter iii) donatorice pozvati, naj svoje postopke odločanja, financiranja in izvajanja prilagodijo posebnim izzivom nestabilnih razmer.

4. Razširitev načel učinkovitosti pomoči na druge vire razvojnega financiranja in akterje

Dejstva kažejo, da so zaveze glede učinkovitosti pomoči pomembne tudi zunaj njihovega sedanjega obsega kar zadeva akterje in vire razvojnega financiranja. Vedno večji pomen donatoric, ki niso članice Odbora za razvojno pomoč, zahteva njihovo večjo udeležbo v programu za učinkovitost pomoči ter forumu v Busanu. Naslednji oddelki, ki obravnavajo razvojno učinkovitost, vključujejo akterje in vire financiranja, ki lahko prispevajo dodano vrednost učinkovitemu razvojnemu sodelovanju in jih je treba na forumu v Busanu prednostno obravnavati.

4.1. Vloga nastajajočih gospodarstev in sodelovanje med državami juga

Vloga nastajajočih gospodarstev hitro postaja vedno bolj pomembna pri podpori partnerskih držav, vključno s sodelovanjem med državami juga. Pomembno je, da se forum v Busanu uporabi kot priložnost za krepitev svetovnega razvojnega partnerstva na podlagi različnih pristopov in na področju razvoja izkušenj z razvojem.

Prispevanje k razvojnim rezultatom je pomembno za vse zainteresirane strani, ki zagotavljajo razvojno financiranje. Forum v Busanu mora vključevati izmenjavo izkušenj med partnerskimi državami, donatoricami in nastajajočimi gospodarstvi za doseganje rezultatov. Na tej podlagi bi lahko forum v Busanu prispeval s skupnim načelom in različnim zavezam. Načela učinkovitosti pomoči lahko zagotovijo dodano vrednost pri njihovi opredelitvi.

V Busanu je treba ponovno poudariti pomen sodelovanja med državami juga in tristranskega sodelovanja. Da bi izboljšali rezultate teh kanalov sodelovanja, mora dokument, ki bo pripravljen v Busanu, obravnavati medsebojno dopolnjevanje med severnimi in južnimi partnericami ter južnimi partnericami na podlagi preglednosti v zvezi s tokovi financiranja razvoja. Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, mora poudariti tudi vlogo regionalnih platform za izmenjavo znanja o uspešnih izkušnjah glede razvoja, pa tudi razvoja zmogljivosti in praks upravljanja pomoči.

4.2. Organizacije civilne družbe, lokalni organi in zasebne fundacije

Na podlagi Agende za ukrepanje iz Akre in rezultatov strukturiranega dialoga EU mora dokument, ki bo pripravljen v Busanu, organizacije civilne družbe ponovno potrditi kot samostojne neodvisne akterje ter priznati, da dopolnjujejo vlogo vlad in pridobitnega zasebnega sektorja. Poleg tega mora dokument, ki bo pripravljen v Busanu, priznati vlogo lokalnih organov, ki imajo avtonomijo in pravico do posebnih intervencij v podporo lokalnim razvojnim potrebam.

V Busanu je treba pozvati organizacije civilne družbe in lokalne organe donatoric in partnerskih držav, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za spodbujanje odgovornosti, preglednosti in celovitost svojih operacij na podlagi samoregulativnih mehanizmov, kot so načela razvojne učinkovitosti organizacij civilne družbe iz Istanbula[10].

Pariška načela se lahko uporabljajo tudi za zasebne fundacije, ki imajo vedno pomembnejšo vlogo kot donatorice. Fundacije je treba pozvati, da načela iz Istanbula prilagodijo svojim dejavnostim in partnerstvom.

Kadar mednarodne organizacije civilne družbe in zasebne fundacije delujejo kot donatorice, morajo spodbujati lokalno samoodgovornost s priznavanjem vodilne vloge lokalne civilne družbe pri prevzemanju pobude za opredelitev lokalnih razvojnih potreb.

4.3. Sodelovanje z zasebnim profitnim sektorjem

S sodelovanjem zasebnih akterjev so mogoča različna stališča in rešitve za razvojne izzive. To zahteva tesnejše sodelovanje zasebnega sektorja v razvojnem sodelovanju, da se okrepi spodbudna vloga pomoči. Poglobljeno sodelovanje mora temeljiti na načelih učinkovitosti pomoči.

Združevanje posojil in nepovratnih pomoči ter nadaljnja uporaba inovativnih finančnih instrumentov (tvegani kapital, jamstva, delitev tveganja) v sodelovanju z večstranskimi in dvostranskimi institucijami pomeni spodbudo dodatnemu financiranju razvoja iz zasebnega sektorja. V Busanu je treba razvojne partnerice pozvati, naj nadalje razvijajo in povečujejo uporabo združevanja in inovativne finančne instrumente. Poleg tega je treba zasebni sektor pozvati k aktivni vlogi v razvojnem sodelovanju prek javno-zasebnih partnerstev in praks družbene odgovornosti družb.

4.4.      Mednarodno financiranje boja proti podnebnim spremembam kot del uradne razvojne pomoči

Na procesu København-Cancun so bila reševanju podnebnih sprememb dodeljena precejšnja sredstva: t. i. financiranje hitrega zagona v višini 30 milijard USD v letih 2010–2012 ter povečanje javnega in zasebnega financiranja na 100 milijard USD letno do leta 2020.

Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, mora i) spodbujati uporabo načel učinkovitosti pomoči za financiranje boja proti podnebnim spremembam ter načrtovati podobno spodbudo v procesu København-Cancun, ii) zaprositi prehodni odbor okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, da v oblikovanje zelenega podnebnega sklada vključi načela učinkovitosti pomoči, ter iii) vključevati zavezo redni oceni uporabe načel učinkovitosti pomoči s pomočjo mehanizma za spremljanje, poročanje in preverjanje o financiranju na področju podnebja.

5. Prihodnje upravljanje in spremljanje učinkovitosti pomoči

Trenutno se ključni elementi za učinkovito upravljanje učinkovitosti pomoči ne obravnavajo dovolj. Prvič, neprekinjena politična podpora še ni popolnoma vzpostavljena in je omejena predvsem na tri forume na visoki ravni. Drugič, izvajanje na državni ravni še ni dovolj podprto s strani globalnih struktur, Delovna skupina za učinkovitost pomoči Odbora za razvojno pomoč pa je postala samostojno telo z zapleteno birokratsko strukturo. Tretjič, izvajanje zavez iz Pariške deklaracije se je preverilo, vendar ni bilo prilagojeno okvirom posameznih držav. Četrtič, vse partnerske države niso razvile okvirov vzajemne odgovornosti, o njihovih rezultatih pa se ni sistematično razpravljalo na svetovni ravni.

V Busanu morajo biti odločitve o upravljanju dovolj podrobne, da se bomo izognili predolgim razpravam pozneje. Na splošno bi morala imeti struktura upravljanja široko kritje različnih razvojnih partneric. Upravljanje po Busanu mora vsebovati naslednje elemente:

Prvič, spodbujati je treba politično angažiranost in odločanje s poudarjanjem povezav med učinkovitostjo pomoči in političnimi forumi glede globalnega razvoja. To je mogoče prek rednih razprav o napredku na visoki ravni na zasedanjih Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in Odbora za razvojno pomoč na visoki ravni.

Drugič, izvajanje na ravni držav je treba okrepiti z dogovori na državni ravni, pri katerih se partnerske države na podlagi večstranskih posvetovanj s svojimi razvojnimi partnericami dogovorijo o prednostnih nalogah in ciljih iz Busana, prilagojenih lokalnim razmeram, z uporabo obstoječih lokalnih mehanizmov za vzajemno odgovornost.

Tretjič, Delovno skupino za učinkovitost pomoči Odbora za razvojno pomoč je treba racionalizirati z ukinitvijo večine sedanjih podskupin. Treba jo je zadolžiti za olajšanje izvajanja na ravni držav (služba za pomoč, sinteza, dobre prakse) ter globalno spremljanje skupaj z Odborom za razvojno pomoč. Odbor za razvojno pomoč mora postati mednarodno središče za preglednost in organizacija gostiteljica mednarodne pobude za pregledno pomoč. Forum OZN za razvojno sodelovanje se mora osredotočiti na okrepitev vzajemne odgovornosti na svetovni ravni.

Četrtič, treba je izvesti globalno spremljanje v povezavi letom 2015 kot rokom za dosego razvojnih ciljev tisočletja. Pariške kazalnike je treba skrčiti, da bodo odražali prednostne naloge programa. Kazalniki, ki jih je treba vključiti, se morajo nanašati na samoodgovornost (kazalnika 1 in 2), prilagajanje (kazalnika 3 in 5), predvidljivost in preglednost (kazalnik 7) ter odgovornost za rezultate (kazalnik 12), tako da bo enako število kazalnikov za partnerske države in donatorice. Osnovna raven za kazalnike mora ostati enaka, da se omogoči merjenje dolgoročnega napredka. Spremljanje na državni ravni pa mora temeljiti na obstoječih lokalnih mehanizmih. Splošna spoznanja je treba razširjati na svetovni ravni prek Globalne skupine za učinkovitost pomoči in Odbora za razvojno pomoč.

6. Sklepne ugotovitve

Forum v Busanu bo edinstvena priložnost za osredotočenje programa za učinkovitost pomoči za povečanje učinka pomoči na razvojne cilje. Na podlagi obširnih podatkov o reformi pomoči so mogoče utemeljene odločitve. Za učinkovito izvajanje bo ključnega pomena politična podpora. V ta namen Komisija predlaga, da EU ohrani vodilno vlogo na področju učinkovitosti pomoči z izpolnjevanjem naslednjih ciljev:

1. Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, mora biti vključujoč dokument, ki bo ponovno potrdil pariška načela in bo temeljil na Pariški deklaraciji in Agendi za ukrepanje iz Akre ter bo osredotočen na poglobitev ključnih zavez za usmerjanje prihodnjega izvajanja. Vse donatorice Odbora za razvojno pomoč, vertikalni skladi in večstranske organizacije se morajo v celoti držati načel in zavez.

2. Dokument, ki bo pripravljen v Busanu, mora glede učinkovitosti pomoči vključevati teme, kot so demokratična samoodgovornost, preglednost in predvidljivost, manjša razdrobljenost in širjenje, prilagajanje, pa tudi odgovornost za rezultate. Zaveze v nestabilnih razmerah je treba poglobiti na prožen način.

3. Učinkovitost pomoči mora biti zagotovljena na državni ravni prek dogovorov na državni ravni pod vodstvom partnerskih držav na podlagi obstoječih lokalnih mehanizmov. Strukturo upravljanja in spremljanje učinkovitosti pomoči na svetovni ravni je treba racionalizirati.

4. Nastajajoča gospodarstva, organizacije civilne družbe in lokalne organe, pa tudi profitni in neprofitni sektor je treba povabiti, naj posredujejo svoje izkušnje z doseganjem razvojnih ciljev ter svojo razlago načel učinkovitosti pomoči, da se začnejo prizadevanja za različne odgovornosti in zaveze.

5. Zaveze glede učinkovitosti pomoči je treba razširiti na druge vire razvojnega financiranja, zlasti financiranje boja proti podnebnim spremembam.

[1]               Poleg Komisije so bili v raziskavo vključeni Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

[2]               Glej: http://ec.europa.eu/europeaid/how/ensure-aid-effectiveness/documents/aid-effectiveness-benefits_en.pdf.

[3]               Glej opombo 1.

[4]               Glej opombo 1.

[5]               Glej opombo 2.

[6]               Glej opombo 2.

[7]               Paris21 je konzorcij partnerskih držav in donatoric s sekretariatom pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ( OECD). Glej: http://www.paris21.org/.

[8]               Načela glede nestabilnih držav se nanašajo na načela dobrega mednarodnega delovanja v nestabilnih državah, ki so se jim države OECD zavezale leta 2007.

[9]               g7+ je neodvisen in avtonomen forum nestabilnih držav in regij ter držav in regij, prizadetih s konflikti, ki je bil ustanovljen ob prvem mednarodnem dialogu o vzpostavljanju miru in oblikovanju države v Diliju, Vzhodni Timor, leta 2010.

[10]             http://www.cso-effectiveness.org/IMG/pdf/final_istanbul_cso_development_effectiveness_principles_footnote.pdf.