OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

V pravu EU se vse bolj zahteva, da javne uprave držav članic, odgovorne za uporabo prava EU, sodelujejo s svojimi kolegi v drugih državah članicah. Da bi javne uprave podprli pri opravljanju njihovih nalog, je Evropska komisija oblikovala in razvila informacijski sistem za notranji trg (Internal Market Information System – IMT), ki je splošna, prilagodljiva platforma za upravno sodelovanje in kot brezplačna storitev od leta 2008 na voljo državam članicam. Več kot 6 000 prijavljenim organom v 27 državah članicah in treh državah EGP zagotavlja hiter in varen komunikacijski kanal za čezmejno izmenjavo informacij s kolegi ter omogoča učinkovito premagovanje ovir zaradi različnih jezikov in upravnih struktur. IMI se trenutno uporablja za izmenjavo informacij v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij[1] (direktiva o poklicnih kvalifikacijah) in Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu[2] (direktiva o storitvah). Leta 2010 je bilo prek IMI poslanih približno 2 000 zahtevkov za izmenjavo informacij.

Čezmejno upravno sodelovanje pogosto vključuje obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov državljanov EU, kot v primeru direktive o storitvah in direktive o poklicnih kvalifikacijah. S pravnega vidika IMI deluje na podlagi odločbe Komisije, odločbe o „komitologiji“ in priporočila Komisije[3]. Evropski parlament in Svet nista sprejela nobenega enotnega pravnega instrumenta, ki bi bil podlaga za njegovo delovanje, in pokazalo se je, da je to ovira za nadaljnjo širitev IMI. V praksi IMI zagotavlja visoko raven tehničnega in postopkovnega varstva podatkov. Zaradi številnih postopkovnih in tehničnih funkcij za boljše varovanje zasebnosti, ki so bile vgrajene v sistem v skladu z načelom vgrajene zasebnosti, obdelava osebnih podatkov v IMI zagotavlja precej višjo raven varstva in varnosti kot drugi načini izmenjave informacij, kot so pošta, telefon, telefaks ali elektronska pošta. Poleg tega so vidiki varstva podatkov upoštevani pri vsakodnevni uporabi sistema in vključeni v izobraževalno gradivo za uporabnike IMI.

Kot navaja Komisija v sporočilu „K aktu za enotni trg“, je razširitev IMI na druge sektorje z namenom oblikovanja pravega digitalnega omrežja evropskih uprav za pogled iz „obličja v obličje“ eden od ključnih načinov za spodbujanje boljšega upravljanja enotnega trga[4]. V sporočilu[5] „Boljše upravljanje enotnega trga prek izboljšanega upravnega sodelovanja: Strategija za širitev in razvoj informacijskega sistema za notranji trg („IMI“)“ („sporočilo o strategiji za IMI“), sprejetem 21. februarja 2011, je Komisija določila načrte za razširitev IMI na druga področja prava EU v prihodnosti. V sporočilu „Akt za enotni trg“ je poudarila pomen IMI za krepitev sodelovanja med vključenimi udeleženci, tudi na lokalni ravni, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju enotnega trga[6].

Cilji tega predloga so:

(1) vzpostaviti dober pravni okvir za IMI in oblikovati sklop skupnih pravil za zagotovitev učinkovitega delovanja IMI;

(2) zagotoviti celovit okvir za varstvo podatkov z določitvijo pravil za obdelavo osebnih podatkov v IMI;

(3) olajšati morebitno razširitev IMI na nova področja prava EU v prihodnosti in

(4) pojasniti vloge različnih udeležencev, vključenih v IMI.

· Splošno ozadje

Komisija se je v sklepih C/2006/3606 z dne 14. avgusta 2006, C/2007/3514 z dne 25. julija 2007 in C/2008/1881 z dne 14. maja 2008 odločila, da bo financirala in vzpostavila informacijski sistem za notranji trg kot projekt skupnega interesa v okviru programa o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC). Dodatno financiranje je bilo zagotovljeno s Sklepom Komisije C/2007/3514 z dne 25. julija 2007 o četrti reviziji delovnega programa IDABC.

Funkcije, pravice in obveznosti udeležencev in uporabnikov IMI so bile določene z Odločbo Komisije 2008/49/ES, s čimer je bilo upoštevano mnenje delovne skupine iz člena 29[7]. Po sprejetju odločbe je evropski nadzornik za varstvo podatkov (EDPS) izdal mnenje[8], v katerem je zaradi predvidene razširitve IMI na dodatna področja zakonodaje o notranjem trgu Evropski parlament in Svet pozval k sprejetju pravnega instrumenta.

Dogovorjeno je bilo, da se bo do sprejetja takšnega pravnega instrumenta uporabljal postopni pristop, pri čemer naj bi se najprej sprejele smernice za izvajanje pravil o varstvu podatkov v IMI, izdelane v tesnem sodelovanju z EDPS[9]. Komisija meni, da se je ta postopen pristop izkazal za učinkovitega pri zagotavljanju visoke ravni tehničnega in postopkovnega varstva podatkov v IMI[10].

· Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Obdelavo osebnih podatkov v IMI obravnavajo odločbe in priporočilo Komisije iz opombe 3.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija je v zadnjem letu prek različnih forumov obvestila zainteresirane strani na področju IMI, vključno z nacionalnimi koordinatorji IMI in organi, ki uporabljajo sistem, o svojih načrtih za prihodnje širitve IMI. Prejeti odzivi kažejo splošno podporo načrtu Komisije, da predlaga horizontalni pravni instrument, s katerim bi se odpravili vsi dvomi glede zavezujoče narave pravil za obdelavo osebnih podatkov v sistemu.

EDPS, s katerim se je neformalno posvetovalo na zgodnjih stopnjah priprave predloga, formalno pa na posvetovanju med službami, je zagotovil pomemben prispevek.

· Ocena učinka

Kot je že navedeno, ta predlog združuje trenutna pravila o IMI v en sam horizontalen pravno zavezujoč instrument. Zato na tej stopnji ni treba obravnavati nobenih alternativnih možnosti politike. Poleg tega ta predlog ne predvideva ali izključuje možnosti prihodnjih odločitev o morebitni razširitvi IMI na nova področja prava EU, ampak bo z zagotovitvijo zanesljivega pravnega okvira za delovanje IMI in prožnega postopka za prihodnje odločitve o širitvi samo olajšal morebitno razširitev, ki bo temeljila na merilih iz zgoraj navedenega sporočila o strategiji za IMI. Zato pri predlogu ni bila opravljena analiza ocene učinka. Za vse poznejše odločitve o razširitvi uporabe IMI na področja, za katera se pravo EU trenutno ne uporablja, bodo potrebne sorazmerne ocene učinka.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Namen tega predloga je izboljšati pogoje za delovanje notranjega trga z zagotovitvijo učinkovitega in uporabnikom prijaznega orodja, ki olajšuje praktično izvajanje določb prava Unije, ki zahtevajo upravno sodelovanje in izmenjavo informacij.

Poleg tega predlagana uredba določa glavna načela varstva podatkov v IMI, vključno s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo podatki, v enem samem pravnem instrumentu, kar povečuje preglednost in pravno varnost. Seznam področij aktov Unije, ki jih trenutno podpira IMI, je v Prilogi I. Področja, na katera bi se lahko prihodnosti razširila uporaba IMI, so navedena v Prilogi II. Postopkovni in proračunski vidiki, namenjeni olajšanju prihodnje razširitve IMI, so v skladu z zgoraj navedenim sporočilom o strategiji za IMI.

· Pravna podlaga:

Člen 114 PDEU

· Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Glede na to, da je IMI centralizirano komunikacijsko orodje, ki ga je razvila in gosti Komisija, je treba za sistem oblikovati skupen sklop pravil in jih centralizirano izvajati. Ciljev IMI, in sicer odprave ovir za čezmejno sodelovanje, kot so jezikovne ovire, različne upravne in delovne kulture ter pomanjkanje uveljavljenih postopkov za izmenjavo informacij, države članice ne morejo doseči, zato je potrebno ukrepanje na ravni Evropske unije. Ta predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba

Glede na zgornje cilje je bistveno oblikovati sklop skupnih pravil za delovanje IMI. Tega ne bi bilo mogoče doseči z direktivo, ki je že po svoji naravi zavezujoča samo glede cilja, ki ga je treba doseči, izbiro oblike in metod pa prepušča nacionalnim organom. Vseeno pa je treba v primeru tega predloga natančno opredeliti obliko in metode upravnega sodelovanja prek IMI. Kar zadeva koristne precedense, lahko izpostavimo, da so bile uredbe uporabljene tudi za druge velike sisteme IT na ravni EU z namenom obravnavanja varstva podatkov in drugih vprašanj[11]. Če bi predlagali akt, ki ga sprejme Komisija ter ne Evropski parlament in Svet, na primer sklep Komisije, bi samo ohranili sedanje stanje, ne bi pa rešili pomislekov glede pravne varnosti za državljane, ki jih je v preteklosti izrazil EDPS.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ker je v skladu z direktivo o storitvah in pred kratkim sprejeto direktivo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu[12] uporaba IMI za države članice obvezna, je treba zagotoviti stalno delovanje IMI. Zato ter da bi omogočili učinkovitejše upravljanje in boljši nadzor proračuna, se predlaga, da se izdatki, povezani z IMI, prerazporedijo tako, da se vsi stroški vključijo v isto proračunsko vrstico, ki jo upravlja GD MARKT (12.02.01 Uresničevanje in razvoj notranjega trga), kot je pojasnjeno v priloženi oceni finančnih posledic.

Proračunske posledice tega predloga ne presegajo tistega, kar je že predvideno v uradnem programu Komisije za prihodnja leta, in predlog ne vpliva na odločitve o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

· Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP, zato je treba njegovo področje uporabe razširiti na Evropski gospodarski prostor.

· Podrobna obrazložitev predloga

Izbira pravne podlage

Glavni cilj predloga je izboljšati pogoje za delovanje notranjega trga z zagotovitvijo učinkovitega in uporabnikom prijaznega orodja, ki olajšuje praktično izvajanje tistih določb aktov Unije, ki od držav članic zahtevajo medsebojno sodelovanje in sodelovanje s Komisijo ter izmenjavo informacij (pogosto tudi osebnih podatkov). Da bi zagotovili učinkovito delovanje IMI, je treba določiti nekatera skupna pravila glede upravljanja in uporabe IMI. To vključuje obveznost imenovanja enega nacionalnega koordinatorja IMI na državo članico (člen 7), obveznost pristojnih organov, da se ustrezno pravočasno odzovejo (člen 8(1)), in določbo, da se lahko informacije, izmenjane prek IMI, uporabijo kot dokazi na enak način kot podobne informacije, pridobljene znotraj iste države članice (člen 8(2)).

Hkrati je treba pri izvajanju IMI zagotoviti visoko raven varstva podatkov.

Poglavje I (Splošne določbe)

Številne določbe aktov Unije od držav članic zahtevajo, da sodelujejo med seboj in s Komisijo, tako da si izmenjujejo informacije. Direktiva o poklicnih kvalifikacijah na primer zahteva upravno sodelovanje in izmenjavo določenih informacij, vključno z osebnimi podatki, med upravami držav članic. Države članice so se dogovorile, da za tako sodelovanje in izmenjave pri različnih poklicih od leta 2008 uporabljajo IMI; število teh poklicev se je postopoma večalo, da bi se zajelo vse regulirane poklice. Direktiva o storitvah državam članicam določa obveznost vzajemne pomoči, vključno z obveznostjo posredovanja informacij po elektronski poti (člen 28(6)). Odločba Komisije 2009/739/ES z dne 2. oktobra 2009 določa praktične rešitve za izmenjavo informacij med državami članicami v skladu z direktivo o storitvah.

Organi v EU, ki se ukvarjajo z napotenimi delavci, si lahko od 16. maja 2011 poskusno izmenjujejo informacije prek IMI[13]. Poleg tega pred kratkim sprejeta direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva določa, da je uporaba IMI nujna za izmenjavo informacij o dovoljenju za opravljanje dejavnosti zdravstvenih delavcev[14]. V dokumentu, ki spremlja sporočilo o strategiji za IMI, so navedena nadaljnja področja, na katerih bi bilo koristna uporaba IMI. Poleg tega bi bilo treba preučiti sinergije med IMI in drugimi orodji IT, ki jih uporablja Komisija, tudi na področju reševanja problemov.

Cilj določb členov 1, 2 in 3 je določiti namen in področje uporabe IMI.

Predlagan mehanizem za razširitev IMI na nove akte Unije (člen 4) želi zagotoviti potrebno prožnost za prihodnost ter hkrati visoko raven pravne varnosti in preglednosti, zlasti za posameznike, na katere se nanašajo podatki. V ta namen so v Prilogi I navedeni akti Unije, ki jih trenutno podpira IMI, v Prilogi II pa so navedena področja, na katera bi lahko v prihodnosti razširili IMI. Po oceni tehnične izvedljivosti, stroškovne učinkovitosti, prijaznosti do uporabnika in splošnega učinka sistema ter rezultatov morebitne poskusne faze, če je to primerno, bo Komisija pooblaščena, da ustrezno posodobi seznam področij iz Priloge I s sprejetjem delegiranega akta.

Poglavje II (Funkcije in odgovornosti v zvezi z IMI)

Določbe tega poglavja so bistvene za učinkovito delovanje sistema (npr. ustrezne naloge nacionalnega koordinatorja IMI iz člena 7, pristojni organi iz člena 8). Zlasti se pristojnim organom ne bi smelo dovoliti, da dvomijo v dokazno vrednost dokumenta, ki ga prejmejo od druge države članice, samo zato, ker so ga prejeli prek IMI. Tak dokument bi morali obravnavati enako kot podobne dokumente iz svoje države članice. Določbe odražajo tudi prožnost, ki jo IMI ponuja državam članicam pri razporejanju različnih nalog znotraj sistema v skladu z njihovo nacionalno upravno strukturo.

V členu 9 je pojasnjena vloga Komisije. Pri vrstah upravnega sodelovanja, ki so trenutno zajete v IMI, je to še naprej omejeno na zagotavljanje varnosti, razpoložljivosti, vzdrževanja in razvoja programske opreme in infrastrukture IT za IMI. Vendar bi Komisija lahko na podlagi zakonskih določb ali drugih dogovorov, na katerih temelji uporaba IMI na določenem področju notranjega trga, tudi aktivno sodelovala v delovnih postopkih IMI, na primer za postopke obveščanja.

Člen 10 o pravicah dostopa je bistven za zagotovitev učinkovitega varstva osebnih podatkov, obdelanih v sistemu. Določa zlasti, da mora biti dostop do osebnih podatkov, obdelanih v IMI, omejen na uporabnike IMI, ki sodelujejo v zadevnem postopku.

Poglavje III (Obdelava in varnost podatkov)

Obdelava osebnih podatkov v IMI bo še naprej temeljila na vnaprej določenih delovnih postopkih, sklopih vprašanj in drugih postopkih (člen 12). To pomeni dodatno jamstvo za preglednost za posameznike, na katere se nanašajo podatki.

Dostop do osebnih podatkov, obdelanih z IMI, ne bi smel biti mogoč dlje, kot je potrebno. Zato je treba določiti najdaljša obdobja hranjenja, po izteku katerih bi bilo treba podatke blokirati, tj. uporabnikom IMI onemogočiti dostop do njih prek normalnega vmesnika, in nato pet let po zaključku postopka upravnega sodelovanja samodejno izbrisati iz sistema (člen 13). Možnost blokiranja podatkov po 18 mesecih (namesto takojšnjega izbrisanja) je zaželena, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, učinkovito uveljavljajo svoje pravice, na primer pridobijo dokaz, da je prek IMI potekala izmenjava informacij, da se lahko pritožijo zoper odločitev, ki temelji na taki izmenjavi. Ta pristop je tudi v skladu s sodbo sodišča v zadevi C-553/07 Rijkeboer.

Obdelava osebnih podatkov uporabnikov IMI (npr. zaposlenih na nacionalnih upravah, ki uporabljajo IMI) mora biti možna za namene, povezane z delovanjem IMI, na primer za zagotavljanje dobrega delovanja sistema s strani koordinatorjev IMI in Komisije ali zbiranje informacij, povezanih z upravnim sodelovanjem na notranjem trgu, prek raziskav (člen 14).

Člen 15 odraža dejstvo, da se v skladu z direktivo o poklicnih kvalifikacijah in direktivo o storitvah IMI že danes uporablja za izmenjavo informacij občutljive narave, vključno na primer informacij o disciplinskih ali kazenskih sankcijah.

Pomembno je pojasniti, da ker IMI centralno razvija, vzdržuje in gosti Komisija, veljajo za varnost podatkov pravila iz Uredbe (ES) št. 45/2001 (člen 16).

Poglavje IV (Pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, in nadzor)

Glede na to, da IMI uporabljajo različni pristojni organi (več kot 6 000 od marca 2011) ter da obstajajo različni primeri in konteksti, v katerih se bo lahko IMI v prihodnosti uporabljal, ni možno, da bi v predlagani uredbi določili enotno rešitev za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Obveznosti pristojnih organov načeloma ureja nacionalna zakonodaja o varstvu podatkov, člena 15 in 16 pa obravnavata vprašanja, povezana z IMI (npr. blokirani podatki), in obveznosti Komisije. Pomembno je tudi zagotoviti preglednost za posameznike, na katere se nanašajo podatki, če nacionalna zakonodaja omejuje uveljavljanje njihovih pravic v okviru IMI (člen 19).

Določbe o usklajenem nadzoru so v skladu z modelom iz uredbe o VIS in uredbe o SIS II[15] (člen 20).

Poglavje V (Geografsko območje uporabe IMI)

Pravni instrument za IMI mora zagotavljati dovolj prožnosti, da bo v prihodnosti možen nadaljnji razvoj uporabe sistema, vključno z možnostjo vključitve tretjih držav v izmenjavo informacij na določenih področjih (člen 22) ali uporabo sistema v popolnoma nacionalnem okviru (člen 21), za kar so nekatere države članice že izrazile interes. V vseh teh primerih morajo še naprej veljati jamstva za varstvo osebnih podatkov.

Poglavje VI (Končne določbe)

Da se bo lahko IMI razširil še na druge akte Unije, bo Komisija pooblaščena za posodabljanje seznama določb iz Priloge I, ki so že zajete v IMI, z dodatnimi določbami iz Priloge II.

Komisija se zavezuje, da bo redno pripravljala poročila o delovanju IMI, med drugim na podlagi statističnih informacij iz sistema in statističnih informacij, ki jih bodo na njeno zahtevo posredovale države članice, kot je ustrezno (člen 26).

2011/0226 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[16],

ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uporaba določenih aktov Unije, ki urejajo prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala na notranjem trgu, zahteva, da države članice sodelujejo in izmenjujejo informacije med seboj in s Komisijo. Ker načini, kako izvajati izmenjavo informacij v praksi, v teh aktih pogosto niso določeni, je treba določiti ustrezne praktične ureditve.

(2) Informacijski sistem za notranji trg (Internal Market Information System, v nadaljnjem besedilu: IMI) je programska aplikacija, dostopna prek interneta, ki jo je razvila Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami, da bi zagotovila centraliziran komunikacijski mehanizem, ki bi olajšal čezmejno izmenjavo informacij in medsebojno pomoč, in tako državam članicam pomagala pri praktičnem izvajanju zahtev iz aktov Unije po izmenjavi informacij. IMI pristojnim organom zlasti pomaga ugotoviti njihove kolege v drugi državi članici, upravljati izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, na podlagi enostavnih in poenotenih postopkov ter premagovati jezikovne ovire na podlagi vnaprej določenih in vnaprej prevedenih delovnih postopkov.

(3) Namen IMI bi moral biti izboljšati delovanje notranjega trga z zagotovitvijo učinkovitega, uporabnikom prijaznega orodja za upravno sodelovanje med državami članicami in Komisijo ter s tem olajšati uporabo aktov Unije iz prilog k tej uredbi.

(4) Komisija je v sporočilu[17] „Boljše upravljanje enotnega trga prek izboljšanega upravnega sodelovanja: Strategija za širitev in razvoj informacijskega sistema za notranji trg („IMI“)“ določila načrte za morebitno razširitev IMI na druge akte Unije. V sporočilu „Akt za enotni trg“ je poudarila pomen IMI za krepitev sodelovanja med vključenimi udeleženci, tudi na lokalni ravni, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju enotnega trga[18]. Zato je treba vzpostaviti dober pravni okvir za IMI in oblikovati sklop skupnih pravil za zagotovitev učinkovitega delovanja sistema.

(5) Kadar uporaba določbe akta Unije od držav članic zahteva izmenjavo osebnih podatkov in ta določba določa namen te obdelave, je treba tako določbo šteti za ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz členov 8 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. IMI je treba v prvi vrsti obravnavati kot orodje za izmenjavo informacij (vključno z osebnimi podatki), ki bi sicer na podlagi pravne obveznosti, določene v aktih Unije za organe in subjekte držav članic, potekala na drugačne načine, vključno z navadno pošto, telefaksom ali elektronsko pošto.

(6) V skladu z načelom vgrajene zasebnosti je bil IMI razvit ob upoštevanju zahtev iz zakonodaje o varstvu podatkov in je že od zasnove vključuje mehanizme za varstvo podatkov, zlasti zaradi omejitev, ki so določene za dostop do osebnih podatkov, izmenjanih v sistemu. IMI torej zagotavlja precej višjo raven varstva in varnosti kot druge metode izmenjave informacij, kot so pošta, telefon, telefaks ali elektronska pošta.

(7) Upravno sodelovanje z elektronskimi sredstvi med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo mora biti v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[19] ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[20].

(8) Za zagotovitev preglednosti, zlasti za posameznike, na katere se nanašajo podatki, je treba v Prilogi I k tej uredbi navesti akte Unije, za katere se uporablja IMI. Področja, na katera bi se lahko v prihodnosti razširila uporaba IMI, je treba navesti v Prilogi II. V navedeni prilogi je treba določiti sklop aktov Unije, pri katerih je treba oceniti tehnično izvedljivost, stroškovno učinkovitost, prijaznost do uporabnika in splošen učinek na sistem, preden se zanje sprejme odločitev o uporabi IMI.

(9) Nobena določba v tej uredbi državam članicam in Komisiji ne sme preprečiti odločitve, da bi se IMI uporabljal za izmenjavo informacij, ki ne vključuje obdelave osebnih podatkov.

(10) Ta uredba mora določati pravila za uporabo IMI za namene upravnega sodelovanja, ki lahko med drugim zajemajo izmenjavo informacij med dvema stranema, postopke obveščanja, mehanizme opozarjanja, dogovore o medsebojni pomoči in reševanje problemov.

(11) Državam članicam mora biti omogočeno, da funkcije in odgovornosti v zvezi z IMI prilagajajo svojim notranjim upravnim strukturam ali da upoštevajo posebne potrebe določenega delovnega postopka v okviru IMI. Naloge koordinatorjev IMI lahko opravlja en koordinator IMI ali več (sam ali skupaj z drugimi), imenovanih za določeno področje notranjega trga, oddelek uprave, geografsko regijo ali v skladu z drugim merilom.

(12) IMI je v osnovi komunikacijsko orodje za javne organe, ki ni na voljo splošni javnosti, in morda bo treba razviti tehnična sredstva, da bodo lahko zunanji udeleženci, na primer državljani, podjetja in organizacije, komunicirali s pristojnimi organi za namene pošiljanja informacij in pridobivanja podatkov ali uveljavljanja pravic, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo podatki. Ta tehnična sredstva morajo vključevati ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov.

(13) Izmenjava podatkov prek IMI izhaja iz pravne obveznosti organov držav članic za zagotavljanje medsebojne pomoči. Za zagotovitev dobrega delovanja notranjega trga informacije, ki jih pristojni organ prejme prek IMI od druge države članice, ne smejo imeti manjše dokazne vrednosti v upravnih postopkih zgolj zato, ker izhajajo iz druge države članice ali so bile prejete po elektronski poti, in organ jih mora obravnavati enako kot podobne dokumente iz svoje države članice.

(14) Za zagotovitev visoke ravni varstva podatkov je treba določiti najdaljša obdobja hranjenja osebnih podatkov v IMI. Ta obdobja pa morajo biti tudi dovolj dolga, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, v celoti uveljavljajo svoje pravice, na primer pridobijo dokaz, da je potekala izmenjava informacij, da se lahko pritožijo zoper odločitev.

(15) Omogočena mora biti obdelava imena in kontaktnih podatkov uporabnikov IMI za namene, ki so združljivi s cilji te uredbe, vključno s spremljanjem uporabe sistema s strani koordinatorjev IMI in Komisije, komuniciranjem, usposabljanjem in pobudami za osveščanje ter zbiranjem informacij o upravnem sodelovanju ali medsebojni pomoči na notranjem trgu.

(16) Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral spremljati in zagotoviti uporabo določb te uredbe, vključno z zadevnimi določbami o varnosti podatkov.

(17) Posameznike, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba obvestiti o obdelavi njihovih osebnih podatkov v IMI ter o njihovi pravici dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, in pravici, da zahtevajo, da se netočni podatki popravijo, nezakonito obdelani pa izbrišejo, v skladu z nacionalno zakonodajo za izvajanje Direktive 95/46/ES.

(18) Postopke upravnega sodelovanja, določene v IMI, bi bilo treba olajšati z vnaprej določenimi delovnimi postopki, sklopi vprašanj in obrazci, ki jih za ta namen pripravi Komisija in so po potrebi dopolnjeni z priloženimi datotekami in polji za prosti vnos besedila. Za zagotovitev zadostne preglednosti za posameznike, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba vnaprej določene delovne postopke, obrazce in druge ureditve v zvezi s postopki upravnega sodelovanja v IMI objaviti.

(19) Kadar države članice v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES uporabljajo omejitve ali izjeme za pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, je treba te omejitve ali izjeme objaviti, da se zagotovi popolna preglednost za posameznike, na katere se podatki nanašajo. Te izjeme ali omejitve morajo biti potrebne in sorazmerne s predvidenim namenom in zanje morajo biti zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

(20) Odločbo Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov je treba razveljaviti[21]. Odločba Komisije 2009/739/ES z dne 2. oktobra 2009 o določitvi praktičnih rešitev za izmenjavo informacij med državami članicami po elektronski poti v skladu s Poglavjem VI Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu[22] se mora še naprej uporabljati za vprašanja v zvezi z izmenjavo informacij na podlagi Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu[23].

(21) Komisija mora biti v skladu s členom 290 Pogodbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z akti Unije, med drugim tistimi v Prilogi II, katerih določbe o upravnem sodelovanju in izmenjavi informacij se lahko izvajajo z IMI –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa pravila za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) za upravno sodelovanje, vključno z obdelavo osebnih podatkov, med pristojnimi organi v državah članicah in Komisijo.

Člen 2

Vzpostavitev informacijskega sistema za notranji trg

Vzpostavi se informacijski sistem za notranji trg.

Člen 3

Področje uporabe

IMI se uporablja za izmenjavo informacij med pristojnimi organi v državah članicah in Komisijo, ki je potrebna za izvajanje aktov v zvezi z notranjim trgom, ki določajo upravno sodelovanje, vključno z izmenjavo osebnih podatkov, med državami članicami ali med državami članicami in Komisijo. Akti v zvezi z notranjim trgom so določeni v Prilogi I.

Člen 4

Razvoj IMI

1. Komisija lahko ob upoštevanju tehnične izvedljivosti, stroškovne učinkovitosti in prijaznosti do uporabnika in splošnega učinka na sistem določi, da se za akte iz Priloge II k tej uredbi uporablja IMI. V takšnih primerih je Komisija pooblaščena, da te akte vključi v Prilogo I v skladu s postopkom iz člena 23.

2. Pred sprejetjem delegiranega akta se lahko izvede časovno omejena poskusna faza (pilotni projekt), ki vključuje več držav članic ali vse.

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

Poleg tega veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „informacijski sistem za notranji trg“ (IMI) pomeni elektronsko orodje, ki ga zagotovi Evropska komisija za olajšanje upravnega sodelovanja med nacionalnimi upravami in Komisijo;

(b) „upravno sodelovanje“ pomeni tesno sodelovanje pristojnih organov držav članic in Komisije za izmenjavo informacij, vključno prek obvestil, ali z zagotavljanjem medsebojne pomoči, tudi za reševanje problemov, za namen boljše uporabe prava Unije;

(c) „področje notranjega trga“ pomeni zakonodajno ali funkcionalno področje notranjega trga v smislu člena 26(2) Pogodbe, na katerem se uporablja IMI v skladu s členom 3 zgoraj;

(d) „postopek upravnega sodelovanja“ pomeni vnaprej določen delovni postopek, določen v IMI, ki udeležencem IMI omogoča medsebojno komuniciranje in interakcijo na strukturiran način;

(e) „pristojni organ“ pomeni organ, ustanovljen na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki ima posebne odgovornosti v zvezi z uporabo nacionalnega prava ali prava Unije na enem ali več področjih notranjega trga in katerega prijavo v IMI je potrdil koordinator IMI;

(f) „koordinator IMI“ pomeni organ, ki so ga države članice imenovale za opravljanje podpornih nalog, potrebnih za učinkovito delovanje IMI, v skladu s to uredbo;

(g) „uporabnik IMI“ pomeni fizično osebo, ki deluje pod nadzorom pristojnega organa, koordinatorja IMI ali Komisije in je prijavljena v IMI v njihovem imenu;

(h) „udeleženci IMI“ pomenijo pristojne organe, koordinatorje IMI in Komisijo;

(i) „zunanji udeleženci“ pomenijo fizične ali pravne osebe, ki niso uporabniki IMI in ki lahko uporabljajo IMI prek tehničnih sredstev in v skladu s posebnim vnaprej določenim delovnim postopkom, predvidenim za ta namen;

(j) „blokiranje“ pomeni uporabo tehničnih sredstev, s katerimi se uporabnikom IMI onemogoči dostop do osebnih podatkov prek normalnega vmesnika aplikacije.

Poglavje II

FUNKCIJE IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI Z IMI

Člen 6

Splošni cilj

Udeleženci IMI si izmenjujejo in obdelujejo osebne podatke samo za namene, opredeljene v zadevni pravni podlagi iz Priloge I.

Člen 7

Koordinatorji IMI

1. Vsaka država članica imenuje enega nacionalnega koordinatorja IMI, ki ima naslednje naloge:

(a) prijava ali potrjevanje prijave koordinatorjev IMI in pristojnih organov;

(b) deluje kot glavna kontaktna točka za vprašanja v zvezi z IMI in je sogovornik Komisije, tudi za vidike v zvezi z varstvom osebnih podatkov;

(c) zagotavljanje znanja, usposabljanja in podpore, vključno s tehnično podporo, pristojnim organom in uporabnikom IMI;

(d) zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema, vključno s pravočasnimi in ustreznimi odgovori pristojnih organov na zahteve za upravno sodelovanje.

2. Vsaka država članica lahko dodatno imenuje enega ali več koordinatorjev IMI za opravljanje ene ali več zgornjih nalog v skladu z njeno notranjo upravno strukturo.

3. Države članice Komisijo obvestijo o koordinatorjih IMI, imenovanih v skladu z odstavkoma 1 in 2, in nalogah, za katere so odgovorni. Komisija te informacije posreduje drugim državam članicam.

4. Države članice zagotovijo, da imajo koordinatorji IMI ustrezne vire za opravljanje nalog v skladu s to uredbo.

5. Vsi koordinatorji IMI lahko delujejo kot pristojni organi. V takih primerih ima koordinator IMI enake pravice dostopa kot pristojni organ. Vsak koordinator IMI je kot udeleženec IMI odgovoren za svoje dejavnosti obdelave podatkov.

Člen 8

Pristojni organi

1. Ko pristojni organi sodelujejo prek IMI, zagotovijo ustrezen odgovor v čim krajšem možnem času ali v roku, določenem v veljavnem aktu Unije, pri čemer delujejo prek uporabnikov IMI v skladu s postopki upravnega sodelovanja.

2. Pristojni organi lahko kot dokaz uporabijo vse informacije, dokumente, ugotovitve, izjave, overjene kopije ali sporočila, posredovana prek IMI, pod enakimi pogoji kot podobne dokumente, pridobljene v lastni državi, za namene, ki združljivi z nameni, za katere so bili podatki prvotno zbrani. obveščevalna sporočila

3. Vsak pristojni organ je odgovoren za svoje dejavnosti obdelave podatkov, ki jih izvaja uporabnik IMI pod njegovim nadzorom, in zagotovi, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, uveljavljajo svoje pravice v skladu s poglavjema III in IV, kjer je to ustrezno.

4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezne vire za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

Člen 9

Komisija

1. Komisija zagotovi varnost, razpoložljivost, vzdrževanje in razvoj programske opreme in infrastrukture IT za IMI. Zagotovi večjezični sistem, usposabljanje v sodelovanju z državami članicami in službo za pomoč uporabnikom za pomoč državam članicam pri uporabi IMI.

2. Komisija lahko sodeluje v postopkih upravnega sodelovanja, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, kadar je to potrebno v skladu z aktom Unije iz priloge I.

3. Komisija prijavi nacionalne koordinatorje IMI in jim dodeli dostop do IMI.

4. Komisija izvaja postopke obdelave osebnih podatkov v IMI, kadar je to določeno v tej uredbi.

5. Komisija ima za namene opravljanja svojih nalog na podlagi tega člena ter pripravo poročil in statistik dostop do potrebnih informacij v zvezi s postopki obdelave, izvedenimi v IMI.

Člen 10

Pravice dostopa udeležencev in uporabnikov IMI

1. Samo uporabniki IMI, ki jih pooblastil udeleženec IMI in ki delujejo v njegovem imenu, imajo dostop do IMI.

2. Države članice v sodelovanju s Komisijo imenujejo koordinatorje IMI in pristojne organe ter področja notranjega trga, za katera so pristojni.

3. Vsak udeleženec IMI uporabnikom IMI podeli in odvzame, kot je potrebno, ustrezne pravice dostopa na področju notranjega trga, za katerega je pristojen.

4. Zagotovijo se ustrezna tehnična sredstva, da lahko uporabniki IMI dostopajo do osebnih podatkov, obdelanih v IMI, samo, kadar jih resnično morajo poznati in na področju ali področjih notranjega trga, za katera so jim bile podeljene pravice dostopa v skladu z odstavkom 3.

5. Uporaba osebnih podatkov, obdelanih z IMI za poseben namen na način, ki ni združljiv s prvotnim namenom, je prepovedana, razen če je v pravu izrecno drugače določeno.

6. Kadar postopek upravnega sodelovanja vključuje obdelavo osebnih podatkov, imajo samo uporabniki IMI, ki sodelujejo v tem postopku, dostop do teh osebnih podatkov.

7. Zunanji udeleženci lahko uporabljajo IMI s tehnični sredstvi, zagotovljenimi za ta namen, kadar je to potrebno za olajšanje upravnega sodelovanja med pristojnimi organi v državah članicah ali da uveljavljajo svoje pravice kot posamezniki, na katere se nanašajo podatki, ali v drugih primerih, določenih z aktom Unije.

Člen 11

Zaupnost

1. Vsaka država članica uporablja za udeležence IMI in uporabnike IMI svoja pravila o poklicni tajnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti v skladu z nacionalno zakonodajo.

2. Udeleženci IMI zagotovijo, da uporabniki IMI, ki delujejo pod njihovim nadzorom, izpolnijo zahteve drugih udeležencev IMI za zaupno obravnavo informacij, izmenjanih z IMI.

Člen 12

Postopki upravnega sodelovanja

IMI temelji na postopkih upravnega sodelovanja, ki jih za ta namen razvije in posodablja Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami.

Poglavje III

OBDELAVA IN VARNOST PODATKOV

Člen 13

Hranjenje osebnih podatkov

1. Osebni podatki, obdelani v IMI, se blokirajo najpozneje osemnajst mesecev po uradnem zaključku postopka upravnega sodelovanja, razen če v posameznem primeru pristojni organ izrecno zahteva blokiranje pred tem rokom.

2. Kadar se v postopku upravnega sodelovanja v IMI oblikuje podatkovna baza z informacijami, ki jih lahko udeleženci IMI uporabijo v prihodnosti, se lahko osebni podatki v taki podatkovni bazi obdelujejo toliko časa, kot je potrebno za ta namen, ali s privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo ti podatki, ali če je to potrebno za izpolnitev zahteve iz akta Unije.

3. Z izjemo hranjenja se osebni podatki, blokirani v skladu s tem členom, obdelujejo le za namene zagotovitve dokaza o izmenjavi informacij z IMI ali s privolitvijo posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

4. Blokirani podatki se samodejno izbrišejo pet let po zaključku postopka upravnega sodelovanja.

5. Komisija s tehničnimi sredstvi zagotovi blokiranje in izbris osebnih podatkov ter njihovo pridobivanje v skladu z odstavkom 3.

Člen 14

Hranjenje osebnih podatkov uporabnikov IMI

1. Ne glede na člen 13 se odstavka 2 in 3 uporabljata za hranjenje osebnih podatkov uporabnikov IMI.

2. Osebni podatki, ki se nanašajo na uporabnike IMI, se hranijo v IMI, dokler so ti uporabniki IMI in se lahko obdelujejo za namene, združljive s cilji te uredbe.

Ti osebni podatki vključujejo polno ime ter vse elektronske in druge načine navezovanja stikov, potrebne za namene te uredbe.

3. Kadar fizična oseba ni več uporabnik IMI, se osebni podatki, ki se nanašajo nanjo, blokirajo s tehničnimi sredstvi za pet let. Z izjemo hranjenja se ti podatki obdelujejo le za namene zagotovitve dokaza o izmenjavi informacij z IMI in se izbrišejo ob koncu petletnega obdobja.

Člen 15

Obdelava posebnih vrst podatkov

1. Obdelava posebnih vrst podatkov iz člena 8(1) Direktive 95/46/ES in člena 10(1) Uredbe (ES) 45/2001 v IMI je dovoljena samo na podlagi posebnega razloga iz člena 8(2) Direktive in člena 10(2) Uredbe ter z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za zagotovitev pravic posameznikov, katerih osebnih podatki se obdelujejo.

2. IMI se lahko uporablja za obdelavo podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji, kazenskimi obsodbami ali varnostnimi ukrepi iz člena 8(5) Direktive 95/46/ES in člena 10(5) Uredbe (ES) 45/2001, vključno z informacijami o disciplinskih, upravnih ali kazenskih sankcijah ali drugimi informacijami, ki so potrebne, da se ugotovi dobro ime posameznika ali pravne osebe, kadar je obdelava takšnih podatkov določena v aktu Unije, ki je podlaga za obdelavo, ali kadar je posameznik, na katerega se nanašajo podatki, izrecno privolil, v skladu z ustreznimi posebnimi zaščitnimi ukrepi.

Člen 16

Varnost

1. Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe se izvaja v skladu s pravili o varnosti podatkov, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2. Komisija zagotovi potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti osebnih podatkov, obdelanih v IMI, vključno z ustreznim nadzorom dostopa do podatkov in varnostnim načrtom, ki ga posodablja.

3. Komisija zagotovi, da se lahko v primeru varnostnega incidenta preveri, kateri osebni podatki so bili obdelani v IMI, kdaj so bili obdelani, kdo jih obdelal in za kateri namen.

Poglavje IV

PRAVICE POSAMEZNIKOV, NA KATERE SE NANAŠAJO PODATKI, IN NADZOR

Člen 17

Informacije o posameznikih, na katere se nanašajo podatki, in preglednost

1. Udeleženci IMI zagotovijo, da se posameznike, na katere se nanašajo podatki, obvesti o obdelavi njihovih osebnih podatkov v sistemu IMI in da imajo dostop do obvestila o varovanju zasebnosti, v katerem so pojasnjene njihove pravice in kako jih uveljaviti, v skladu s členom 10 ali 11 Direktive 1995/46/ES in nacionalno zakonodajo, ki je v skladu z navedeno direktivo.

2. Komisija objavi:

(a) izčrpno obvestilo o varovanju zasebnosti v zvezi z IMI v skladu s členoma 10 in 11 Uredbe (ES) št. 45/2001 v jasni in razumljivi obliki;

(b) informacije o vidikih postopkov upravnega sodelovanja v IMI iz člena12, ki zadevajo varstvo podatkov;

(c) informacije o izjemah ali omejitvah pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, iz člena 19.

Člen 18

Pravica do dostopa, popravka in izbrisa

1. Udeleženci IMI zagotovijo, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo podatki, učinkovito uveljavlja pravico dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj, in pravico zahtevati, da se netočni ali nepopolni podatki popravijo, nezakonito obdelani pa izbrišejo, v skladu z nacionalno zakonodajo. Popravek in izbris izvede odgovoren udeleženec IMI v 60 dneh.

2. Osebni podatki, blokirani v skladu s členom 13(1), se ne popravijo ali izbrišejo, razen če se lahko jasno dokaže, da je popravek ali izbris potreben za zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo podatki, in ne zmanjšuje njihove vrednosti kot dokaza za izmenjavo informacij z IMI.

3. Kadar posameznik, na katerega se nanašajo podatki, izpodbija točnost ali zakonitost podatkov, blokiranih v skladu s členom 13(1), se to dejstvo ter točne in popravljene informacije zabeležijo.

Člen 19

Izjeme in omejitve

Kadar države članice v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES določijo izjeme ali omejitve za pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, določene v tem poglavju in v nacionalni zakonodaji, o tem obvestijo Komisijo.

Člen 20

Nadzor

1. Nacionalni nadzorni organ ali organi, ki so bili imenovani v posamezni državi članici in so jim bila podeljena pooblastila iz člena 28 Direktive 95/46/ES (nacionalni nadzorni organ), spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani pristojnih organov na njihovem ozemlju in zlasti zagotovijo, da se spoštujejo pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, določene v tem poglavju.

2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se dejavnosti Komisije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih opravlja v vlogi udeleženca IMI, izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem veljajo dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

3. Nacionalni nadzorni organi in evropski nadzornik za varstvo podatkov, ki delujejo v okviru svojih zadevnih pristojnosti, zagotovijo usklajen nadzor sistema IMI in njegove uporabe s strani pristojnih organov v državah članicah. Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko za ta namen nacionalne nadzorne organe povabi na srečanje, če je to potrebno. Stroške teh sestankov prevzame evropski nadzornik za varstvo podatkov. Po potrebi lahko za ta namen skupaj razvijejo dodatne delovne metode, vključno s poslovnikom. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaj vsake tri leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Poglavje V

GEOGRAFSKO OBMOČJE UPORABE IMI

Člen 21

Nacionalna uporaba sistema IMI

1. Država članica lahko uporablja IMI za namen upravnega sodelovanja med pristojnimi organi na njenem ozemlju v skladu z nacionalnim pravom, če:

(a) ni potrebna nobena bistvena sprememba obstoječih postopkov upravnega sodelovanja in

(b) se je nacionalnemu nadzornemu organu poslalo obvestilo o predvideni uporabi IMI ter

(c) nima znatnega vpliva na učinkovito delovanje IMI.

2. Kadar bo nacionalna uporaba IMI verjetno znatno vplivala na učinkovito delovanje IMI, država članica Komisijo obvesti o takšni uporabi in vnaprej zaprosi za dovoljenje. Država članica in Komisija po potrebi skleneta sporazum, ki med drugim določa tehnične, finančne in organizacijske ureditve, vključno z odgovornostmi udeležencev IMI.

Člen 22

Izmenjava informacij s tretjimi državami

1. Udeleženci IMI v Uniji in tretji državi si lahko izmenjajo osebne podatke v IMI v skladu s to uredbo samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) podatki se obdelajo v skladu z določbo iz Priloge I in enakovredno zakonsko določbo tretje države;

(b) podatki se izmenjajo ali dajo na voljo v skladu z mednarodnim sporazumom, ki določa uporabo določbe iz Priloge I s strani tretje države, in

(c) Komisija je sprejela odločitev, da zadevna tretja država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES ali da se uporablja določba člena 26 Direktive 95/46/ES, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, da se podatki, obdelani v sistemu IMI, uporabljajo samo za namen, za katerega so bili prvotno izmenjani.

2. Kadar je Komisija udeleženka IMI, se člena 9(1) in 9(7) Uredbe 45/2001 uporabljata za izmenjavo osebnih podatkov, obdelanih v sistemu IMI, z udeleženci IMI v tretji državi.

3. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi posodobljen seznam tretjih držav, ki jih zadevajo izmenjave informacije v skladu s tem členom.

Poglavje VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4 se Komisiji podelijo za nedoločen čas.

2. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podelijo pod pogoji iz členov 24 in 25.

Člen 24

Preklic pooblastila

1. Pooblastilo iz člena 3 lahko Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede, katero pooblastilo bi lahko bilo preklicano ter morebitne razloge za preklic.

3. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati takoj ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 25

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila o njem. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za en mesec.

2. Če niti Evropski parlament niti Svet v roku delegiranemu aktu ne nasprotujeta ali če pred tem rokom Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala, začne ta veljati na dan, ki je v njem naveden.

3. Če Evropski parlament ali Svet delegiranemu aktu nasprotujeta, ta ne začne veljati. Institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to.

Člen 26

Spremljanje in poročanje

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poroča o delovanju IMI.

2. Komisija evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsaka tri leta poroča o vidikih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v IMI, vključno z varnostjo podatkov.

3. Za namen priprave poročil iz odstavkov 1 in 2 države članice Komisiji na zahtevo posredujejo vse informacije v zvezi z uporabo te uredbe, vključno o uporabi zahtev o varstvu podatkov iz te uredbe v praksi.

Člen 27

Stroški

1. Stroške razvoja, delovanja in vzdrževanja IMI se ne glede na ureditve iz člena 21(2) krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije.

2. Če ni drugače določeno v aktu Unije, stroške delovanja sistema IMI na ravni države članice, vključno s človeškimi viri, potrebnimi za usposabljanje, promocijo in tehnično pomoč (služba za pomoč uporabnikom), in upravljanja sistema na nacionalni ravni krije posamezna država članica.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […],

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

Priloga I iz člena 3 z navedenimi določbami o upravnem sodelovanju iz aktov Unije, ki se izvajajo z IMI

1.         Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu: poglavje VI

2.         Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij: členi 8, 50, 51 in 56

3.         Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu: člen 10[24]

Priloga II iz člena 4 o potencialnih področjih, na katerih bi se lahko določbe o upravnem sodelovanju izvajale z IMI

I.          Notranji trg in prosti pretok blaga

(1) Priporočilo Komisije z dne 7. decembra 2001 o načelih za uporabo mreže Solvit za reševanje problemov notranjega trga: poglavji I in II[25]

II.        Svoboda ustanavljanja in opravljanja storitev

(1) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu: člena 15(7) in 39(5)

(2) Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev: člen 4[26]

(3) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju): člen 3[27]

[4.       Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 89/666/EGS, 2005/56/ES in 2009/101/ES glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (COD/2011/0038)]

III.       Prosti pretok oseb

(1) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu: člen 6

IV.       Prosti pretok kapitala in plačil

[1.       Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja (COD/2010/0204)]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

[v podporo vsem predlogom ali pobudam, predloženim zakonodajnemu organu

(člen 28 finančne uredbe in člen 22 pravil za izvajanje)]

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Uredba (ES) št. xxx Evropskega parlamenta in Sveta o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[28]

Notranji trg – storitve

1.3. Vrsta predloga/pobude

þPredlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Komisija je v sporočilu „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010) 2020) predlagala, da bi se ovire na enotnem trgu odpravile med drugim z okrepitvijo struktur za pravočasno in pravilno izvajanje ukrepov glede enotnega trga, vključno z direktivo o storitvah, učinkovitim uveljavljanjem in hitrim reševanjem težav, ko se te pojavijo.

Informacijski sistem za notranji trg (IMI) je spletno komunikacijsko orodje, ki ga je razvila Evropska komisija, in je kot brezplačna storitev od leta 2008 na voljo državam članicam. Trenutno se uporablja za izmenjavo informacij v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij[29] (direktiva o poklicnih kvalifikacijah) in Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu[30] (direktiva o storitvah).

Nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom omogoča, da lahko hitro in enostavno komunicirajo s kolegi čez mejo na podlagi enotnih delovnih metod, ki so jih sprejele vse države članice. Uporabniki lahko s pomočjo IMI (i) najdejo ustrezne organe, na katere se lahko obrnejo, (ii) z njimi komunicirajo prek vnaprej prevedenih sklopov vprašanj in odgovorov ter (iii) prek mehanizma sledenja spremljajo dogajanje z njihovim zahtevkom za informacije. Na primer, organ na Irskem, ki potrebuje informacije od madžarskega organa, lahko izbere vprašanje v angleščini. Madžarski organ vidi vprašanje in ustrezne možne odgovore v madžarščini. Irski organ bo odgovor madžarskega prejel v angleščini.

Glede na sporočilo Komisije „K aktu za enotni trg“ je razširitev IMI na druge sektorje z namenom oblikovanja pravega digitalnega omrežja evropskih uprav za pogled iz „obličja v obličje“ eden od ključnih načinov za spodbujanje boljšega upravljanja enotnega trga[31]. V sporočilu „Akt za enotni trg“ je Komisija poudarila pomen IMI za krepitev sodelovanja med vključenimi udeleženci, tudi na lokalni ravni, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju enotnega trga[32].

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilj št. 12: razvoj celotnega potenciala informacijskega sistema za notranji trg za podporo izboljšanega izvajanja zakonodaje o enotnem trgu.

Uporaba IMI je obvezna v skladu z direktivo o storitvah.

V sporočilu „Boljše upravljanje enotnega trga prek izboljšanega upravnega sodelovanja: Strategija za širitev in razvoj informacijskega sistema za notranji trg (COM(2011) 75 konč.) (sporočilo o strategiji za IMI) je Komisija določila načrte za razširitev IMI na druga področja prava EU v prihodnosti.

Cilji tega predloga so:

-        vzpostaviti dober pravni okvir za sistem IMI in oblikovati sklop skupnih pravil za zagotovitev učinkovitega delovanja IMI;

-        zagotoviti celovit okvir za varstvo podatkov z določitvijo pravil za varstvo osebnih podatkov, ki veljajo za IMI, v enem samem horizontalnem pravnem instrumentu;

-        olajšati morebitno razširitev IMI na nova področja prava Unije v prihodnosti;

-        pojasniti vloge različnih udeležencev, vključenih v IMI.

Da bi dosegli navedene cilje, bomo nadaljevali naslednje dejavnosti:

1.       vzdrževanje, tj. preprečevanje in odpravljanje okvar, manjše izboljšave obstoječih funkcij, zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema;

2.       gostiteljstvo infrastrukture sistema;

3.       razvoj, tj. izvajanje novih sistemskih zahtev, in

4.       komuniciranje in povečevanje osveščenosti, vključno s konferencami, usposabljanji ter pripravljanjem promocijskega in izobraževalnega gradiva.

Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

12/03 4: Notranji trg za storitve

Ko se bo sistem razširil na druga področja Unije, bodo vključene druge dejavnosti v okviru ABM/ABB.

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

1.       Visoka raven pravne varnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov državljanov EU z IMI in s tem odprava pravnih ovir za razširitev IMI na nova področja prava Unije

2.       Prilagodljiv okvir za morebitno razširitev IMI na nova področja prava Unije v prihodnosti

3.       Pojasnitev zadevnih nalog in obveznosti Komisije, držav članic, nacionalnih organov in evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi z izmenjavo z IMI

4.       Prihranki pri stroških zaradi uporabe obstoječega orodja IT na novih področjih namesto razvoja novih enonamenskih orodij

5.       Zagotovitev trajnosti financiranja IMI v prihodnosti zaradi njegove obvezne uporabe v skladu z direktivo o storitvah in morebitne razširitve v prihodnosti v skladu s sporočilom o strategiji za IMI

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

Predlog bo prispeval k učinkovitejši uporabi prava Unije na področjih, na katerih se uporablja IMI, pri stroških razvoja in vzdrževanja IT pa bo zagotovil prihranke.

Njegov neposredni učinek bi se lahko meril z naslednjimi kazalniki:

-        število zakonodajnih področij, ki so zajeta v IMI (povišanje v primerjavi z dvema področjema v letu 2011);

-        število izmenjav informacij, izvedenih z IMI, na leto;

-        število pristojnih organov, ki aktivno uporabljajo sistem (tj. niso zgolj prijavljeni kot uporabniki);

-        ocena prihrankov pri stroških na novo dodano področje politike.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Predlog bo zagotovil visoko stopnjo pravne varnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v IMI v skladu s predlogi evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Dolgoročno bo olajšal morebitno razširitev IMI na nova področja prava Unije v prihodnosti z zagotovitvijo prožnega okvira za tako širitev.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Glede na to, da je IMI centralizirano komunikacijo orodje, ki ga je razvila in gosti Komisija, je treba za sistem oblikovati skupen sklop pravil in jih centralizirano izvajati. Komisija državam članicam ponuja IMI kot brezplačno storitev, zagotavlja vzdrževanje sistema, razvojne storitve in službo za pomoč uporabnikom ter gosti računalniško infrastrukturo. Teh nalog ne bi bilo mogoče opravljati decentralizirano.

Z IMI se premagujejo ovire za čezmejno sodelovanje, kot so jezikovne ovire, različne upravne in delovne kulture ter pomanjkanje vzpostavljenih postopkov za izmenjavo informacij. Ker so pri zasnovi sistema IMI sodelovale države članice, ponuja enotne delovne metode, ki so jih sprejele vse članice EU.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Sistem IMI je bil uveden leta 2008. V sistem je trenutno prijavljenih več kot 5 700 pristojnih organov in 11 000 uporabnikov. Leta 2010 je bilo opravljenih okoli 2 000 izmenjav informacij.

S pravnega vidika deluje IMI na podlagi odločbe Komisije, odločbe o „komitologiji“ in priporočila Komisije[33]. Evropski parlament in Svet nista sprejela nobenega enotnega pravnega instrumenta in pokazalo se je, da je to ovira za nadaljnjo širitev sistema.

Začetni stroški razvoja sistema IMI so se krili iz programa IDABC (interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom), dokler ta ni bil leta 2009 zaključen. Do julija 2010 je stroške, povezane z vzdrževanjem, podporo na drugi ravni, upravljanjem sistema, gostovanjem, usposabljanjem, komuniciranjem in osveščanjem, kril GD MARKT. Julija 2010 je bilo dogovorjeno, da se bodo za leto 2010 delovanje in izboljšave IMI financirale iz programa ISA (Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave) (2010–2015)[34]. Pričakuje se, da bo program ISA vsaj do leta 2012 zagotavljal finančna sredstva za IMI. GD MARKT še naprej krije stroške gostovanja, usposabljanja, komuniciranja in osveščanja.

Ker je uporaba sistema obvezna v skladu z direktivo o storitvah in se za prihodnost načrtuje razširitev IMI na nova področja prava Unije, bo treba razjasniti finančne vidike ter za obdobje po letu 2012 zagotoviti zanesljiva in trajna finančna sredstva.

1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

Komisija je v sporočilu „Boljše upravljanje enotnega trga prek izboljšanega upravnega sodelovanja: Strategija za širitev in razvoj informacijskega sistema za notranji trg („IMI“)“ (COM(2011) 75 konč.) določila načrte za razširitev IMI na druga področja prava Unije v prihodnosti.

V sporočilu „Akt za enotni trg“ je Komisija poudarila pomen IMI za krepitev sodelovanja med vključenimi udeleženci, tudi na lokalni ravni, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju enotnega trga[35].

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

þ Časovno neomejen predlog/pobuda:

Predlog naj bi začel veljati leta 2013.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[36]

þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija bo vsako leto izdelala poročilo o razvoju in delovanju IMI. Poleg tega bo za evropskega nadzornika za varstvo podatkov redno posredovala poročilo o vprašanjih v zvezi z varstvom podatkom v okviru IMI, vključno z varnostjo podatkov.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Komisija je „lastnica sistema“ IMI ter je odgovorna za njegovo vsakodnevno delovanje, vzdrževanje in razvoj. Sistem je razvil notranji dobavitelj, in sicer GD Komisije DIGIT, ki ga tudi gosti, poleg tega pa zagotavlja visoko raven poslovne kontinuitete.

Z razširitvijo IMI na nova zakonodajna področja lahko postane upravljanje bolj zapleteno, saj se bo povečalo število zainteresiranih strani in morda bo treba uskladiti različne zahteve. Ta proces je treba skrbno upravljati.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Vzdrževanje IT in razvoj IMI ureja memorandum o soglasju med DG MARKT in DG DIGIT, v katerem so določeni pravila in postopki ter zadevne odgovornosti in obveznosti lastnika (DG MARKT) in dobavitelja sistema (DIGIT). Redna srečanja in instrumenti poročanja bodo olajšali skrbno spremljanje vzdrževanja in razvoja IT.

Usmerjevalni odbor IMI, vključno s predstavniki vseh zainteresiranih strani v projektu IMI (lastnik sistema, dobavitelj sistema, posvetovalni odbor za notranji trg in uporabniki IMI), so odgovorni med drugim za spremljanje in nadzor na visoki ravni. Delovna skupina posvetovalnega odbora za notranji trg za IMI (podskupina posvetovalnega odbora za notranji trg) Komisiji svetuje glede horizontalnih vprašanj v zvezi z razvojem IMI.

Poleg tega bo evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 19 predloga zagotavljal, da bo Komisija osebne podatke obdelovala v IMI v skladu z veljavnimi pravili. Nacionalni organi za varstvo podatkov bodo spremljali obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov na ravni države članice.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se bodo določbe, ki se navadno uporabljajo za dejavnosti Komisije, vključno z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), uporabljale brez omejitev v okviru IMI.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………...……….] || dif./nedif. ([37]) || držav Efte[38] || držav kandidatk[39] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1A || 12.02.01 Uresničevanje in razvoj notranjega trga || dif. || DA || NE || NE || NE

1A || 12.01.04 Uresničevanje in razvoj notranjega trga – Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA || NE || NE || NE

1A || 26.03.01.01 Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA) || dif. || DA || DA || NE || NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1B || Uresničevanje in razvoj notranjega trga

GD: MARKT || || || Leto 2013 || || || || || || || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

12.02.01 || obveznosti || (1) || 1,440 || || || || || || || 1,440

plačila || (2) || 1,440 || || || || || || || 1,440

|| || || || || || || ||

Odobritve za GD MARKT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 1,440 || || || || || || || 1,440

plačila || =2+2a +3 || 1,440 || || || || || || || 1,440

Ta predlog naj bi začel veljati leta 2013 in ne vpliva na proračun v večji meri, kot je že predvideno za prihodnja leta v uradnem programu Komisije. Poleg tega predlog ne vpliva na odločitve o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013.

Financiranje IMI se je leta 2010 krilo iz naslednjih virov: program ISA ( 500 000 EUR – proračunska vrstica 26.03.01.01) in proračunske vrstice za notranji trg ( 925 000 EUR). Predvidena finančna sredstva iz programa ISA za obdobje 2011–2012 bodo znašala približno 1 150 000 EUR na leto, vendar so odvisna od letnega pregleda splošnih prednostnih nalog programa in razpoložljivega proračuna. Pričakuje se, da bo program ISA vsaj do leta 2012 zagotavljal finančna sredstva za IMI.

Da bi zagotovili, da bo IMI državam članicam še naprej stalno na voljo, ter omogočili učinkovitejše upravljanje proračuna in boljši nadzor nad njim, bo Komisija preučila možnosti prenosa vseh stroškov pod eno samo proračunsko vrstico, ki jo upravlja DG MARKT (12.02.01 Uresničevanje in razvoj notranjega trga). To bi pomenilo neto povišanje v tej proračunski vrstici leta 2013 s prerazporeditvijo iz drugih proračunskih vrstic.

V vsakem primeru pa se pričakuje, da se bodo skupni stroški IMI od leta 2012 naprej zmanjševali, saj so predvidene manjše potrebe po razvoju novih funkcij, ki naj bi bile do takrat na splošno uvedene.

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 1,440 || || || || || || || 1,440

plačila || (5) || 1,440 || || || || || || || 1,440

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 1,440 || || || || || || || 1,440

plačila || =5+ 6 || 1,440 || || || || || || || 1,440

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013 || || || || || || || SKUPAJ

GD: MARKT ||

Ÿ Človeški viri || || || || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

GD MARKT SKUPAJ || odobritve || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013[40] || || || || || || || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || || || || || || || 1,440

plačila || || || || || || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2013 || || || || || || || SKUPAJ

REALIZACIJA

vrsta realizacije[41] || povprečni stroški realizacije || štev. realizacij || stroški || || || || || || || || || || || || || število realizacij skupaj || Stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1[42] … || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Vzdrževanje A || 0,4 || || 0,4 || || || || || || || || || || || || || || 0,4

- Gostovanje B || 0,24 || || 0,24 || || || || || || || || || || || || || || 0,24

- Razvoj C || 0,3 || || 0,6 || || || || || || || || || || || || || || 0,6

- Komuniciranje in osveščanje D || 0,2 || || 0,2 || || || || || || || || || || || || || || 0,2

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 1,440 || || || || || || || || || || || || || || 1,440

SPECIFIČNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

- Realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || 1,440 || || || || || || || || || || || || || || 1,440

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– þ  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

– þ  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– þ  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.4. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

[1]               UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

[2]               UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[3]               Odločba Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov (UL L 13, 16.1.2008, str. 18), Odločba Komisije 2009/739/ES z dne 2. oktobra 2009 o določitvi praktičnih rešitev za izmenjavo informacij med državami članicami po elektronski poti v skladu s Poglavjem VI Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L 263, 7.10.2009, str. 32), Priporočilo Komisije z dne 26. marca 2009 o smernicah v zvezi z varstvom podatkov za informacijski sistem za notranji trg (IMI) (UL L 100, 18.4.2009, str. 12).

[4]               Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „K aktu za enotni trg. Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“, COM(2010) 608 konč., predlog št. 45 na strani 31.

[5]               COM(2011) 75.

[6]               COM(2011) 206.

[7]               Mnenje 01911/07/EN, WP 140.

[8]               Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o Odločbi Komisije z dne 12. decembra 270 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov, UL C 270, 25.10.2008, str. 1.

[9]               Priporočilo Komisije z dne 26. marca 2009 o smernicah za varstvo podatkov v informacijskem sistemu za notranji trg (IMI), UL L 100, 18.4.2009, str. 12.

[10]             Poročilo Komisije z dne 22. aprila 2010 o stanju varstva podatkov v informacijskem sistemu za notranji trg, COM(2010) 170 konč.

[11]             Glej na primer Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4) ter Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

[12]             Direktiva 2011/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88/45, 4.4.2011, str. 45).

[13]             Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 018, 21.1.1997, str. 1). Glej tudi sklepe Sveta z dne 7. marca 2011, na voljo na: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/119621.pdf.

[14]             Glej opombo 12 zgoraj, člen 10(4).

[15]             Sklepi Sveta z dne 10. decembra 2010.

[16]             UL C , , str. .

[17]             COM(2011) 75.

[18]             COM(2011) 206.

[19]             UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[20]             UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[21]             UL L 13, 16.1.2008, str. 18.

[22]             UL L 263, 7.10.209, str. 32.

[23]             UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[24]             UL L 88, 4.4.2011, str. 45.

[25]             UL L 331, 15.12.2001, str. 79.

[26]             UL L 018, 21.1.1997, str. 1.

[27]             UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[28]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[29]             UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

[30]             UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[31]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „K aktu za enotni trg. Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“, COM(2010) 608 konč., predlog št. 45 na strani 31.

[32]             Glej opombo 6 zgoraj.

[33]             Odločba Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov (UL L 13, 16.1.2008, str. 18), Odločba Komisije 2009/739/ES z dne 2. oktobra 2009 o določitvi praktičnih rešitev za izmenjavo informacij med državami članicami po elektronski poti v skladu s Poglavjem VI Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L 263, 7.10.2009, str. 32), Priporočilo Komisije z dne 26. marca 2009 o smernicah v zvezi z varstvom podatkov za informacijski sistem za notranji trg (IMI) (UL L 100, 18.4.2009, str. 12).

[34]             Sklep št. 922/2009/ES, UL L 260; 3.10.2009, str. 20.

[35]             Glej opombo 6 zgoraj.

[36]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[37]             dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[38]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[39]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[40]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[41]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest…).

[42]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.