Predlog SKLEP SVETA o podpisu trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike /* COM/2011/0380 konč. - 2011/0167 (NLE) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Namen trgovinskega sporazuma
za boj proti ponarejanju (ACTA) je vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira,
ki bo EU pomagal pri prizadevanjih za učinkovit boj proti kršenju pravic
intelektualne lastnine (IPR). To kršenje škoduje zakonitemu trgovanju in
konkurenčnosti EU, ker negativno vpliva na rast in delovna mesta. ACTA
vključuje najsodobnejše določbe o uveljavljanju pravic intelektualne
lastnine, vključno z določbami o izvršilnih ukrepih v civilnem,
kriminalnem, mejnem in digitalnem okolju, mehanizme za tesnejše sodelovanje med
pogodbenicami sporazuma ACTA, ki jim bodo pomagali pri njihovih prizadevanjih,
ter vzpostavljanje najboljše prakse za učinkovito uveljavljanje pravic
intelektualne lastnine. 2. Čeprav ACTA ne spreminja
pravnega reda EU, ker je zakonodaja EU že znatno naprednejša od veljavnih
mednarodnih standardov, bo uvedel nov mednarodni standard, ki temelji na
Sporazumu TRIPS Svetovne trgovinske organizacije (sprejetemu leta 1994).
Zato bo koristil imetnikom izvoznih pravic, ki delujejo na svetovnem trgu in so
trenutno oškodovani zaradi sistematičnih in razširjenih kršitev njihovih
avtorskih pravic, znamk, patentov, zasnov in geografskih označb v tujini. 3. Sočasno je ACTA
uravnotežen sporazum, saj v celoti spoštuje pravice državljanov in pomisleke
pomembnih zainteresiranih strani, kot so potrošniki, ponudniki internetnih
storitev in partnerji v državah v razvoju. 4. Po sprejetju pogajalskih
smernic, ki jih je 14. aprila 2008 izdal Svet, so se
3. junija 2008 začela pogajanja. Sporazum je bil sklenjen
15. novembra 2010 in besedilo je bilo po 11 krogih pogajanj
parafirano 25. novembra. 5. O poteku pogajanj je države
članice ustno in pisno obveščal Odbor Sveta za trgovinsko politiko.
Aktualno predsedstvo EU je vodilo pogajanja v zvezi z uveljavljanjem
kazenskih sankcij na podlagi stališč, ki jih je soglasno sprejel Svet na
Odboru stalnih predstavnikov (COREPER). Odbor za mednarodno trgovino (INTA) in
komisar De Gucht sta o razvoju redno obveščala Evropski parlament na treh
plenarnih zasedanjih leta 2010. 24. novembra 2010 je Evropski parlament
sprejel resolucijo, ki podpira sporazum ACTA. 6. ACTA vsebuje številne
določbe o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov, ki sodijo v področje
uporabe člena 83(2) PDEU. Za razliko od tistih delov, ki sodijo na
področje uporabe člena 207, navedeni deli sporazuma sodijo na
področje deljenih pristojnosti (člen 2(2) PDEU). Kadar zadeva
sodi na področje deljene pristojnosti, lahko Evropska unija ali države
članice izdajo zakonodajne in sprejmejo pravno zavezujoče akte. Glede
podpisa in sklenitve ACTA se je Komisija odločila, da ne predlaga, naj
Evropska unija izvaja svojo morebitno pristojnost na področju izvrševanja
kazenskopravnih ukrepov v skladu s členom 83(2) PDEU. Komisija to šteje za
primerno, saj nikoli ni bil namen, kar zadeva pogajanja v zvezi z ACTA,
spreminjati pravni red EU ali usklajevati zakonodajo EU v zvezi z izvrševanjem
kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine.
Komisija zato predlaga, da sporazum ACTA podpišejo in sklenejo tako EU kot tudi
vse države članice. 7. Kar zadeva druge pobude,
stališče Komisije v zvezi z ACTA in členom 83(2) PDEU ne vpliva na
stališče Komisije glede prihodnjega izvajanja deljenih pristojnosti iz
člena 83(2) PDEU s strani EU. 2011/0167 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o podpisu trgovinskega sporazuma za boj proti
ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo,
Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino
Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in
Združenimi državami Amerike SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti 1. pododstavka člena 207(4) Pogodbe, v
povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta[1], ob upoštevanju naslednjega: (1)
Svet je 14. aprila 2008 pooblastil
Komisijo, da v imenu Evropske unije in njenih držav članic izvede
pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju. (2)
Ta pogajanja so bila zaključena in trgovinski
sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami
članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi
mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur,
Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike je bil parafiran
25. novembra 2010. (3)
V skladu s Sklepom Sveta št. …/2010/EU z dne …[2]
je bil sporazum podpisan v imenu Unije dne …. (4)
Sporazum je treba odobriti – SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: Člen 1: Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju
med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado,
Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko,
Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi
državami Amerike[3] se odobri v imenu
Evropske unije. Besedilo sporazuma, ki se sklene, je priloženo
temu sklepu. Člen 2: Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je
pooblaščena, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi
Sporazuma in s tem izrazi privolitev Evropske unije, da jo Sporazum zavezuje. Člen 3: Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.
Objavi se v Uradnem listu Evropske unije. Dan začetka veljavnosti Sporazuma se
objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Bruslju, Za
Svet Predsednik PRILOGA Trgovinski
sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami
članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi
mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur,
Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike Pogodbenice
tega sporazuma se ob upoštevanju, da
je učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ključnega
pomena za ohranitev gospodarske rasti v vseh gospodarskih panogah in po svetu; ob upoštevanju, da
širjenje ponarejenega in piratskega blaga kot tudi storitev, ki širijo sporno
blago, škoduje zakonitemu trgovanju in trajnostnemu razvoju svetovnega
gospodarstva, povzroča znatne finančne izgube imetnikom pravic in
zakonitemu poslovanju ter v nekaterih primerih zagotavlja vir dohodka
organiziranemu kriminalu in tudi drugače predstavlja tveganja za javnost; v želji, da se
proti takemu širjenju borijo z okrepljenim mednarodnim sodelovanjem in
učinkovitejšim mednarodnim izvrševanjem; odločene, da
ob upoštevanju razlik v svojih zadevnih pravnih sistemih in praksah zagotovijo
učinkovita in primerna sredstva za uveljavljanje pravic intelektualne
lastnine, ki dopolnjujejo Sporazum TRIPS; v želji, da
zagotovijo, da ukrepi in postopki za uveljavljanje pravic intelektualne
lastnine ne postanejo ovire za zakonito trgovanje; v želji, da
obravnavajo težavo kršenja pravic intelektualne lastnine, vključno s
kršitvami v digitalnem okolju, zlasti v zvezi z avtorskimi ali sorodnimi
pravicami, na način, ki vzpostavlja ravnovesje med pravicami in interesi
zadevnih imetnikov pravic, ponudnikov storitev in uporabnikov; v želji, da
spodbujajo sodelovanje med ponudniki storitev in imetniki pravic pri reševanju
zadevnih kršitev v digitalnem okolju; v želji, da ta
sporazum deluje na način, ki medsebojno podpira delo na področju
mednarodnega izvrševanja in sodelovanje v okviru zadevnih mednarodnih
organizacij; ob priznavanju
načel, določenih v Deklaraciji iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem
zdravju, sprejeti 14. novembra 2001 na četrti ministrski
konferenci Svetovne trgovinske organizacije; dogovorijo o naslednjem:
Poglavje I: Osnovne določbe in splošne
opredelitve pojmov Oddelek 1: Osnovne določbe Člen 1: Razmerje do drugih
sporazumov Nobena določba tega sporazuma ne sme
pomeniti odstopanja od katerih koli obveznosti pogodbenice do katere koli druge
pogodbenice na podlagi obstoječih sporazumov, vključno s Sporazumom
TRIPS. Člen 2: Narava in obseg
obveznosti 1. Vsaka pogodbenica je dolžna
izvajati določbe tega sporazuma. Pogodbenica lahko v svoji zakonodaji
uvede obsežnejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, kot ga zahteva ta
sporazum, če táko uveljavljanje ni v nasprotju z določbami tega
sporazuma. Vsaka pogodbenica svobodno določa ustrezen način izvajanja
določb tega sporazuma v okviru svojega lastnega pravnega sistema in
prakse. 2. Nobena določba v tem
sporazumu ne ustvarja nikakršne obveznosti glede razdelitve sredstev
v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine in uveljavljanjem
zakonodaje na splošno. 3. Cilji in načela,
določeni v delu I Sporazuma TRIPS, zlasti
členih 7 in 8, se smiselno uporabljajo za ta sporazum. Člen 3: Razmerje do standardov v
zvezi z razpoložljivostjo in obsegom pravic intelektualne lastnine 1. Ta sporazum ne posega v
določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje,
obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine. 2. Ta sporazum ne pomeni
nikakršne obveznosti pogodbenice, da uvede ukrepe v primerih, v katerih
pravice do intelektualne lastnine ne ščitijo njeni zakoni in predpisi. Člen 4: Zasebnost in razkrivanje
informacij 1. Nobena določba tega
sporazuma od pogodbenice ne zahteva, da razkrije: a) informacije, katerih razkritje bi bilo v
nasprotju z njeno zakonodajo, vključno z zakoni, ki ščitijo varovanje
zasebnosti, ali mednarodnimi sporazumu, katerih pogodbenica je; b) zaupne informacije, katerih razkritje bi
oviralo uveljavljanje zakona ali bi bilo kako drugače v nasprotju z javnim
interesom; ali c) zaupne informacije, katerih razkritje bi
posegalo v zakonite tržne interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij. 2. Kadar pogodbenica zagotovi
informacije v pisni obliki v skladu z določbami tega sporazuma,
pogodbenica, ki informacije prejme, v skladu s svojo zakonodajo in prakso, informacij
ne sme razkriti ali uporabiti za namene, drugačne od tistih, za katere so
bile informacije zagotovljene, razen s predhodnim soglasjem pogodbenice, ki je
informacije zagotovila. Oddelek 2: Splošne opredelitve pojmov Člen 5: Splošne opredelitve pojmov Če ni drugače določeno, imajo
izrazi v tem sporazumu naslednji pomen: a) ACTA pomeni trgovinski sporazum za
boj proti ponarejanju; b) Odbor pomeni Odbor ACTA,
ustanovljen v skladu s poglavjem V (Institucionalna ureditev); c) pristojni organi vključujejo ustrezne
pravosodne organe, upravne organe ali organe kazenskega pregona po zakonodaji
pogodbenice; d) blago s ponarejeno blagovno znamko
pomeni vsako blago, vključno z embalažo, ki ima brez dovoljenja znamko,
enako znamki, veljavno registrirani v zvezi s takim blagom, oziroma je v
bistvenih vidikih ni mogoče ločiti od take znamke, in ki s tem
krši pravice lastnika zadevne znamke v skladu z zakonodajo države, v kateri so
uveljavljeni postopki, določeni v poglavju II (Pravni okvir za
uveljavljanje pravic intelektualne lastnine); e) državo je treba razumeti v enakem
pomenu, kot je določeno v pojasnilih k Sporazumu STO; f) carinski tranzitni postopek
pomeni carinski postopek, v skladu s katerim je blago pod carinskim nadzorom
preneseno iz enega carinskega urada v drugega; g) dnevi pomenijo koledarske dneve; h) intelektualna lastnina se nanaša
na vse kategorije intelektualne lastnine, ki so predmet oddelkov od 1 do 7 dela
II Sporazuma TRIPS; i) blago v tranzitu pomeni blago v carinskem
tranzitnem postopku ali pretovarjanju; j) oseba pomeni fizično ali
pravno osebo; k) piratsko avtorsko blago pomeni
vsako blago, katerega kopije so izdelane brez pristanka imetnika pravice ali
osebe, ki jo pooblasti imetnik pravice v državi izdelave, in ki je posredno ali
neposredno izdelano iz predmeta, pri katerem bi izdelava kopije pomenila
kršitev avtorske ali sorodne pravice v skladu z zakonodajo države, v kateri so
uveljavljeni postopki, določeni v poglavju II (Pravni okvir za
uveljavljanje pravic intelektualne lastnine); l) imetnik pravice vključuje
zvezo ali združenje, ki lahko zakonito zahteva pravice do intelektualne
lastnine; m) ozemlje, za namene oddelka 3
(Ukrepi na meji) poglavja II (Pravni okvir za uveljavljanje pravic
intelektualne lastnine), pomeni carinsko ozemlje in vse proste cone[4]
pogodbenice; n) pretovarjanje pomeni carinski
postopek, v skladu s katerim je blago pod carinskim nadzorom preneseno s
prevoznega sredstva, ki je blago uvozilo, na prevozno sredstvo, ki bo blago
izvozilo, v območju enega carinskega urada, ki je urad uvoza in izvoza; o) Sporazum TRIPS pomeni Sporazum
o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k
Sporazumu STO; p) STO pomeni Svetovno trgovinsko
organizacijo; ter q) Sporazum STO pomeni Marakeški
sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne
15. aprila 1994. Poglavje II: Pravni okvir za uveljavljanje
pravic intelektualne lastnine Oddelek 1: Splošne obveznosti Člen 6: Splošne obveznosti glede
uveljavljanja 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da so po njeni zakonodaji na razpolago postopki za uveljavljanje pravic, ki
omogočajo učinkovito ukrepanje zoper vsako dejanje kršitve pravic
intelektualne lastnine, zajeto v tem sporazumu, vključno s hitrimi
sredstvi za preprečitev kršitev in sredstvi, ki odvračajo od
nadaljnjih kršitev. Ti postopki se uporabljajo na način, ki prepreči
nastajanje ovir za zakonito trgovanje, in zagotavljajo zaščito pred
zlorabami teh postopkov. 2. Postopki, ki so sprejeti,
ohranjeni ali uvedeni za izvajanje določb tega poglavja, morajo biti
pravični in zagotavljati, da so pravice vseh udeležencev v takih postopkih
ustrezno zaščitene. Ti postopki ne
smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali postavljati nerazumne
časovne omejitve ali povzročati neupravičene zamude. 3. Pri
izvajanju določb tega poglavja vsaka pogodbenica upošteva potrebo po
sorazmernosti med resnostjo kršitve, interesi tretjih oseb ter veljavnimi
ukrepi, sredstvi in kaznimi. 4. Nobena določba tega
poglavja se ne razlaga kot zahteva za pogodbenico, da svoje uradnike obravnava
kot odgovorne za dejanja, storjena pri izvajanju njihovih uradnih dolžnosti. Oddelek
2: Izvrševanje civilnopravnih ukrepov[5] Člen 7: Razpoložljivost civilnih
postopkov 1. Vsaka pogodbenica imetnikom
pravic v zvezi z uveljavljanjem vsake pravice intelektualne lastnine
omogoči civilne sodne postopke, kot je določeno v tem oddelku. 2. V meri, do katere je
civilnopravno sredstvo možno odrediti kot rezultat upravnih postopkov
o teži primera, vsaka pogodbenica zagotovi, da so taki postopki v skladu z
načeli, ki so vsebinsko enaka načelom tega oddelka. Člen 8: Sodne odredbe 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da imajo v civilnem sodnem postopku v zvezi z uveljavljanjem pravic
intelektualne lastnine njene sodne oblasti pravico, da stranki odredijo, naj
preneha s kršitvijo, in med drugim tej stranki ali, če je potrebno,
tretji osebi, ki je pod pristojnostjo zadevne sodne oblasti, odredijo, naj
prepreči blagu, ki krši pravice intelektualne lastnine, vstop v trgovinske
tokove. 2. Ne glede na druge
določbe tega oddelka lahko pogodbenica omeji razpoložljiva sredstva proti
taki uporabi vlade ali tretjih oseb, ki jih pooblasti vlada, a brez dovoljenja
imetnika pravice, na plačilo nadomestila, če pogodbenica upošteva
določbe dela II Sporazuma TRIPS, ki se posebej nanaša na tako uporabo. V
drugih primerih se uporabljajo sredstva, določena v tem oddelku, kadar pa
sredstva niso v skladu z zakonodajo pogodbenice, morajo biti na voljo ugotovitvene
sodbe in ustrezno nadomestilo. Člen 9: Odškodnina 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da imajo v civilnem sodnem postopku v zvezi z uveljavljanjem pravic
intelektualne lastnine njene sodne oblasti pravico zahtevati od kršilca, ki je,
namenoma ali bi iz utemeljenih razlogov lahko vedel, s svojimi dejanji kršil te
pravice, naj plača imetniku pravice ustrezno odškodnino za nadomestilo
zaradi škode, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve. Pri
določanju zneska odškodnine zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine
imajo sodne oblasti pogodbenice pravico, da med drugim upoštevajo vsako
zakonito merilo vrednosti, ki ga predloži imetnik pravice in lahko
vključuje izgubljen dobiček, vrednost blaga ali storitev, pri katerih
so bile kršene pravice, merjeno glede na tržno ceno, ali predlagano
maloprodajno ceno. 2. Vsaj v primerih kršitve
avtorskih ali sorodnih pravic in ponarejanja blagovnih znamk vsaka pogodbenica
zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku njene sodne oblasti pravico, da
kršilcu odredijo, naj imetniku pravice plača dobiček, ki ga je imel
kršilec in ga je mogoče pripisati kršitvi. Pogodbenica lahko
predpostavlja, da je ta dobiček znesek odškodnine iz odstavka 1. 3. Vsaj glede kršitve avtorskih
ali sorodnih pravic, ki ščitijo dela, fonograme ali izvedbe, in
v primerih ponarejanja blagovnih znamk, vsaka pogodbenica vzpostavi ali
ohranja sistem, ki zagotavlja enega ali več naštetih elementov: a) pavšalno odškodnino; ali b) domneve[6] za določanje
zneska odškodnine, ki zadošča za izravnavo škode imetnika pravice zaradi
kršitve; ali c) vsaj za avtorske pravice, dodatno
odškodnino. 4. Kadar pogodbenica zagotovi
sredstvo iz pododstavka 3(a) ali predpostavke iz pododstavka 3(b), zagotovi, da
ima njena sodna oblast ali imetnik pravice pravico izbrati táko sredstvo ali
predpostavke kot alternativo sredstvom iz odstavkov 1 in 2. 5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da
imajo njene sodne oblasti, če je potrebno, v zaključku civilnega
sodnega postopka v zvezi s kršitvijo vsaj avtorskih ali sorodnih pravic ali
blagovnih znamk pravico, da poraženi stranki odredijo, naj zmagoviti stranki
plača sodne stroške ali pristojbine in ustrezne odvetniške stroške ali
katere koli druge stroške, kot to določa zakonodaja pogodbenice. Člen 10: Druga sredstva 1. Vsaj glede piratskega
avtorskega blaga in blaga s ponarejeno blagovno znamko vsaka pogodbenica
zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku na zahtevo imetnika pravic njene
sodne oblasti pravico odrediti uničenje takega spornega blaga, razen v
izjemnih okoliščinah, brez kakršnega koli nadomestila. 2. Prav tako vsaka pogodbenica
zagotovi, da imajo njene sodne oblasti pravico odrediti, naj se material ali
orodje, ki se pretežno uporabljata pri izdelavi spornega blaga, brez
nepotrebnega odlašanja in brez kakršnega koli nadomestila uniči ali umakne
iz trgovinskih tokov tako, da se zmanjša tveganje nadaljnjih kršitev. 3. Pogodbenica lahko zagotovi,
da se sredstva iz tega člena izvedejo na stroške kršilca. Člen 11: Informacije v zvezi s
kršitvijo Brez poseganja v svojo zakonodajo, ki ureja
pravice, zaščito zaupnosti virov informacij ali obdelavo osebnih podatkov,
vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku v zvezi
z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine njene sodne oblasti na
utemeljeno zahtevo imetnika pravice kršilcu ali domnevnemu kršilcu pravico
odrediti, naj imetniku pravice ali sodnim oblastem vsaj za namene zbiranja
dokazov zagotovi ustrezne informacije, ki jih kršitelj ali domnevni kršitelj
poseduje ali nadzira, kot to določajo njeni veljavni zakoni in predpisi.
Take informacije lahko vključujejo informacije glede katere koli osebe, ki
je udeležena pri katerem koli vidiku kršitve ali domnevne kršitve, ter glede
proizvodnih sredstev ali distribucijskih kanalov spornega ali domnevno spornega
blaga ali storitev, vključno z istovetnostjo tretjih oseb, ki so domnevno
vpletene v proizvodnjo in promet takega blaga ali storitev, in njihovih
distribucijskih kanalov. Člen 12: Začasni ukrepi 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da imajo njene sodne oblasti pravico odrediti takojšnje in učinkovite
začasne ukrepe: a) proti stranki ali, če je potrebno,
tretji osebi, ki je pod pristojnostjo zadevne sodne oblasti, da bi
preprečili nastanek kršitve kakršne koli pravice intelektualne lastnine in
zlasti vstop blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, v trgovinske
tokove; b) da bi ohranili pravno ustrezne dokaze v
zvezi z domnevno kršitvijo. 2. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da imajo njene sodne oblasti, če je potrebno, pravico sprejeti
začasne ukrepe brez zaslišanja druge strani, zlasti če lahko
morebitna zamuda povzroči nepopravljivo škodo imetniku pravice ali če
obstaja nevarnost uničenja dokazov. V postopkih, izvedenih brez zaslišanja
druge strani, vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njene sodne oblasti pravico
čimbolj hitro ukrepati na zahtevo za začasne ukrepe in sprejeti
odločitev brez nepotrebnega odlašanja. 3. Vsaj v primerih kršitve
avtorskih ali sorodnih pravic in ponarejanja blagovnih znamk vsaka pogodbenica
zagotovi, da imajo v civilnem sodnem postopku njene sodne oblasti pravico
odrediti odvzem ali kako drugače prevzeti skrbništvo nad sumljivim blagom,
materiali in orodjem, povezanimi z dejanjem kršitve, ter, vsaj v primeru
ponarejanja blagovnih znamk, nad dokumentarnimi dokazili ali njihovimi
kopijami, povezanimi s kršitvijo. 4. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da imajo njene sodne oblasti v zvezi z začasnimi ukrepi pravico zahtevati
od vlagatelja, da predloži vse razumno dosegljive dokaze, da bi se lahko z
zadostno mero gotovosti prepričale o tem, da se krši pravico vlagatelja
ali da je taka kršitev neizbežna, in odrediti vlagatelju, naj položi
varščino ali drugo primerno zavarovanje za zaščito toženca in
preprečitev zlorabe. Taka varščina ali zavarovanje ne sme nerazumno
odvračati od postopkov za take začasne ukrepe. 5. Kadar so začasni ukrepi
preklicani ali če prenehajo veljati zaradi kakšnega koli vlagateljevega
dejanja ali opustitve ali če se pozneje ugotovi, da kršitve pravice
intelektualne lastnine ni bilo, imajo sodne oblasti na toženčevo zahtevo
pravico zahtevati od vlagatelja, naj tožencu zagotovi ustrezno nadomestilo
škode, povzročeno s temi ukrepi. Oddelek 3: Ukrepi na meji[7],[8] Člen 13: Področje uporabe
ukrepov na meji[9] Zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja
pravic intelektualne lastnine na meji, kot je primerno in v skladu z
njenim nacionalnim sistemom za varstvo pravic intelektualne lastnine ter brez
poseganja v zahteve Sporazuma TRIPS, mora pogodbenica izvajati na
način, ki neupravičeno ne razlikuje med pravicami intelektualne
lastnine in ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito trgovanje. Člen 14: Majhne pošiljke in
osebna prtljaga 1. Vsaka pogodbenica v uporabo
tega oddelka vključi blago komercialne narave, poslano v majhnih
pošiljkah. 2. Pogodbenica lahko iz uporabe
tega oddelka izključi majhne količine blaga nekomercialne narave v
osebni prtljagi potnika. Člen 15: Zagotavljanje informacij
s strani imetnika pravic Vsaka pogodbenica svojim pristojnim oblastem
dovoli, da od imetnika pravic zahtevajo, naj predloži ustrezne informacije, ki
bodo pristojnim organom pomagale pri sprejetju ukrepov na meji iz tega oddelka.
Pogodbenica lahko imetniku pravice tudi dovoli, da ustrezne informacije
predloži njenim pristojnim organom. Člen 16: Ukrepi na meji 1. Vsaka pogodbenica sprejme ali
ohrani postopke v zvezi z uvoznimi in izvoznimi pošiljkami, v skladu s
katerimi: a) lahko njeni carinski organi na lastno
pobudo ukrepajo in prekinejo sprostitev sumljivega blaga; ter b) kadar je primerno, lahko imetnik pravice
od njenih pristojnih organov zahteva, da začasno prekinejo sprostitev
sumljivega blaga. 2. Pogodbenica lahko sprejme ali
ohrani postopke v zvezi s sumljivim blagom v tranzitu ali v drugih
primerih, ko je blago pod carinskim nadzorom, v skladu s katerimi: a) lahko njeni carinski organi na lastno
pobudo ukrepajo in prekinejo ali zadržijo sprostitev sumljivega blaga; ter b) kadar je primerno, lahko imetnik pravice
od njenih pristojnih organov zahteva, da prekinejo ali zadržijo sprostitev
sumljivega blaga. Člen 17: Zahteva imetnika pravic 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da njeni pristojni organi od imetnika pravic, ki zahteva postopke iz
pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji),
zahtevajo, naj zagotovi ustrezne dokaze, da je po zakonih pogodbenice, ki
postopke zagotavlja, njegova pravica intelektualne lastnine kršena prima
facie, in predloži dovolj informacij, za katere se lahko razumno
pričakuje, da jih imetnik pravic ima, da bo blago za carinske organe
razumno razpoznavno v razumni meri. Zahteva glede zagotavljanja zadostnih
informacij ne sme nerazumno odvračati od postopkov iz pododstavkov 1(b) in
2(b) člena 16 (Ukrepi na meji). 2. Vsaka pogodbenica omogoči
zahteve za začasno prekinitev sprostitve ali zadržanje katerega koli
sumljivega blaga[10] pod carinskim nadzorom
na njenem ozemlju. Pogodbenica lahko določi, da take zahteve veljajo za
večkratne pošiljke. Pogodbenica lahko določi, da zahteva za
začasno prekinitev ali zadržanje sumljivega blaga na zahtevo imetnika
pravice velja za izbrane točke vstopa in izstopa pod carinskim nadzorom. 3. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da njeni pristojni organi vlagatelja v razumnem roku obvestijo, ali so sprejeli
zahtevo. Kadar njeni pristojni organi sprejmejo zahtevo, vlagatelja obvestijo
tudi o obdobju veljavnosti zahteve. 4. Pogodbenica lahko
določi, da imajo v primerih, ko je vlagatelj zlorabil postopke iz
pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji),
ali kadar za to obstajajo ustrezni razlogi, njeni pristojni organi pravico, da
zahtevo zavrnejo, začasno prekličejo ali razglasijo za neveljavno. Člen 18: Varščina ali
enakovredno zavarovanje Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njeni
pristojni organi pravico, da od imetnika pravice, ki zahteva postopke iz
pododstavkov 1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji), zahtevajo, naj
priskrbi varščino ali enakovredno zavarovanje, ki dovolj ščiti
toženca in pristojne oblasti ter preprečuje zlorabo. Vsaka pogodbenica
zagotovi, da taka varščina ali zavarovanje nerazumno ne odvrača od
teh postopkov. Pogodbenica lahko določi, da je taka varščina v obliki
obveznice, pogojene s tem, da toženec ni odgovoren za kakršno koli izgubo ali
škodo zaradi začasne prekinitve ali zadržanja blaga, če pristojne
oblasti ugotovijo, da blago ni sporno. Pogodbenica lahko v izjemnih
okoliščinah ali v skladu s sodno odredbo tožencu dovoli, da pridobi
lastništvo nad sumljivim blagom s predložitvijo obveznice ali druge
varščine. Člen 19: Odločanje o kršitvi Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke,
s pomočjo katerih se lahko njeni pristojni organi v razumnem obdobju
po začetku postopkov iz člena 16 (Ukrepi na meji),
odločijo, ali sumljivo blago krši pravico intelektualne lastnine. Člen 20: Pravna sredstva 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da imajo njeni pristojni organi pravico, da po sprejetju odločitve iz
člena 19 (Odločanje o kršitvi), da je blago sporno, zahtevajo
uničenje blaga. Kadar tako blago ni uničeno, vsaka pogodbenica zagotovi,
da se tako blago, razen v izjemnih okoliščinah, iz trgovinskih tokov
umakne tako, da se prepreči povzročitev škode imetniku pravice. 2. Pri blagu s ponarejeno
blagovno znamko ne zadostuje samo odstranitev nezakonito pritrjene znamke,
razen v izjemnih primerih, da se dovoli sprostitev takega blaga v trgovinske
tokove. 3. Pogodbenica lahko zagotovi,
da imajo njeni pristojni organi pravico, da po sprejetju odločitve iz
člena 19 (Odločanje o kršitvi), da je blago sporno, naložijo
upravne kazni. Člen 21: Pristojbine Vsaka pogodbenica zagotovi, da kakršne koli
pristojbine za zahtevek, hrambo ali uničenje, ki jih določijo njeni
pristojni organi v zvezi s postopki iz tega oddelka, niso uporabljene za
nerazumno odvračanje od teh postopkov. Člen 22: Razkrivanje informacij Brez poseganja v zakonodajo pogodbenice, ki se
nanaša na zasebnost ali zaupnost podatkov: a) lahko pogodbenica svoje pristojne organe
pooblasti, da imetniku pravice zagotovijo informacije o določenih
pošiljkah blaga, vključno z opisom in količino blaga, za pomoč
pri odkrivanju spornega blaga; b) lahko pogodbenica svoje pristojne organe
pooblasti, da imetniku pravice zagotovijo informacije o blagu, ki
vključujejo, vendar niso omejene na, opis in količino blaga, ime in
naslov pošiljatelja, uvoznika, izvoznika ali prejemnika, in, če je znano,
državo porekla blaga ter ime in naslov proizvajalca blaga, za pomoč pri
odločanju iz člena 19 (Odločanje o kršitvi); c) razen če je pogodbenica svojim
pristojnim organom zagotovila pooblastilo iz pododstavka (b), vsaj v
primerih uvoženega blaga, ko so njeni pristojni organi blago odvzeli, ali
sprejela odločitev iz člena 19 (Odločanje o kršitvi), da je
blago sporno, pogodbenica svoje pristojne organe pooblasti, da imetniku pravice
v roku tridesetih dni[11] po odvzemu ali
odločitvi zagotovi informacije o takem blagu, ki vključujejo, vendar
niso omejene na, opis in količino blaga, ime in naslov pošiljatelja,
uvoznika, izvoznika ali prejemnika, in, če je znano, državo porekla blaga
ter ime in naslov proizvajalca blaga. Oddelek 4: Izvrševanje kazenskopravnih ukrepov Člen 23: Kazniva dejanja 1. Vsaka
pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, ki se uporabljajo vsaj pri
zavestnem ponarejanju znamk ali piratstvu avtorskih ali sorodnih pravic v
trgovinsko pomembnem obsegu[12]. Za namene tega oddelka
dejanja, izvedena v trgovinsko pomembnem obsegu, vključujejo vsaj tista,
ki so izvedena kot trgovinske dejavnosti za neposredno ali posredno gospodarsko
ali komercialno korist. 2. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da se kazenske postopke in kazni uporabi v primerih namernega uvoza[13]
in domače uporabe, v gospodarskem prometu in v trgovinsko pomembnem
obsegu, etiket ali embalaže[14]: a) za katere je bila znamka uporabljena brez
dovoljenja in je enaka blagovni znamki, registrirani na njenem ozemlju, ali pa
je od nje ni mogoče razločiti; ter b) ki so namenjene uporabi v gospodarskem
prometu na blagu ali v zvezi s storitvami, ki so enake blagu ali storitvam, za
katere je registrirana taka znamka. 3. Pogodbenica lahko zagotovi
kazenske postopke in kazni v ustreznih primerih za nedovoljeno kopiranje
kinematografskih del med predstavo v objektu za prikazovanje filmov, splošno
odprtemu za javnost. 4. V zvezi s kaznivimi dejanji
iz tega člena, za katere pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni,
pogodbenica zagotovi, da je po njeni zakonodaji na voljo kazenska odgovornost
za pomoč in napeljevanje. 5. Vsaka
pogodbenica take ukrepe po potrebi in v skladu s svojimi pravnimi načeli
sprejme za ugotavljanje odgovornosti, ki je lahko odgovornost za kazniva
dejanja, pravnih oseb za kazniva dejanja iz tega člena, za katera
pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni. Taka odgovornost ne posega v
odgovornost za kazniva dejanja fizičnih oseb, ki so storile kazniva
dejanja. Člen 24: Kazni Za kazniva dejanja, določena v odstavkih 1, 2
in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), vsaka pogodbenica določi
kazni, ki vključujejo zaporno kazen in denarne kazni[15]
ter so dovolj visoke, da pomenijo odvračanje od dejanj kršitve v
prihodnosti, sorazmerno z višino kazni za ustrezna kazniva dejanja. Člen 25: Odvzem, zaplemba in
uničenje 1. V zvezi s kaznivimi dejanji
iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva
dejanja), za katera pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, ta
pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti odvzem
blaga z domnevno ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga,
kakršnega koli povezanega materiala in orodij, uporabljenih pri storitvi
domnevnega kaznivega dejanja, dokumentarnih dokazil v zvezi z domnevnim
kaznivim dejanjem in premoženja, ki izhaja iz kršitve ali pa je z njo
neposredno ali posredno pridobljeno.
2. Kadar pogodbenica kot
predpogoj za izdajo odredbe iz odstavka 1 zahteva opredelitev predmetov za
odvzem, pogodbenica ne zahteva, da so predmeti opisani bolj podrobno, kot je
potrebno za njihovo opredelitev za namene odvzema. 3. V zvezi s kaznivimi dejanji
iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera
pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, navedena pogodbenica zagotovi,
da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti zaplembo ali uničenje
vsega blaga s ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga. Kadar
blago s ponarejeno blagovno znamko ali piratsko avtorsko blago ni uničeno,
pristojni organi zagotovijo, da se tako blago, razen v izjemnih
okoliščinah, iz trgovinskih tokov umakne tako, da se prepreči
povzročitev škode imetniku pravice. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se
zaplemba ali uničenje takega blaga izvede brez kakršnega koli nadomestila
kršitelju. 4. V zvezi s kaznivimi dejanji
iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera
pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, navedena pogodbenica zagotovi,
da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti zaplembo ali uničenje
materiala in orodij, uporabljenih pri izdelavi blaga s ponarejeno blagovno
znamko ali piratskega avtorskega blaga, in, vsaj v primerih resnih
kaznivih dejanj, premoženja, ki izhaja iz kršitve ali pa je z njo neposredno
ali posredno pridobljeno. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaplemba ali uničenje
takega materiala, orodij ali premoženja izvede brez kakršnega koli nadomestila
kršitelju. 5. V zvezi s kaznivimi dejanji
iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 člena 23 (Kazniva dejanja), za katera
pogodbenica zagotovi kazenske postopke in kazni, lahko navedena pogodbenica
zagotovi, da imajo njeni pristojni organi pravico odrediti: a) odvzem premoženja v vrednosti, ki ustreza
vrednosti premoženja, ki izhaja iz domnevne kršitve ali pa je z njo neposredno
ali posredno pridobljeno; ter b) zaplembo
premoženja v vrednosti, ki ustreza vrednosti premoženja, ki izhaja iz kršitve
ali pa je z njo neposredno ali posredno pridobljeno. Člen 26: Izvrševanje
kazenskopravnih ukrepov po uradni dolžnosti Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko v
ustreznih primerih njeni pristojni organi na lastno pobudo začnejo
preiskavo ali pravno ukrepajo glede kaznivih dejanj iz odstavkov 1, 2, 3 in 4
člena 23 (Kazniva dejanja), za katera ta pogodbenica zagotovi
kazenske postopke in kazni. Oddelek 5: Uveljavljanje pravic intelektualne
lastnine v digitalnem okolju Člen 27: Uveljavljanje v
digitalnem okolju 1. Vsaka pogodbenica zagotovi,
da so po njeni zakonodaji na voljo postopki za uveljavljanje pravic v obsegu iz
oddelkov 2 (Izvrševanje civilnopravnih ukrepov) in 4 (Izvrševanje kazensko
pravnih ukrepov), ki omogočajo učinkovito ukrepanje zoper vsako
dejanje kršitve pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju,
vključno s hitrimi sredstvi za preprečitev kršitev in sredstvi, ki
odvračajo od nadaljnjih kršitev. 2. Poleg postopkov iz odstavka 1
se postopki za uveljavljanje pravic vsake pogodbenice uporabljajo za kršitev
avtorskih ali sorodnih pravic preko digitalnih omrežij, ki lahko
vključujejo nezakonito uporabo sredstev za široko distribucijo za namene
kršitve. Te postopke se uvede na način, ki preprečuje nastajanje ovir
za zakonito dejavnost, vključno z elektronskim poslovanjem, ter, skladno
z zakonodajo te pogodbenice, ohranja temeljna načela, kot so svoboda
izražanja, pošten postopek in zasebnost[16]. 3. Vsaka pogodbenica si v
poslovni skupnosti prizadeva spodbujati skupna prizadevanja za učinkovito
obravnavanje kršitev blagovnih znamk in avtorskih ali sorodnih pravic, pri
čemer ohranja zakonito konkurenco ter, v skladu s svojo zakonodajo,
temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in zasebnost. 4. Pogodbenica lahko v skladu s
svojimi zakoni in predpisi svojim pristojnim organom zagotovi pravico odrediti
ponudniku spletnih storitev, naj imetniku pravice kar najhitreje razkrije
informacije, ki zadoščajo za opredelitev naročnika, katerega
račun je bil domnevno uporabljen za kršitev, kadar je imetnik pravice
vložil pravno zadosten zahtevek glede kršitve blagovnih znamk ali avtorskih
oziroma sorodnih pravic in kadar je taka informacija iskana za namene
zaščite ali uveljavljanja teh pravic. Te postopke se uvede na način,
ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito dejavnost, vključno z
elektronskim poslovanjem, ter, skladno z zakonodajo te pogodbenice,
ohranja temeljna načela, kot so svoboda izražanja, pošten postopek in
zasebnost. 5. Vsaka pogodbenica zagotovi
ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper izogibanje
dejanskim tehničnim ukrepom[17], ki jih uporabljajo
avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov v zvezi z uresničevanjem
svojih pravic in ki omejujejo dejanja v zvezi z njihovimi deli, izvedbami
ali fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci oziroma proizvajalci zadevnih
fonogramov niso dovolili ali ki po zakonu niso dovoljena. 6. Da bi zagotovila ustrezno
pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva iz odstavka 5, vsaka
pogodbenica zagotovi zaščito vsaj proti: a) v obsegu, ki ga zagotavlja njena
zakonodaja: i) nezakonitemu izogibanju dejanskim
tehničnim ukrepom, ki se izvaja namenoma ali bi kršilec iz utemeljenih
razlogov lahko vedel, da se izvaja; ter ii) ponujanju naprave ali izdelka,
vključno z računalniškimi programi, ali storitev kot sredstvo za
izogibanje veljavnim tehničnim ukrepom, javnosti s trženjem; ter b) proizvodnji, uvozu ali distribuciji
naprave ali izdelka, vključno z računalniškimi programi, ali zagotavljanju
storitve, ki: i) je prvenstveno zasnovana ali
proizvedena za namene izogibanja veljavnim tehničnim ukrepom; ali ii) ima poleg
izogibanja veljavnim tehničnim ukrepom samo omejen komercialno pomemben
namen. [18] 7. Za zaščito elektronskih podatkov za upravljanje
pravic[19] vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita
pravna sredstva zoper vse osebe, ki zavestno storijo katero koli od naslednjih
dejanj in vedo oziroma bi v primeru civilnopravnih sredstev iz utemeljenih
razlogov lahko vedele, da bo to povzročilo, omogočilo, olajšalo ali
prikrilo kršitev katere koli pravice: a) odstranitev ali sprememba katerega koli
elektronskega podatka za upravljanje pravic; b) distribuiranje, uvoz zaradi
distribuiranja, radiodifuzno oddajanje ali javna priobčitev del, izvedb
ali fonogramov ali njihovo dajanje na voljo javnosti brez dovoljenja,
vedoč, da so bili elektronski podatki za upravljanje pravic odstranjeni
ali spremenjeni. 8. Pri zagotavljanju primernega
pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev v skladu
z določbami odstavkov 5 in 7 lahko pogodbenica sprejme
ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme pri ukrepih za izvajanje določb
odstavkov 5, 6 in 7. Obveznosti iz odstavkov 5, 6 in 7 ne posegajo v
pravice, omejitve, izjeme ali zaščito v zvezi s kršitvijo avtorskih ali
sorodnih pravic po zakonodaji pogodbenice. Poglavje III: Prakse izvrševanja Člen 28: Strokovno znanje in
izkušnje na področju izvrševanja, informacije in notranje usklajevanje 1. Vsaka pogodbenica spodbuja
razvoj posebnega strokovnega znanja in izkušenj svojih pristojnih organih,
odgovornih za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. 2. Vsaka pogodbenica spodbuja
zbiranje in analizo statističnih podatkov in drugih ustreznih informacij v
zvezi s kršitvami uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, pa tudi zbiranje
informacij o najboljših praksah za preprečevanje kršitev in boj proti
njim. 3. Vsaka pogodbenica, kot je
primerno, spodbuja notranje usklajevanje med svojimi pristojnimi organi,
odgovornimi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in njihovo skupno
delovanje. 4. Vsaka pogodbenica si
prizadeva za spodbujanje, kadar je primerno, vzpostavitve in ohranjanja
formalnih ali neformalnih mehanizmov, kot so svetovalne skupine, pri čemer
lahko njeni pristojni organi prejmejo mnenja imetnikov pravic in drugih
zadevnih zainteresiranih strani. Člen 29: Obvladovanje tveganja na
meji 1. Da bi spodbudili
učinkovitost pravic intelektualne lastnine na meji, lahko pristojni organi
pogodbenice: a) se posvetujejo z zadevnimi zainteresiranimi
stranmi in pristojnimi organi drugih pogodbenic, odgovornimi za uveljavljanje
pravic intelektualne lastnine, da bi opredelili in obravnavali pomembna
tveganja, in spodbujajo ukrepe za ublažitev teh tveganj; ter b) si s pristojnimi organi drugih pogodbenic
izmenjajo informacije o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na meji,
vključno z ustreznimi informacijami za boljšo opredelitev in
določanje pošiljk, za katere sumijo, da vsebujejo sporno blago, za
pregled. 2. Kadar pogodbenica odvzame
uvoženo blago, ki krši pravico intelektualne lastnine, lahko njeni pristojni
organi pogodbenici izvoza zagotovijo informacije, potrebne za opredelitev blaga
in strani, ki sodelujejo pri izvozu odvzetega blaga. Pristojni organi
pogodbenice izvoza lahko ukrepajo proti tem stranem in prihodnjim pošiljkam v
skladu z zakonodajo te pogodbenice. Člen 30: Preglednost Za spodbujanje preglednosti pri upravljanju
svojega sistema za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine vsaka
pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in politikami sprejme ustrezne ukrepe v
zvezi z objavo ali kako drugače da na voljo informacije o: a) postopkih, ki so po njeni zakonodaji na
voljo za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, njenih pristojnih
organih, odgovornih za tako uveljavljanje, in kontaktnih točkah, ki so na
voljo za pomoč; b) ustreznih zakonih, predpisih,
končnih sodnih odločitvah in upravnih sklepih splošne veljavnosti, ki
se nanašajo na uveljavljanje pravic intelektualne lastnine; ter c) svojih prizadevanjih za zagotavljanje
učinkovitega sistema in varstva pravic intelektualne lastnine. Člen 31: Osveščenost
javnosti Vsaka pogodbenica, kot je primerno, spodbuja
sprejetje ukrepov za boljšo osveščenost javnosti glede pomembnosti
spoštovanja pravic intelektualne lastnine in glede negativnih posledic kršitve
pravic intelektualne lastnine. Člen 32: Okoljska vprašanja pri
uničenju spornega blaga Uničenje blaga, ki krši pravice
intelektualne lastnine, se izvede v skladu z zakoni in predpisi
o okoljskih vprašanjih pogodbenice, v kateri se uničenje izvede. Poglavje IV Mednarodno sodelovanje Člen 33: Mednarodno sodelovanje 1. Vsaka pogodbenica priznava,
da je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za uresničevanje
učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine in da ga je treba
spodbujati ne glede na poreklo blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine,
ali lokacijo oziroma državljanstvo imetnika pravice. 2. Za boj proti kršitvam pravic
intelektualne lastnine, zlasti ponarejanju blagovnih znamk in piratstvu
avtorskih ali sorodnih pravic, pogodbenice spodbujajo sodelovanje, kadar je
primerno, med svojimi pristojnimi organi, odgovornimi za uveljavljanje pravic
intelektualne lastnine. Tako sodelovanje lahko vključuje sodelovanje med
organi pregona v zvezi z izvrševanjem kazenskopravnih ukrepov in ukrepov
na meji, ki jih obravnava ta sporazum. 3. Sodelovanje, ki izhaja iz
tega poglavja, se izvede v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi ter
zakoni, politikami, dodeljevanjem sredstev in prednostnimi nalogami organov
pregona vsake pogodbenice. Člen 34: Izmenjava informacij Brez poseganja v določbe
člena 29 (Obvladovanje tveganja na meji) si vsaka pogodbenica
prizadeva z drugimi pogodbenicami izmenjati: a) informacije, ki jih pogodbenica zbere v
skladu z določbami poglavja III (Prakse izvrševanja), vključno s
statističnimi podatki in informacijami o najboljših praksah; b) informacije o svojih zakonodajnih in
regulativnih ukrepih, povezanih z varstvom in uveljavljanjem pravic
intelektualne lastnine; ter c) druge informacije, kot je primerno in
sporazumno dogovorjeno. Člen 35: Krepitev zmogljivosti in
tehnična pomoč 1. Vsaka pogodbenica si na
zahtevo in pod sporazumno dogovorjenimi pogoji prizadeva zagotoviti pomoč
pri krepitvi zmogljivosti in tehnično pomoč pri izboljšanju
uveljavljanja pravic intelektualne lastnine drugim pogodbenicam tega sporazuma
in, kadar je primerno, bodočim pogodbenicam. Krepitev zmogljivosti in
tehnična pomoč lahko obsegata področja, kot so: a) izboljšanje osveščenosti javnosti
glede pravic intelektualne lastnine; b) razvoj in izvajanje nacionalne
zakonodaje, povezane z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine; c) usposabljanje uradnikov na
področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; ter d) usklajeni postopki, ki se izvajajo na
regionalnih in večstranskih ravneh. 2. Vsaka pogodbenica si
prizadeva za tesno sodelovanje z drugimi pogodbenicami in, kadar je primerno,
nepogodbenicami tega sporazuma za namene izvajanja določb iz
odstavka 1. 3. Pogodbenica lahko dejavnosti
iz tega člena izvaja v povezavi z zadevnim zasebnim sektorjem ali
mednarodnimi organizacijami. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da prepreči
nepotrebno podvajanje dejavnosti iz tega člena in drugih dejavnosti, ki
izhajajo iz mednarodnega sodelovanja. Poglavje V Institucionalna ureditev Člen 36: Odbor ACTA 1. Pogodbenice s tem
ustanavljajo Odbor ACTA. V Odboru je zastopana vsaka pogodbenica. 2. Odbor: a) pregleduje izvajanje in delovanje tega
sporazuma; b) preuči zadeve v zvezi z razvojem
tega sporazuma; c) preuči morebitne predlagane
spremembe tega sporazuma v skladu s členom 42 (Spremembe); d) v skladu z odstavkom 2 člena 43
(Pristop) odloča o pogojih pristopa katere koli članice Svetovne
trgovinske organizacije k temu sporazumu; ter e) preuči katero koli zadevo, ki bi
lahko vplivala na izvajanje in delovanje tega sporazuma. 3. Odbor se lahko odloči,
da: a) ustanovi začasne odbore ali delovne
skupine, ki bodo Odboru pomagale pri izvajanju njegovih odgovornosti iz
odstavka 2 ali bodoči pogodbenici na njeno prošnjo pomagale pri
pristopu k temu sporazumu v skladu s členom 43 (Pristop); b) pridobi nasvet nevladnih oseb ali skupin;
c) pripravlja priporočila v zvezi z
izvajanjem in delovanjem tega sporazuma, vključno s potrjevanjem s
tem povezanih smernic najboljše prakse; d) s tretjimi osebami izmenja informacije in
najboljše prakse glede zmanjšanja števila kršitev pravic intelektualne
lastnine, vključno s tehnikami za opredelitev in spremljanje piratstva in
ponarejanja; ter e) pri izvajanju svojih nalog sprejme druge
ukrepe. 4. Vse odločitve Odbora se
sprejmejo soglasno, razen če se Odbor soglasno odloči drugače.
Šteje se, da je Odbor o zadevi, ki mu je bila predložena v obravnavo,
odločil soglasno, če nobena pogodbenica, prisotna na sestanku, na katerem
se odločitev sprejme, formalno ne nasprotuje predlagani odločitvi.
Delovni jezik Odbora je angleški jezik in vsi dokumenti, potrebni pri njegovem
delu, so v angleškem jeziku. 5. Odbor sprejme svoja pravila
in postopke v razumnem obdobju po začetku veljavnosti tega sporazuma in
pozove podpisnice, ki niso pogodbenice tega sporazuma, da sodelujejo pri
posvetovanju Odbora o teh pravilih in postopkih. Pravila in postopki: a) obravnavajo zadeve, kot so predsedovanje
in gostovanje zasedanj ter izvajanje organizacijskih dolžnosti, ki so pomembne
za ta sporazum in njegovo delovanje; ter b) lahko obravnavajo zadeve, kot je
dodelitev statusa opazovalca, in katero koli drugo zadevo, za katero Odbor
meni, da je nujna za njegovo pravilno delovanje. 6. Odbor lahko spremeni pravila
in postopke. 7. Brez poseganja v določbe
odstavka 4 se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma
odločitve Odbora glede sprejetja ali spremembe pravil in postopkov
sprejmejo s soglasjem pogodbenic in tistih podpisnic, ki niso pogodbenice
tega sporazuma. 8. Po preteku obdobja,
določenega v odstavku 7, lahko Odbor sprejme ali spremeni pravila in
postopke s soglasjem pogodbenic tega sporazuma. 9. Brez poseganja v določbe
odstavka 8 se lahko Odbor odloči, da je za sprejetje ali spremembo
posameznega pravila ali postopka potrebno soglasje pogodbenic in tistih
podpisnic, ki niso pogodbenice tega sporazuma. 10. Odbor se sestane vsaj enkrat
letno, razen če se Odbor odloči drugače. Prvo zasedanje Odbora
poteka v razumnem obdobju po začetku veljavnosti tega sporazuma. 11. Za večjo gotovost Odbor
ne nadzoruje notranjega ali mednarodnega izvrševanja ali kazenskih preiskav
posameznih primerov intelektualne lastnine. 12. Odbor si prizadeva za
preprečevanje nepotrebnega podvajanja svojih dejavnosti in mednarodnih
prizadevanj v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine. Člen 37: Kontaktne točke 1. Vsaka pogodbenica določi
kontaktno točko za omogočanje komunikacije med pogodbenicami glede
katere koli zadeve, ki jo obravnava ta sporazum. 2. Kontaktna točka pogodbenice
na zahtevo druge pogodbenice določi ustrezen urad ali uradnika, na
katerega je lahko naslovljena poizvedba pogodbenice prosilke, in pomaga, kot je
potrebno, pri omogočanju komunikacije med zadevnim uradom ali uradnikom
ter pogodbenico prosilko. Člen 38:
Posvetovanja 1. Pogodbenica lahko pisno
zaprosi za posvetovanje z drugo pogodbenico glede katere koli zadeve, ki vpliva
na izvajanje tega sporazuma. Zaprošena pogodbenica taki prošnji nameni
naklonjeno pozornost, zagotovi odgovor in ji ponudi ustrezne možnosti za
posvetovanje. 2. Posvetovanje, vključno s
posameznimi stališči, ki jih zavzamejo pogodbenice, ki se posvetujejo,
ostane zaupno in ne posega v pravice ali stališča nobene od pogodbenic
v nobenem drugem postopku, vključno s postopkom v okviru Dogovora
o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO. 3. Pogodbenice, ki se
posvetujejo, lahko z medsebojnim soglasjem obvestijo Odbor o izidu posvetovanja
iz tega člena. Poglavje VI: Končne
določbe Člen 39: Podpis Ta sporazum je na voljo za podpis udeleženk pri
pogajanju o sporazumu[20] in katere koli druge članice STO, za katero se udeleženke
soglasno strinjajo, od 31. marca 2011 do 31. marca 2013. Člen 40:
Začetek veljavnosti 1. Ta
sporazum začne veljati trideset dni po deponiranju šeste listine o
ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi med podpisnicami, ki so deponirale svoje
zadevne listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. 2. Ta
sporazum začne veljati za vsako podpisnico, ki deponira svoje zadevne
listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, po deponiranju šeste listine o
ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi trideset dni po tem, ko taka podpisnica
deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Člen 41:
Odstop Pogodbenica lahko odstopi od tega sporazuma s
pisnim obvestilom depozitarju. Odstop začne veljati 180 dni po tem, ko
depozitar prejme obvestilo. Člen 42: Spremembe 1. Pogodbenica lahko Odboru
predlaga spremembe tega sporazuma. Odbor se odloči, ali bo predlagano
spremembo predložil pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev. 2. Vsaka
sprememba začne veljati devetdeset dni po tem, ko pogodbenice pri
depozitarju deponirajo svoje zadevne listine o ratifikaciji, sprejetju ali
odobritvi. Člen 43: Pristop 1. Po preteku obdobja iz
člena 39 (Podpis) lahko za pristop k temu sporazumu zaprosi katera
koli članica STO. 2. Odbor
odloči o pogojih pristopa za vsako prosilko. 3. Ta
sporazum začne za prosilko veljati trideset dni po deponiranju njene
listine o pristopu na podlagi pogojev za pristop iz odstavka 2. Člen 44: Besedila
sporazuma Ta sporazum se podpiše v enem izvirniku v
angleškem, francoskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh
jezikih enako verodostojna. Člen 45: Depozitar Depozitar tega
sporazuma je Vlada Japonske. [1] UL C, str. [2] UL: vstaviti številko in sklic na objavo sklepa. [3] UL: v opombo 1 vstaviti naslov in sklic na objavo sklepa. [4] Za večjo gotovost pogodbenice
priznavajo, da prosta cona pomeni del ozemlja pogodbenice, kjer se v
zvezi z uvoznimi carinskimi dajatvami in davki za vse vneseno blago na
splošno upošteva, kakor da se nahaja izven carinskega območja. [5] Pogodbenica lahko patente in
varstvo neobjavljenih informacij izključi iz področja uporabe tega
oddelka. [6] Domneve iz pododstavka 3(b) lahko
vključujejo domnevo, da je znesek odškodnine: (i) količina blaga, ki krši zadevno pravico intelektualne lastnine
imetnika pravice in je dejansko pripisana tretjim osebam, pomnožena
z zneskom dobička na enoto blaga, ki bi ga prodal imetnik pravice,
če ne bi bilo kršitve; ali (ii)
razumna licenčnina; ali (iii)
pavšalni znesek na podlagi elementov, kot je vsaj znesek licenčnine ali
pristojbine, ki bi ga kršilec dolgoval, če bi imetnika pravic zaprosil za
dovoljenje za uporabo zadevnih pravic intelektualne lastnine. [7] Če je pogodbenica pretežno
odpravila ves nadzor v zvezi s prehodom blaga čez svojo mejo z drugo
pogodbenico, ki je del carinske unije, se od nje ne zahteva, da uporablja
določbe tega poglavja na tej meji.
[8] Razume se, da ne obstaja nobena
obveznost za uporabo takih postopkov, določenih v tem oddelku, za uvoz
blaga, ki je dano na trg v drugi državi po privolitvi ali s privolitvijo
imetnika pravice. [9] Pogodbenice soglašajo, da patenti
in varstvo neobjavljenih informacij ne sodijo v področje uporabe tega
oddelka. [10] Za zahtevo glede omogočanja
takih zahtev veljajo obveznosti glede zagotavljanja postopkov iz pododstavkov
1(b) in 2(b) člena 16 (Ukrepi na meji). [11] Za namene tega člena dnevi
pomenijo delovne dni. [12] Vsaka pogodbenica obravnava namerni
uvoz ali izvoz blaga s ponarejeno blagovno znamko ali piratskega avtorskega
blaga v trgovinskem obsegu kot nezakonite dejavnosti, proti katerim se izvajajo
kazenski ukrepi iz tega člena. Pogodbenica
lahko izpolni svoje obveznosti v zvezi z uvozom in izvozom blaga s ponarejeno
blagovno znamko ali piratskega avtorskega blaga z zagotavljanjem, da se
distribucijo, prodajo ali ponudbo za prodajo takega blaga v trgovinskem obsegu
obravnava kot nezakonite dejavnosti, proti katerim se izvajajo kazenski ukrepi. [13] Pogodbenica lahko izpolni svoje
obveznosti v zvezi z uvozom etiket ali embalaže s pomočjo svojih ukrepov
v zvezi z distribucijo. [14] Pogodbenica lahko izpolni svoje
obveznosti iz tega odstavka z zagotavljanjem, da se v primerih poskusa kršitve
blagovnih znamk uporabi kazenske postopke in kazni. [15] Razume se, da ni nobene obveznosti za
pogodbenico, da zagotovi možnost vzporedne uvedbe zaporne kazni in denarnih
kazni. [16] Na primer, brez poseganja v
zakonodajo pogodbenice, sprejetje ali ohranjanje ureditve za omejitve
odgovornosti ali za kazni, ki so na voljo za ponudnike spletnih storitev, ter
obenem ohranjanje zakonitih interesov imetnika pravice. [17] Za namene tega člena tehnični
ukrepi pomenijo kakršno koli tehnologijo, napravo ali del, ki so pri
običajnem načinu delovanja zasnovani za preprečevanje ali
omejevanje dejanj v zvezi z deli, izvedbami ali fonogrami, ki jih avtorji,
izvajalci oziroma proizvajalci fonogramov niso dovolili, kot to določa
zakonodaja pogodbenice. Brez
poseganja v področje uporabe avtorskih ali sorodnih pravic v zakonodaji
pogodbenice se za tehnološke ukrepe šteje, da so učinkoviti, kadar uporabo
zaščitenih del, izvedb ali fonogramov nadzirajo avtorji, izvajalci ali
proizvajalci fonogramov z uporabo ustreznega nadzora dostopa ali postopka
zaščite, kot je šifriranje ali kodiranje, ali z nadzornim sistemom
kopiranja, ki izpolnjuje cilj zaščite. [18] Pri izvajanju odstavkov 5 in 6 nobena
pogodbenica ni obvezana, da zahteva, naj zasnova elektronike za široko
potrošnjo, telekomunikacij ali računalniških proizvodov oziroma zasnova in
izbira njihovih delov in komponent zagotavlja odziv na vsak posamezen
tehnični ukrep, če izdelek sicer ni v nasprotju z njenimi ukrepi za
izvajanje teh odstavkov. [19] Za namene tega člena podatki
za upravljanje pravic pomenijo: (a) podatke, ki opredeljujejo delo, izvedbo ali fonogram; avtorja dela, izvajalca izvedbe ali proizvajalca
fonograma; imetnika katere koli
pravice pri delu, izvedbi ali fonogramu; (b) podatke o pogojih uporabe dela, izvedbe ali fonograma; ali (c) katere koli številke ali kode, ki pomenijo podatke, opisane v (a) in
(b);
če je kateri izmed njih dodan primerku dela, izvedbe
ali fonograma ali se pojavlja v zvezi z javno priobčitvijo dela, izvedbe
ali fonograma ali z njihovim dajanjem na voljo javnosti. [20] Avstralija, Republika Avstrija,
Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Kanada, Republika Ciper, Češka
republika, Kraljevina Danska, Republika Estonija, Evropska unija, Republika
Finska, Francoska republika, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika,
Republika Madžarska, Irska, Italijanska republika, Japonska, Republika Koreja,
Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika
Malta, Združene mehiške države, Kraljevina Maroko, Kraljevina Nizozemska, Nova
Zelandija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika
Singapur, Slovaška republika, Republika Slovenija, Kraljevina Španija,
Kraljevina Švedska, Švicarska konfederacija, Združeno kraljestvo Velika
Britanija in Severna Irska ter Združene države Amerike.